Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.46.0-wmf.22
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane
0
9315
37684
35723
2026-04-04T14:05:54Z
KeMang??
6412
Ke atolla leqhepe
37684
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ea bokelloa ka lipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se joalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse peli tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosali oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
mf9hrdkym1h220yfz9d7y5a9wx9pcrs
37685
37684
2026-04-04T14:07:50Z
KeMang??
6412
/* Seemahale sa Basadi sa 1913 */ Ke atolla leqhepe
37685
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
rm4hstlvsw1noiiolbx0ch3az7biq0f
37688
37685
2026-04-05T10:30:21Z
Dumbassman
7165
37688
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}
{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
0cpf9gy7c9ggvh741vjd4y4z3hxqpm0
37691
37688
2026-04-05T10:38:55Z
KeMang??
6412
Ke hodisitse leqhephe
37691
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Ho buloa ha Musiamo ==
Ka la 17 Loetse 1931 ho ile ha phatlalatsoa hore Musiamo o tla buloa ka molao ka la 30 Loetse 1931 ke General J.B.M. Hertzog, eo ka nako eo e neng e le Tonakholo ea Union of South Africa. Har’a ba tlang ho tla ke Mong C.T.M. Wilcocks, Molaodi wa Foreisetata, Ngaka N.J. van der Merwe, mokgwenyana wa mofu Mopresidente M.T. Steyn, Ngaka S.H. Pellissier, Motsamaisi wa Thuto, le Ngaka Otto Krause. Litokisetso tsena kaofela li ne li okametsoe ke Monghali Ben van Rensburg, mohlahlami oa Monghali Gordon Fraser le mongoli e mocha oa Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali. E le ho tsamaisa batho ba thahasellang ho ea lebaleng la Seemahale, litšebeletso tse khethehileng tsa literempe li ile tsa tlameha ho hlophisoa le lekhotla la motse. Esita le Kopano ea selemo le selemo ea Voortrekker e ile ea emisa kapele ho lumella litho ho ba teng ha ho buloa.[3]
Ka 17:00 tsamaiso ea qala ka thapelo ea Moruti J.D. Kestell. General J.B.M. Eaba Hertzog o fana ka puo sebokeng seo. O ile a leboha Khomishene ea Liemahale ka mofuthu bakeng sa mosebetsi oa bona o boima mme a phatlalatsa:
Ke mang ea neng a ka nahana hore, kamora lilemo tse 29, batho ba tla be ba hlaphohetsoe ntoeng hoo joale re ka shebanang ka kholiseho…
O boetse a bua ka General De Wet le Mopresidente Steyn e le "banna ba baholo" nalaneng ya maAfrikaner, a eketsa:
Haeba mosiamo ona e le oa bohlokoa haholo ho Moafrika-Boroa ea buang Seafrikanse, ha se pontšo ea bora kapa takatso e mpe. Ho tšoana le seemahale seo, ke thuso ea ho boloka bophelo ba rōna ba nakong e fetileng le sohle seo se se bolelang—e re susumelletsang ho loanela ho etsa seo re lumelang hore se nepahetse.
Ho latela mantsoe ana, Setsi sa pokello ya nalane ya Ntwa se ile sa buloa semmuso ha Mofumahali Isabel van Rensburg, mosali oa Monghali Ben van Rensburg, a notlolla Musiamo. Mokete o phethetsoe ka ho binoa ha pina ea Afrikaner Landgenote.
Musiamo o bile teng ka dinako tse thata tsa ditjhelete, kaha komello ya 1933 le kgatello ya maikutlo ya lefatshe di ile tsa qobella Mong Van Rensburg, lebitsong la Komishene ya Sefika sa Basadi, ho ipiletsa ho mmuso bakeng sa tshehetso ya mmuso. Bakeng sa paballo e betere, ho ile ha etsoa qeto ea hore laeborari e kholo le litokomane tse seng li bokeletsoe li lokela ho fetisetsoa Polokelong ea Litlaleho ea Free State, moo e neng e thathamisitsoe e le Pokello ea Musiamo oa Ntoa. Leha ho ile ha abeloa Setsi sa pokello ea nalane ea £600 hang-hang, 'Muso oa Kopanelo o ne o hloka hore thepa ea Musiamo e fetisetsoe ho oona ho fana ka thuso ea ka ho sa feleng. Letona J.H. Hofmeyr o ile a boela a bolela hore War Museum e lokela ho wela tlasa Boto ya Bahlokomedi ba Musiamo wa Naha, tshebetso e phethetsweng ka Pudungwana 1934 ha moaho wa musiamo le karolo e nyane ya lebala la Sefika di ne di fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo. Komiti e nyenyane, e tsejoang e le Komiti ea Musiamo oa Ntoa, e nang le litho tse peli tsa Musiamo oa Sechaba le litho tse tharo tsa Komisi ea Sefika sa Basali, e ile ea thehoa bakeng sa Musiamo oa Ntoa. Rre Ben van Rensburg o thapilwe jaaka mokaedi wa ntlha wa Musiamo. Ka 1942, ho ile ha ralwa meralo ya kaho ya bodulo ba Mong Van Rensburg haufi le Musiamo.
Ka 1950, meralo e ile ea romelloa ke Lefapha la Mesebetsi ea Sechaba bakeng sa nchafatso le katoloso ea Musiamo, ho kenyeletsoa le ho fetolela moaho oa Soff hore e be moaho oa mekato e ’meli. Moqapi o mocha oa setsebi sa meralo J.T. du Toit e ile ea fana ka marulelo a tiileng a konkreite a neng a sa che, a hloekisitsoe litsing tsa bohloeki, le khanya ea tlhaho e kenang ka lifensetere tse nyenyane. Sebaka sa bolulo sa mohlokomeli se ile sa isoa mokatong oa pele. Joalo ka Soff, Du Toit o ile a lula a hopola Seemahale moralong oa hae, ha a kenyelle feela likarolo tse matla tsa khale tsa Baegepeta (mokhoa oa tempele oa Egepeta) mabapi le sefika, empa hape o na le sehopotso sa bodulo ba Mopresidente Kruger Boekenhoutfontein haufi le Rustenburg. Merero ea ho qetela e ile ea amoheloa ka la 30 Mphalane 1953, empa kaho e ile ea qala hamorao, ha moaho o mocha oa musiamo o buloa ka la 10 Mphalane 1957 nakong ea M.T. Mokete oa Sehopotso sa Steyn.
Ho tloha ka 1957, Musiamo o fumane menehelo e mengata e mecha, hoo ka 1960 ho ileng ha etsoa kōpo ea ho atolosoa ho eketsehileng, kaha sebaka sa lipontšo sa 524 square metres se ne se se se sa lekana ka nako eo. Mohlala, pokello ea lithunya tsa Haveman e ile ea neheloa Musiamong selemong seo ke lekhotla la toropo ea Villiers, empa ka lebaka la khaello ea sebaka e ile ea tlameha ho bolokoa sebakeng sa polokelo. Ke ka 1971 feela kopo ena e ileng ea phethoa, ha lepheo le lecha—e leng Liholo tsa hona joale tsa Botha le Kruger ka lehlakoreng le ka bophirimela la mohaho o moholo—li ne li buloa ka la 16 Phuptjane 1972.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}
{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
d79eampglqi3k7ihwm81dvgu378u4ii
37692
37691
2026-04-05T10:42:23Z
KeMang??
6412
Ke lokisa diphoso
37692
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Ho buloa ha Musiamo ==
Ka la 17 Loetse 1931 ho ile ha phatlalatsoa hore Musiamo o tla buloa ka molao ka la 30 Loetse 1931 ke General J.B.M. Hertzog, eo ka nako eo e neng e le Tonakholo ea Union of South Africa. Har’a ba tlang ho tla ke Mong C.T.M. Wilcocks, Molaodi wa Foreisetata, Ngaka N.J. van der Merwe, mokgwenyana wa mofu Mopresidente M.T. Steyn, Ngaka S.H. Pellissier, Motsamaisi wa Thuto, le Ngaka Otto Krause. Litokisetso tsena kaofela li ne li okametsoe ke Monghali Ben van Rensburg, mohlahlami oa Monghali Gordon Fraser le mongoli e mocha oa Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali. E le ho tsamaisa batho ba thahasellang ho ea lebaleng la Seemahale, litšebeletso tse khethehileng tsa literempe li ile tsa tlameha ho hlophisoa le lekhotla la motse. Esita le Kopano ea selemo le selemo ea Voortrekker e ile ea emisa kapele ho lumella litho ho ba teng ha ho buloa.[3]
Ka 17:00 tsamaiso ea qala ka thapelo ea Moruti J.D. Kestell. General J.B.M. Eaba Hertzog o fana ka puo sebokeng seo. O ile a leboha Khomishene ea Liemahale ka mofuthu bakeng sa mosebetsi oa bona o boima mme a phatlalatsa:
Ke mang ea neng a ka nahana hore, kamora lilemo tse 29, batho ba tla be ba hlaphohetsoe ntoeng hoo joale re ka shebanang ka kholiseho…
O boetse a bua ka General De Wet le Mopresidente Steyn e le "banna ba baholo" nalaneng ya maAfrikaner, a eketsa:
Haeba mosiamo ona e le oa bohlokoa haholo ho Moafrika-Boroa ea buang Seafrikanse, ha se pontšo ea bora kapa takatso e mpe. Ho tšoana le seemahale seo, ke thuso ea ho boloka bophelo ba rōna ba nakong e fetileng le sohle seo se se bolelang—e re susumelletsang ho loanela ho etsa seo re lumelang hore se nepahetse.
Ho latela mantsoe ana, Setsi sa pokello ya nalane ya Ntwa se ile sa buloa semmuso ha Mofumahali Isabel van Rensburg, mosali oa Monghali Ben van Rensburg, a notlolla Musiamo. Mokete o phethetsoe ka ho binoa ha pina ea Afrikaner Landgenote.
Musiamo o bile teng ka dinako tse thata tsa ditjhelete, kaha komello ya 1933 le kgatello ya maikutlo ya lefatshe di ile tsa qobella Mong Van Rensburg, lebitsong la Komishene ya Sefika sa Basadi, ho ipiletsa ho mmuso bakeng sa tshehetso ya mmuso. Bakeng sa paballo e betere, ho ile ha etsoa qeto ea hore laeborari e kholo le litokomane tse seng li bokeletsoe li lokela ho fetisetsoa Polokelong ea Litlaleho ea Free State, moo e neng e thathamisitsoe e le Pokello ea Musiamo oa Ntoa. Leha ho ile ha abeloa Setsi sa pokello ea nalane ea £600 hang-hang, 'Muso oa Kopanelo o ne o hloka hore thepa ea Musiamo e fetisetsoe ho oona ho fana ka thuso ea ka ho sa feleng. Letona J.H. Hofmeyr o ile a boela a bolela hore War Museum e lokela ho wela tlasa Boto ya Bahlokomedi ba Musiamo wa Naha, tshebetso e phethetsweng ka Pudungwana 1934 ha moaho wa musiamo le karolo e nyane ya lebala la Sefika di ne di fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo. Komiti e nyenyane, e tsejoang e le Komiti ea Musiamo oa Ntoa, e nang le litho tse peli tsa Musiamo oa Sechaba le litho tse tharo tsa Komisi ea Sefika sa Basali, e ile ea thehoa bakeng sa Musiamo oa Ntoa. Rre Ben van Rensburg o thapilwe jaaka mokaedi wa ntlha wa Musiamo. Ka 1942, ho ile ha ralwa meralo ya kaho ya bodulo ba Mong Van Rensburg haufi le Musiamo.
Ka 1950, meralo e ile ea romelloa ke Lefapha la Mesebetsi ea Sechaba bakeng sa nchafatso le katoloso ea Musiamo, ho kenyeletsoa le ho fetolela moaho oa Soff hore e be moaho oa mekato e ’meli. Moqapi o mocha oa setsebi sa meralo J.T. du Toit e ile ea fana ka marulelo a tiileng a konkreite a neng a sa che, a hloekisitsoe litsing tsa bohloeki, le khanya ea tlhaho e kenang ka lifensetere tse nyenyane. Sebaka sa bolulo sa mohlokomeli se ile sa isoa mokatong oa pele. Joalo ka Soff, Du Toit o ile a lula a hopola Seemahale moralong oa hae, ha a kenyelle feela likarolo tse matla tsa khale tsa Baegepeta (mokhoa oa tempele oa Egepeta) mabapi le sefika, empa hape o na le sehopotso sa bodulo ba Mopresidente Kruger Boekenhoutfontein haufi le Rustenburg. Merero ea ho qetela e ile ea amoheloa ka la 30 Mphalane 1953, empa kaho e ile ea qala hamorao, ha moaho o mocha oa musiamo o buloa ka la 10 Mphalane 1957 nakong ea M.T. Mokete oa Sehopotso sa Steyn.
Ho tloha ka 1957, Musiamo o fumane menehelo e mengata e mecha, hoo ka 1960 ho ileng ha etsoa kōpo ea ho atolosoa ho eketsehileng, kaha sebaka sa dipontsho sa 524 square metres se ne se se se sa lekana ka nako eo. Mohlala, pokello ea dithunya tsa Haveman e ile ya neheloa Musiamong selemong seo ke lekhotla la toropo ea Villiers, empa ka lebaka la kgaello ya sebaka e ile ya tlameha ho bolokoa sebakeng sa polokelo. Ke ka 1971 feela kopo ena e ileng ea phethoa, ha lepheo le lecha—e leng Liholo tsa hona joale tsa Botha le Kruger ka lehlakoreng le ka bophirimela la mohaho o moholo—di ne di bulwa ka la 16 Phuptjane 1972.
Ka 1978, tlhokahalo ea bolulo bo lekaneng ba diofisi e ile ea rarolloa ha lejwe la motheo la lepheo la tsamaiso la hajoale le holo, ka lehlakoreng le ka botjhabela la mohaho oa Musiamo, le ne le behwa ke Advocate C.R. Swart le ho sebelisoa hamorao selemong sona seo. Ka nako e tšoanang, ho ile ha etsoa tlhophiso ya mabala, e leng ho ileng ha fetola sebaka seo ho se etsa serapa sa lifate le mohlwa. Ka 1980, kamore e ka tlase ea Musiamo e ile ya fetolwa holo ea dipontsho (Holo ya De Wet) ho bontsha tafole e tsoang Netherlands. Holo ena e ile ea bulwa ka la 18 Mmesa 1980 ke Mopresidente oa Naha P.W. Botha le mofumahadi wa hae, Mof Elize Botha. Likatoloso tsa ho qetela li ile tsa latela ka 1986, ha ho ne ho hahoa mohaho o moholo oa tšepe bakeng sa likoloi mabaleng. Hamorao mohaho ona o ile oa fetoloa holo ea mesebetsi mme kajeno e sebeletsa e le reschorente.
== 2009-ho fihlela jwale: ==
Ka Moranang 2009, Tokkie Pretorius o ile a hlahlama Frik Jacobs jwalo ka motsamaisi wa War Museum of the Boer Republics. Dipheo tse ntjha di ile tsa hlophiswa ho kenela dintlha tsa bohlokoa tsa leano la naha tsa bonngwe ba sechaba, poelano, pholiso ea naha le kaho ea setjhaba.
Sepetlele sa British Garrison
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}
{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
ebr01jcrvl2onoevklg3zhpvqwbk8wj
37693
37692
2026-04-05T10:48:02Z
KeMang??
6412
/* 2009-ho fihlela jwale: */ Ke atolla leqhepe
37693
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Ho buloa ha Musiamo ==
Ka la 17 Loetse 1931 ho ile ha phatlalatsoa hore Musiamo o tla buloa ka molao ka la 30 Loetse 1931 ke General J.B.M. Hertzog, eo ka nako eo e neng e le Tonakholo ea Union of South Africa. Har’a ba tlang ho tla ke Mong C.T.M. Wilcocks, Molaodi wa Foreisetata, Ngaka N.J. van der Merwe, mokgwenyana wa mofu Mopresidente M.T. Steyn, Ngaka S.H. Pellissier, Motsamaisi wa Thuto, le Ngaka Otto Krause. Litokisetso tsena kaofela li ne li okametsoe ke Monghali Ben van Rensburg, mohlahlami oa Monghali Gordon Fraser le mongoli e mocha oa Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali. E le ho tsamaisa batho ba thahasellang ho ea lebaleng la Seemahale, litšebeletso tse khethehileng tsa literempe li ile tsa tlameha ho hlophisoa le lekhotla la motse. Esita le Kopano ea selemo le selemo ea Voortrekker e ile ea emisa kapele ho lumella litho ho ba teng ha ho buloa.[3]
Ka 17:00 tsamaiso ea qala ka thapelo ea Moruti J.D. Kestell. General J.B.M. Eaba Hertzog o fana ka puo sebokeng seo. O ile a leboha Khomishene ea Liemahale ka mofuthu bakeng sa mosebetsi oa bona o boima mme a phatlalatsa:
Ke mang ea neng a ka nahana hore, kamora lilemo tse 29, batho ba tla be ba hlaphohetsoe ntoeng hoo joale re ka shebanang ka kholiseho…
O boetse a bua ka General De Wet le Mopresidente Steyn e le "banna ba baholo" nalaneng ya maAfrikaner, a eketsa:
Haeba mosiamo ona e le oa bohlokoa haholo ho Moafrika-Boroa ea buang Seafrikanse, ha se pontšo ea bora kapa takatso e mpe. Ho tšoana le seemahale seo, ke thuso ea ho boloka bophelo ba rōna ba nakong e fetileng le sohle seo se se bolelang—e re susumelletsang ho loanela ho etsa seo re lumelang hore se nepahetse.
Ho latela mantsoe ana, Setsi sa pokello ya nalane ya Ntwa se ile sa buloa semmuso ha Mofumahali Isabel van Rensburg, mosali oa Monghali Ben van Rensburg, a notlolla Musiamo. Mokete o phethetsoe ka ho binoa ha pina ea Afrikaner Landgenote.
Musiamo o bile teng ka dinako tse thata tsa ditjhelete, kaha komello ya 1933 le kgatello ya maikutlo ya lefatshe di ile tsa qobella Mong Van Rensburg, lebitsong la Komishene ya Sefika sa Basadi, ho ipiletsa ho mmuso bakeng sa tshehetso ya mmuso. Bakeng sa paballo e betere, ho ile ha etsoa qeto ea hore laeborari e kholo le litokomane tse seng li bokeletsoe li lokela ho fetisetsoa Polokelong ea Litlaleho ea Free State, moo e neng e thathamisitsoe e le Pokello ea Musiamo oa Ntoa. Leha ho ile ha abeloa Setsi sa pokello ea nalane ea £600 hang-hang, 'Muso oa Kopanelo o ne o hloka hore thepa ea Musiamo e fetisetsoe ho oona ho fana ka thuso ea ka ho sa feleng. Letona J.H. Hofmeyr o ile a boela a bolela hore War Museum e lokela ho wela tlasa Boto ya Bahlokomedi ba Musiamo wa Naha, tshebetso e phethetsweng ka Pudungwana 1934 ha moaho wa musiamo le karolo e nyane ya lebala la Sefika di ne di fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo. Komiti e nyenyane, e tsejoang e le Komiti ea Musiamo oa Ntoa, e nang le litho tse peli tsa Musiamo oa Sechaba le litho tse tharo tsa Komisi ea Sefika sa Basali, e ile ea thehoa bakeng sa Musiamo oa Ntoa. Rre Ben van Rensburg o thapilwe jaaka mokaedi wa ntlha wa Musiamo. Ka 1942, ho ile ha ralwa meralo ya kaho ya bodulo ba Mong Van Rensburg haufi le Musiamo.
Ka 1950, meralo e ile ea romelloa ke Lefapha la Mesebetsi ea Sechaba bakeng sa nchafatso le katoloso ea Musiamo, ho kenyeletsoa le ho fetolela moaho oa Soff hore e be moaho oa mekato e ’meli. Moqapi o mocha oa setsebi sa meralo J.T. du Toit e ile ea fana ka marulelo a tiileng a konkreite a neng a sa che, a hloekisitsoe litsing tsa bohloeki, le khanya ea tlhaho e kenang ka lifensetere tse nyenyane. Sebaka sa bolulo sa mohlokomeli se ile sa isoa mokatong oa pele. Joalo ka Soff, Du Toit o ile a lula a hopola Seemahale moralong oa hae, ha a kenyelle feela likarolo tse matla tsa khale tsa Baegepeta (mokhoa oa tempele oa Egepeta) mabapi le sefika, empa hape o na le sehopotso sa bodulo ba Mopresidente Kruger Boekenhoutfontein haufi le Rustenburg. Merero ea ho qetela e ile ea amoheloa ka la 30 Mphalane 1953, empa kaho e ile ea qala hamorao, ha moaho o mocha oa musiamo o buloa ka la 10 Mphalane 1957 nakong ea M.T. Mokete oa Sehopotso sa Steyn.
Ho tloha ka 1957, Musiamo o fumane menehelo e mengata e mecha, hoo ka 1960 ho ileng ha etsoa kōpo ea ho atolosoa ho eketsehileng, kaha sebaka sa dipontsho sa 524 square metres se ne se se se sa lekana ka nako eo. Mohlala, pokello ea dithunya tsa Haveman e ile ya neheloa Musiamong selemong seo ke lekhotla la toropo ea Villiers, empa ka lebaka la kgaello ya sebaka e ile ya tlameha ho bolokoa sebakeng sa polokelo. Ke ka 1971 feela kopo ena e ileng ea phethoa, ha lepheo le lecha—e leng Liholo tsa hona joale tsa Botha le Kruger ka lehlakoreng le ka bophirimela la mohaho o moholo—di ne di bulwa ka la 16 Phuptjane 1972.
Ka 1978, tlhokahalo ea bolulo bo lekaneng ba diofisi e ile ea rarolloa ha lejwe la motheo la lepheo la tsamaiso la hajoale le holo, ka lehlakoreng le ka botjhabela la mohaho oa Musiamo, le ne le behwa ke Advocate C.R. Swart le ho sebelisoa hamorao selemong sona seo. Ka nako e tšoanang, ho ile ha etsoa tlhophiso ya mabala, e leng ho ileng ha fetola sebaka seo ho se etsa serapa sa lifate le mohlwa. Ka 1980, kamore e ka tlase ea Musiamo e ile ya fetolwa holo ea dipontsho (Holo ya De Wet) ho bontsha tafole e tsoang Netherlands. Holo ena e ile ea bulwa ka la 18 Mmesa 1980 ke Mopresidente oa Naha P.W. Botha le mofumahadi wa hae, Mof Elize Botha. Likatoloso tsa ho qetela li ile tsa latela ka 1986, ha ho ne ho hahoa mohaho o moholo oa tšepe bakeng sa likoloi mabaleng. Hamorao mohaho ona o ile oa fetoloa holo ea mesebetsi mme kajeno e sebeletsa e le reschorente.
== 2009-ho fihlela jwale: ==
Ka Moranang 2009, Tokkie Pretorius o ile a hlahlama Frik Jacobs jwalo ka motsamaisi wa War Museum of the Boer Republics. Dipheo tse ntjha di ile tsa hlophiswa ho kenela dintlha tsa bohlokoa tsa leano la naha tsa bonngwe ba sechaba, poelano, pholiso ea naha le kaho ea setjhaba.
=== Sepetlele sa British Garrison. ===
Ka Phupjane 2009, musiamo o ile a ithuta ka sepetlele sa masole a Borithane ho tloha mehleng ea Ntoa ea Anglo-Boer e neng e hahiloe ka lebaka la seo hajoale e leng Koleche ea Thuto e Tsoelang Pele ea Thuto le Koetliso (FET) (eo pele e neng e tsejoa e le Bloemfontein College of Education - e tsejoang hape ka hore ke BOK) Church Street, Bloemfontein. Ka mor'a ntoa, mohaho ona o ne o sebelisoa ke Emily Hobhouse e le sekolo sa ho loha. Ka mor'a lipuisano le Motheo FET, mohaho o ile oa fetisetsoa musiamong. Joale e ile ea ngoloa ka botlalo, ka mor’a moo ho qhaqhoa le ho falla ho ile ha qala. Likarolo tse ling tsa baepolli ba lintho tsa khale tse neng li ka amahanngoa le histori ea mohaho, li ile tsa fumanoa tlas'a mekato ea lehong ea mohaho. Sepetlele sa British Garrison se ile sa buloa setsing sa pokello ea nalane ka Hlakola 2010.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}
{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
lov380rilifabtu98g67zrxtb4siybx
37694
37693
2026-04-05T11:19:48Z
KeMang??
6412
Ke lokisa diphoso
37694
wikitext
text/x-wiki
[[File:Mosiamo wa ntwa.jpg|thumb|Mosiamo wa Ntwa , Mangaung]]
[[File:Seemahale mosiamo.jpg|thumb|Seemahale ,Mosiamo wa Ntwa .]]
'''Musiamo wa Ntwa ya Maburu le Manyesemane ( Anglo-Boer War)''' o tsejwang hape e le Mosiamo wa ntwa yaa Maburu,[[Mangaung|Bloemfontein]] ke mosiamo o le mong feela lefatsheng o tsepamisitseng ditaba kapa pokello dintweng tsa Maburu le Manyesemane tsa 1899 ho isa ho 1902.<ref name=":0">https://www.dsac.gov.za/node/101</ref>
Musiamo o na le pokello e ikgethang ya bonono, di-diorama le dipontsho empa hape o atametsa moeti ho utlwisisa semelo seo ntwa e etsahetseng ho sona. Seemahale sa sehopotso sa Naha sa Basadi le bana se fumanwa sebakeng sena se emisitsweng ka selemo 1913.<ref>Anglo Boer War Museum, Bloemfontein | South African History Online (sahistory.org.za)</ref>
== Nalane ya Musiamo ==
Ke komiti ya naha ya sehopohotso sa basadi e tlileng ka leano la musiamo, Sepheo ele ho hlokomela leho tshireletsa nalane le pokello ya ntwa ya maburu le manyesemane, Lebaka la sena ke hore setjhaba se ile sa qala ho fana ka dintho tse tswang Ntweng ho Komiti, empa ba ne ba se na moo ba ka dii bolokang kapa ho di bontsha. Frans Soff e ne e le setsebi sa meralo se filweng mosebetsi wa ho rala moaho mme ka la 26 Mmesa 1930 lejwe la motheo la musiamo le ile la bewa ke Senator W.J.C. Brebner le Moruti/Moprofesara/Ngaka J.D. Kestell, moruti wa maburu nakong ya ntwa ya maburu eleng motho eo toropo ya Kestell e rehelletsweng ka yena, O ile a bula mokete ka thapelo.
Ka la 30 Lwetse 1931 musiamo o ile wa bulwa ke tonakholo ya pele ya kopano ya Afrika borwa, Mokgenerale J.B.M. Hertzog. Ka 1934 Musiamo o ile wa fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo mme wa bewa tlasa tsamaiso ya Lekgotla la Bahlokomeli ba Musiamo wa Setjhaba wa Bloemfontein, o laolwang ke Lekgotla la Musiamo wa Ntwa. Ka la 1 Mmesa 1953, Musiamo wa ntwa o ile wa fetoha musiamo o ikemetseng o nang le Lekgotla la ona. Dilemong tse mashome tse latelang musiamo o ile wa atoloswa ka ho eketsa diholo tse ntjha tsa dipontsho, sebaka sa tsamaiso le Oditoriamo.
=== Seemahale sa Basadi sa 1913 ===
Ho thehoa ha Musiamo wa Ntwa wa Di-Boer Republics ho la Bloemfontein ho tšoana le ho thehoa ha Sefika sa Naha sa Basadi. Mahlomola le mathata a mamelletsoeng ke basali le bana nakong ea Ntoa ea Anglo-Boer li ile tsa hlahisa maikutlo a joalo ho Mopresidente M.T. Steyn hore, ka 1905, o ile a etsa qeto ea ho ba hlompha ka ho emisa seemahale mohopolong oa bona. Kamora kopano ya 1906 polasing ya lelapa la Steyn, Onze Rust, kantle ho Bloemfontein, komiti e kgethehileng e ile ya kgethwa ho tswelapele ka taba ena.
Khopolo ea sefika se nehetsoeng ba timetseng likampong tsa mahloriso le lebaleng la ntoa e ile ea fumana tšehetso e atileng, haholo-holo hara Maafrikane, ’me manane a pokello a ile a ajoa naheng ka bophara ka Hlakola 1907. Le hoja menehelo e mengata e ile ya bokellwa ka dipeni, ditjhelete tse lekaneng di ile tsa fumaneha kapele ho qala ho nahana ka litlhahiso tsa moralo oa seemahale se jwalo. Kgetho ya ho qetela e bile moetso o rometsweng ke setsebi sa meralo sa Pretoria, Frans Soff, ka tshebedisano le mmetli wa ditshwantsho Anton van Wouw. Polane ya bona e ne e e-na le sefika se nang le diphanele tse pedi tse mahlakoreng, tse kentsoeng ka hara lebota le chitja. Moqapi o ile oa phethoa ka sehlopha se bohareng sa litšoantšo tsa boronse, hammoho le liphanele tse peli tse mahlakoreng tse entsoeng ke Van Wouw.
Ka 1911, ho ile ha tlalehwa hore tjhelete e ka bang £10,236 e se e phahamisitswe, e leng se ileng sa etsa hore kaho e qale tlas'a borakonteraka Medlin & Lehman. Seemahale, seo hamorao se neng se tla tsejwa e le Seemahale sa Naha sa Basali, se ile sa buloa ka la 13 Tshitwe 1913 ke Mofumahali Rachel Isabella Steyn, mosadi oa Mopresidente Steyn, lebitsong la Mofumahatsana [[Emily Hobhouse]].
Komisi, eo hamorao e neng e tla tsejoa e le National Women’s Monument Commission, e qalile lilemong tse latelang ho amohela lintho tse fanoeng tse amanang le Ntoa ea Anglo-Boer ho tsoa sechabeng. Sena le sona se ile sa lebisa khopolong ea ho haha musiamo haufi le seemahale moo lintho tse joalo tse amanang le ntoa li neng li ka bokelloa, tsa bolokoa le ho bontšoa. Ho batlisisa ho khoneha ha tlhoko ena ho ile ha thehoa komiti e nang le litho tsa National Women’s Monument Commission.
Dichelete bakeng sa kaho ea moaho o joalo li ne li haella, leha ho le joalo, batho ba kang Monghali Gordon Fraser, mongoli oa National Women’s Monument Commission, o ile a ikutloa a le matla ka taba ena hoo a ileng a qala ka mafolo-folo ho bokella chelete e hlokahalang bakeng sa morero oo. Katleho ea hae e bile hoo haufinyane ho ka kōptjoang merero ea moralo o lumellanang le Sefika. Bakeng sa sena, Frans Soff o ile a boela a atameloa. Moralo oa hae o ne o kenyelletsa likarolo tsa lejoe la lehlabathe le nang le metebo e mengata e re hopotsang meaho ea Flemish, lithaele tsa letlapa tse rulelang tse tlatselletsang mosebetsi oa boronse oa Seemahale, le veranda ea lejoe la lehlabathe le chitja le neng le lumellana le lebota le chitja la Seemahale. Le hoja litho tse ling tsa sechaba li ne li sa khotsofala hore moralo o ile oa boela oa hlahisoa ke "motho ea ka ntle," leha ho le joalo tlhahiso eo e ile ea fumana mohau o matla har'a litho tsa Komisi, tse ileng tsa ahlola hore moralo oa Soff o ne o lumellana hantle le Seemahale le tikoloho ea sona.
Ka la 26 Mphalane 1929, Die Volksblad e tlalehile ka molao hore musiamo o reriloeng e ne e le mohato o mong o haufi le nnete, kaha Khomishene ea Naha ea Sefika sa Basali e ne e memme lithendara bakeng sa kaho ea moaho. Ho ea ka Die Volksblad mohaho ona, ntle le lipontšo, o ne o tla sebetsa hape "e le polokelo ea lintho tsa khale" ho tloha Ntoeng ea Anglo-Boer mme o ne o tla kenyelletsa kamore ea ho bala e nang le lingoliloeng tsa ntwa.
Bahlahlobisisi ba mmalwa ba ile ba hanyetsa hore kamore e joalo ea ho bala e ne e le hōle haholo le motse hore e ka sebelisoa ka nepo ke bafuputsi. Ha e le hantle sebaka sa moaho o mocha, Komisi ka nako eo e ne e e-so fihlele bonnete, leha litlaleho li ne li fana ka maikutlo a hore e tla ahoa letsoapong la leralla le ka bophirimela ho tsela e lebang Sefika. Ka la 23 Tshitwe 1929, komiti ea kaho e ile ea khethoa ke National Women’s Monument Commission, e nang le Prof. Rev. J.D. Kestell, Senator W.J.C. Brebner, le Messrs Gordon Fraser le H.J. Otto, ho okamela morero. Komiti ena e khothalelitse hore thendara ea Monghali W.W. Peffers, rakonteraka ea tsebahalang oa Bloemfontein, o amoheloe. Mong Peffers o ne a rerile ho qala kaho qalong ea Pherekhong 1930 ka litšenyehelo tse ka bang £10,000.
Ditlhaloso tse totobalitsoeng ke setsebi sa meralo ea moralo oa "meaho ya litene" li ne li kenyelletsa likarolo tsa majoe a lehlabathe dikarolong tse itseng tse kang "likarolo tsa majoe, dikgutlo tsa majoe, litšiea, mabota a mathule a majoe le ditepisi," tseo kaofela di neng di lokela ho etsoa ka lejoe la lehlabathe. Lejwe lena la lehlabathe le ile la fumanwa koring e le nngwe e Kroonstad le e neng e sebediswa bakeng sa Seemahale. Ho ile ha boela ha etsoa tokisetso bakeng sa folete ea motsamaisi e ka lehlakoreng le ka boroa la mohaho, e neng e lokela ho kenyelletsa setofo bakeng sa kichine e nyenyane, hammoho le letlooeng la terata le khahlanong le ho ka robeha ho neng ho ka kenngwa ka pel’a lifensetere tsa holo e khōlō. Moaho o mocha, o hahiloeng ka leboea ho Seemahale, o fanoa ka lifensetere tsa eona tse thellang tsa teak ea Burmese ponong ea makhulo a maholo a Foreisetata a sabaletseng ka bochabela ho toropo.<ref />
== 1930 - 2009: ==
[[File:Museum Building, 1931.jpg|thumb|Setshwantshi sa moaho wa Mosiamo selemong sa 1931]]
Ho beoa ha lejoe la motheo la moaho o mocha ho etsahetse ka Moqebelo oa la 26 Mmesa 1930 ka 11:00. Tsamaiso e ile ea qala ka ho bina k’hoaere tlas’a tataiso ea Mofumahali Daisy Bosman, ka mor’a moo Moruti J.D. Kestell, ea neng a eteletse mokete pele, a etsa thapelo e susumetsang ’me ha binoa Pesaleme ea 146. Senator W.J.C. Brebner, setho sa khale ka ho fetisisa sa Komisi ea Seemahale sa Basali, ka nako eo o ile a kōptjoa hore a behe lejoe la motheo la mohaho oa musiamo moo ho nang le letšoele, ho akarelletsa le barutoana ba bangata ba Sekolo sa Banana sa Oranje. Ho ea ka moqolotsi oa litaba oa Die Volksblad, o ile a etsa mosebetsi ona ka bokhabane ’me ka mor’a moo a bolela hore lejoe “le behiloe hantle ’me le behiloe ka thata.” Kaho e ile ea tsoela pele, 'me mohaho, o neng o tsejoa ka molao ho tloha ka 4 June 1930 e le "War Museum," o ile oa phethoa mafelong a July 1930.<ref name=":0" />
Joale ho ile ha lebisoa tlhokomelo ho faneng ka thepa ea holo e khōlō, ho kenya mekotla ea lipontšo, mekotla ea libuka, le lintho tse ling tsa ho qetela, hammoho le ho fumana lintho tse ling le chelete bakeng sa musiamo o mocha. E 'ngoe ea pokello e kholo ka ho fetisisa ea lintho tse amanang le ntoa e ileng ea fuoa Komisi nakoana ka mor'a moo e tsoa ho Monghali Fred Oudschans-Dentz oa Netherlands. Ho feta moo, o ile a qala ho bokella lintho tse ling tse amanang le ntoa ea Europe lebitsong la Khomishene, a li romela ka thepa e 'maloa Bloemfontein. Ngaka Oscar Hintrager, eo e kileng ea e-ba mongoli oa Deutsche Burenhilfe, le eena o fane ka pokello ea hae ea lintho tsa ntoa ho musiamo o mocha. Kapele ka mora moo, Ngaka Otto Kraus o ile a hlahisa pokello ya hae e batsi ya dinepe tsa ntwa ho musiamo.
== Ho bulwa ha Mosiamo ==
Ka la 17 Loetse 1931 ho ile ha phatlalatsoa hore Mosiamo o tla buloa ka molao ka la 30 Lwetse 1931 ke General J.B.M. Hertzog, eo ka nako eo e neng e le Tonakholo ya Union of South Africa. Hara ba tlang ho tla ke Mong C.T.M. Wilcocks, Molaodi wa Foreisetata, Ngaka N.J. van der Merwe, mokgwenyana wa mofu Mopresidente M.T. Steyn, Ngaka S.H. Pellissier, Motsamaisi wa Thuto, le Ngaka Otto Krause. Ditukisetso tsena kaofela di ne di okametswe ke Monghali Ben van Rensburg, mohlahlami wa Monghadi Gordon Fraser le mongodi e motjha oa Komishene ya Naha ea Sefika sa Basadi. E le ho tsamaisa batho ba thahasellang ho ea lebaleng la Seemahale, ditshebeletso tse khethehileng tsa diterempe di ile tsa tlameha ho hlophiswa le lekgotla la motse. Esita le Kopano ea selemo le selemo ea Voortrekker e ile ya emisa kapele ho dumella ditho ho ba teng ha ho buloa.
Ka 17:00 tsamaiso ea qala ka thapelo ya Moruti J.D. Kestell. General J.B.M. Eaba Hertzog o fana ka puo sebokeng seo. O ile a leboha Komishene ya Diemahale ka mofuthu bakeng sa mosebetsi wa bona o boima mme a phatlalatsa:
Ke mang ea neng a ka nahana hore, kamora dilemo tse 29, batho ba tla be ba hlaphohetswe ntweng hoo jwale re ka shebanang ka kgoliseho…
O boetse a bua ka General De Wet le Mopresidente Steyn e le "banna ba baholo" nalaneng ya maAfrikaner, a eketsa:
Haeba mosiamo ona e le oa bohlokoa haholo ho Moafrika-Borwa ya buang Seafrikanse, ha se pontsho ya bora kapa takatso e mpe. Ho tshwana le seemahale seo, ke thuso ya ho boloka bophelo ba rōna ba nakong e fetileng le sohle seo se se bolelang—e re susumelletsang ho lwanela ho etsa seo re dumelang hore se nepahetse.
Ho latela mantsoe ana, Setsi sa pokello ya nalane ya Ntwa se ile sa bulwa semmuso ha Mofumahadi Isabel van Rensburg, mosali oa Monghali Ben van Rensburg, a notlolla Musiamo. Mokete o phethetsoe ka ho binoa ha pina ea Afrikaner Landgenote.
Musiamo o bile teng ka dinako tse thata tsa ditjhelete, kaha komello ya 1933 le kgatello ya maikutlo ya lefatshe di ile tsa qobella Mong Van Rensburg, lebitsong la Komishene ya Sefika sa Basadi, ho ipiletsa ho mmuso bakeng sa tshehetso ya mmuso. Bakeng sa paballo e betere, ho ile ha etsoa qeto ea hore laeborari e kholo le litokomane tse seng li bokeletsoe li lokela ho fetisetsoa Polokelong ea Litlaleho ea Free State, moo e neng e thathamisitsoe e le Pokello ea Musiamo oa Ntoa. Leha ho ile ha abeloa Setsi sa pokello ea nalane ea £600 hang-hang, 'Muso oa Kopanelo o ne o hloka hore thepa ea Musiamo e fetisetsoe ho oona ho fana ka thuso ea ka ho sa feleng. Letona J.H. Hofmeyr o ile a boela a bolela hore War Museum e lokela ho wela tlasa Boto ya Bahlokomedi ba Musiamo wa Naha, tshebetso e phethetsweng ka Pudungwana 1934 ha moaho wa musiamo le karolo e nyane ya lebala la Sefika di ne di fetisetswa ho Mmuso wa Kopanelo. Komiti e nyenyane, e tsejoang e le Komiti ea Musiamo oa Ntoa, e nang le litho tse peli tsa Musiamo oa Sechaba le litho tse tharo tsa Komisi ea Sefika sa Basali, e ile ea thehoa bakeng sa Musiamo oa Ntoa. Rre Ben van Rensburg o thapilwe jaaka mokaedi wa ntlha wa Musiamo. Ka 1942, ho ile ha ralwa meralo ya kaho ya bodulo ba Mong Van Rensburg haufi le Musiamo.
Ka 1950, meralo e ile ea romelloa ke Lefapha la Mesebetsi ea Sechaba bakeng sa nchafatso le katoloso ea Musiamo, ho kenyeletsoa le ho fetolela moaho oa Soff hore e be moaho oa mekato e ’meli. Moqapi o mocha oa setsebi sa meralo J.T. du Toit e ile ea fana ka marulelo a tiileng a konkreite a neng a sa che, a hloekisitsoe litsing tsa bohloeki, le khanya ea tlhaho e kenang ka lifensetere tse nyenyane. Sebaka sa bolulo sa mohlokomeli se ile sa isoa mokatong oa pele. Joalo ka Soff, Du Toit o ile a lula a hopola Seemahale moralong oa hae, ha a kenyelle feela likarolo tse matla tsa khale tsa Baegepeta (mokhoa oa tempele oa Egepeta) mabapi le sefika, empa hape o na le sehopotso sa bodulo ba Mopresidente Kruger Boekenhoutfontein haufi le Rustenburg. Merero ea ho qetela e ile ea amoheloa ka la 30 Mphalane 1953, empa kaho e ile ea qala hamorao, ha moaho o mocha oa musiamo o buloa ka la 10 Mphalane 1957 nakong ea M.T. Mokete oa Sehopotso sa Steyn.
Ho tloha ka 1957, Musiamo o fumane menehelo e mengata e mecha, hoo ka 1960 ho ileng ha etsoa kōpo ea ho atolosoa ho eketsehileng, kaha sebaka sa dipontsho sa 524 square metres se ne se se se sa lekana ka nako eo. Mohlala, pokello ea dithunya tsa Haveman e ile ya neheloa Musiamong selemong seo ke lekhotla la toropo ea Villiers, empa ka lebaka la kgaello ya sebaka e ile ya tlameha ho bolokoa sebakeng sa polokelo. Ke ka 1971 feela kopo ena e ileng ea phethoa, ha lepheo le lecha—e leng Liholo tsa hona joale tsa Botha le Kruger ka lehlakoreng le ka bophirimela la mohaho o moholo—di ne di bulwa ka la 16 Phuptjane 1972.
Ka 1978, tlhokahalo ea bolulo bo lekaneng ba diofisi e ile ea rarolloa ha lejwe la motheo la lepheo la tsamaiso la hajoale le holo, ka lehlakoreng le ka botjhabela la mohaho oa Musiamo, le ne le behwa ke Advocate C.R. Swart le ho sebelisoa hamorao selemong sona seo. Ka nako e tšoanang, ho ile ha etsoa tlhophiso ya mabala, e leng ho ileng ha fetola sebaka seo ho se etsa serapa sa lifate le mohlwa. Ka 1980, kamore e ka tlase ea Musiamo e ile ya fetolwa holo ea dipontsho (Holo ya De Wet) ho bontsha tafole e tsoang Netherlands. Holo ena e ile ea bulwa ka la 18 Mmesa 1980 ke Mopresidente oa Naha P.W. Botha le mofumahadi wa hae, Mof Elize Botha. Likatoloso tsa ho qetela li ile tsa latela ka 1986, ha ho ne ho hahoa mohaho o moholo oa tšepe bakeng sa likoloi mabaleng. Hamorao mohaho ona o ile oa fetoloa holo ea mesebetsi mme kajeno e sebeletsa e le reschorente.
== 2009-ho fihlela jwale: ==
Ka Moranang 2009, Tokkie Pretorius o ile a hlahlama Frik Jacobs jwalo ka motsamaisi wa War Museum of the Boer Republics. Dipheo tse ntjha di ile tsa hlophiswa ho kenela dintlha tsa bohlokoa tsa leano la naha tsa bonngwe ba sechaba, poelano, pholiso ea naha le kaho ea setjhaba.
=== Sepetlele sa British Garrison. ===
Ka Phupjane 2009, musiamo o ile a ithuta ka sepetlele sa masole a Borithane ho tloha mehleng ya Ntwa ya Anglo-Boer e neng e hahilwe ka lebaka la seo hajwale e leng Koletjhe ya Thuto e Tswelang Pele ya Thuto le Koetliso (FET) (eo pele e neng e tsejwa e le Bloemfontein College of Education - e tsejoang hape ka hore ke BOK) Church Street, Bloemfontein. Ka mora ntwa, mohaho ona o ne o sebelisoa ke Emily Hobhouse e le sekolo sa ho loha. Ka mora lipuisano le Motheo FET, mohaho o ile wa fetisetswa musiamong. Joale e ile ea ngolwa ka botlalo, ka mora moo ho qhaqhwa le ho falla ho ile ha qala. Dikarolo tse ding tsa baepolli ba dintho tsa khale tse neng di ka amahanngwa le histori ea mohaho, ld ile tsa fumanwa tlasa mekato ya lehong ya mohaho. Sepetlele sa British Garrison se ile sa bulwa setsing sa pokello ya nalane ka Hlakola 2010.
== Bona hape ==
* Seemahale sa Setjhaba sa Basadi
* Sehopotso sa Ntwa ya Anglo-Boer
== Ditlhaloso ==
{{Reflist}}
{{Authority control}}
[[Category:Ntwa ya Maburu]]
[[Category:Kgauta]]
[[Category:Manyesemane]]
[[Category:South African War]]
scvwirzjvrznry7yyg5borno95yp29g
Samuel Daniell
0
10381
37702
37506
2026-04-05T11:54:16Z
Dumbassman
7165
37702
wikitext
text/x-wiki
[[File:Daniell_Quagga.jpg|thumb|"Quaka" Qwaha ( Aquatint, 1804)]]
[[File:Daniell_Boosh_Wanna_Hut.jpg|thumb|"Mokgoro wa Batswana" (1804) (Bechuana Hut)]]
'''Samuel Daniell''' (1775 – 16 Tshitwe 1811) e ne e le motaki wa nalane ya tlhaho wa Borithani le ditshwantsho tse ding Afrika le Ceylon. O ile a qala ho ya Cape Colony ka ka selemo sa 1799.
== Bophelo ==
Mohlomong Daniell o tsebahala haholo e le motaki ya kgethilweng bakeng sa leeto la ho ya Afrika Borwa la 1799-1802 le ditshwantsho tseo a di entseng moo tsa diphoofolo tse hlaha tsa Afrika. O hlahetse le ho hodiswa Chertsey .
Ka Tshitwe selemong sa 1799, o ile a ya [[Afrika Borwa]] ka lekgetlo la pele. Ditshwantsho tseo a di entseng ka borwa ba Afrika, ho kenyeletswa le leeto la ho ya Bechuanaland, di ile tsa phatlalatswa ke moena wa hae William Daniell ,motsemohilo,[[London]]. Nakong ya leeto la ho ya Bechuanaland, Daniell o ile a kgethwa hore e be mongodi wa semmuso le motaki bakeng sa leeto. Leeto le ile la tloha Cape of Good Hope ho ya Bechuanaland,eo kajeno e leng naha ya [[Botswana]]. <ref name="WDL" /> O ile a kgutlela naheng ya [[Engelane]] ho tloha leetong mme a phatlalatsa mmoho le bana babo William Daniell le Thomas Daniell, ''African Scenery and Animals,'' ka 1804. <ref name="dnb" /> <ref name="WDL" />
Hamorao Daniell o ile a dula naheng ya [[Sri Lanka]], eo ka nako eo e neng e bitswa Ceylon, ho tloha ka 1806 ho isa ho 1811, ha a hlokahala ka lebaka la feberu ya tropike. Moena wa hae William o ile a hatisa ditshwantsho tsa hae tse leshome le metso e mmedi ka 1806, ka sehlooho se reng: ''Setshwantsho se Botle sa Sebaka, Diphoofolo le Baahi ba Matswallwa a Ceylon''.
Kamora lefu la Samuel Daniell, ho ile ha phatlalatswa ditshantsho tse ding tse betlilweng tse thehilweng ditshwantshong tsa hae: Ka 1820, di- lithograph tse mashome a mane a metso e robedi tse nang le sehlooho se reng ''Sketches Representing the Native Tribes and Scenery of Southern Africa'', mme ka 1832, ''Batho ba Mashome a Mabedi ba Fapaneng ba Morabe wa Antelopes'' . <gallery widths="170px" heights="150px">
File:Samuel_Daniell_-_Kora-Khokhoi_preparing_to_move_-_1805.jpg|alt=Korah-Khoikhoi dismantling their huts, preparing to move to new pastures. Aquatint 1805.| Korah-Khoikhoi ba qhaqha matlo a bona, ba itokisetsa ho fallela makgulong a matjha. Metsi a metsi 1805.
File:Daniell_Hottentot.jpg|alt=A Hottentot, a Hottentot Woman,a Kaffre, a Kaffre Woman,Aquatint 1805| Mo -Hottentot, Mosali oa Mo-Hottentot,<br /><br /><br /><br /> Kaffre, Mosadi wa Kaffre,<br /><br /><br /><br /> Aquatint 1805
File:Sameul_Daniell_-_Khoisan_besig_om_sprinkane_te_braai_-_1804.jpg|alt=Khoisan busy barbecuing grasshoppersAquatint 1804| MaKhoisan a phathahane a besa ditsie<br /><br /><br /><br /> Aquatint 1804
File:Daniell_Trekboer.jpg|alt=Trekboer making a campAquatint c.1804| Trekboer e etsa kampo<br /><br /><br /><br /> Metsi a metsi hoo e ka bang ka 1804
File:Booshuna_women_manufacturing_earthen_ware.jpg|alt=Booshuana women manufacturing earthen ware 1805| Basadi ba Batswana ba etsang dinkgo tsa letsopa ka selemo sa 1805
File:Bushmen_Hottentots_armed_for_an_expedition.png|alt=Bushmen Hottentots armed for an expedition 1804| Ma-Bushmen a Hottentot a hlometse bakeng sa leeto la ho tsoma ka selemo sa 1804
</gallery>
== Ditshupiso ==
{{Reflist}}
9wx1hvqwtakjmnzienc1u8bujr5vr1x
Wiandre Pretorius
0
10385
37690
37667
2026-04-05T10:31:17Z
Dumbassman
7165
37690
wikitext
text/x-wiki
'''Wiandre Pretorius''' (hoo e ka bang ka 1984 - 7 Hlakola 2026) e ne e le mosebetsi wa tshireletso ya poraefete wa Afrika Borwa, sepolesa se boloketsweng mosebetsi le motho ya qoswang hore ke mofetoledi wa mapolesa ya ileng a tsebahala phatlalatsa ka mora ho ameha diphuputsong tse amanang le polao ya Emmanuel Mbense le polao ya moletsaphala wa [[Madlanga Commission|Khomishene ya Madlanga,]] [[Marius van der Merwe]] . O hlokahetse ka ho ipolaya Brakpan, [[Gauteng]], ka Hlakola 2026 ha a ntse a fuputswa mabapi le dinyewe tse mmalwa tsa botlokotsebe tse kenyeletsang marangrang a botlokotsebe a tshireletso ya poraefete Gauteng.
== Semelo ==
Pretorius o ne a sebetsa lefapheng la tshireletso ya poraefete mme hape a sebeletsa e le lepolesa la reserve Gauteng. Lebitso la hae le ile la kena setjhabeng ka mora bopaki bo hlahisitsoeng Komisheneng ya Dipatlisiso ya Madlanga, e neng e fuputsa liqoso tsa bobolu, marang-rang a botlokotsebe le ho kenella ha lipolotiki tsamaisong ya toka ya botlokotsebe.
Ho tlalehoa hore o ne a amana le batho ba amehang mesebetsing ya tshireletso ya poraefete le mesebetsing ya ho lwantsha tlolo ya molao sebakeng sa Ekurhuleni . <ref>eNCA. "Police move to halt deadly trail linked to Mbense murder." <nowiki>https://www.enca.com/news/police-move-halt-deadly-trail-linked-mbense-murder</nowiki></ref>
== Nyewe ya Emmanuel Mbense ==
Pretorius o ile a ameha ke molodi wa [[Marius van der Merwe]], ya tsejwang hape e le Paki D Komisheneng ya Madlanga, mabapi le lefu la Emmanuel Mbense,letswallwa la naheng ya [[Mozambique]].
Ho ya ka bopaki le dipatlisiso tsa mapolesa, ho thwe Mbense o ile a botswa dipotso le ho hlokofatswa ke batho ba amanang le mapolesa le mekgatlo ya poraefete ya tshireletso pele a hlokahala ka la 15 Mmesa 2020. Setopo sa hae hamorao se ile sa lahlwa ka hara letamo la Duduza, ka taelo ya [[Julius Mkhwanazi]]. Hamorao mapolesa a ile a bontša hore lefu le mangata le diteko tsa polao di ne di amana le batho ba amanang le dipatlisiso tsa Mbense, a hlalosa boemo e le "tsela e bolayang" e amanang le nyewe.
== Teko ya polao ==
Mathwasong a Hlakola 2026, Pretorius o ile a pholoha teko ya polao e bonahalang kantle ho ntlo ya hae Boksburg ha banna ba dithunya ba qala ho thunya koloi ya hae, ba e hlasela ka makgetlo a mangata. Mapolesa a ile a bula nyewe ya teko ya polao kamora tlhaselo. <ref>TimesLIVE. "Alleged police informant Wiandre Pretorius shot at outside his home." https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2026-02-05-alleged-police-informant-shot-at-boksburg-home/</ref>
== Lefu ==
Ka la 7 Hlakola selemong sa 2026, Pretorius o ile a hlokahala ka ho ipolaya ka mora ho ithunya seteisheneng sa hi tshela mafura Brakpan, Gauteng. Ho tlalehwa hore ketsahalo ena e etsahetse ka pela monyaduwa wa hae, eo le eena a neng a ameha mme jwale a emisitswe hanyane tshebeletsong ya sepolesa. Mapolesa a ile a bula docket ya dipatlisiso kamora ketsahalo eo. Lefu la hae le etsahetse matsatsi a seng makae feela kamora teko ya polao le ha mapolesa a ntse a batlisisa ho kenella ha hae nyeweng ya Mbense le polaong ya Marius van der Merwe. <ref>TimesLIVE. "Alleged police informant Wiandre Pretorius found dead in Ekurhuleni." https://www.timeslive.co.za/news/south-africa/2026-02-08-alleged-police-informant-wiandre-pretorius-found-dead-in-ekurhuleni/</ref>
== Kamano le polao ya Marius van der Merwe ==
Pretorius o ile a tsejwa ke mapolesa e le motho ya nang le thahasello polaong ya Marius van der Merwe ka Tshitwe 2025, motho ya neng a senola diaba tsa lekunutu ya ileng a fana ka bopaki ho Komishene ea Madlanga.
Ditlaleho tse phatlalalitsweng ka Hlakubele 2026 di bontshitse hore Pretorius o ne a ntse a le teng ka letsatsi leo Van der Merwe a bolailweng ka lona mme a kgannela motho ya belaellwang ka polao eleng Matipandile Sotheni, eo e neng e le setho sa Setsebi sa Sepolesa sa Afrika Borwa le Sehlopha se Ikgethileng sa Mosebetsi se qoswang ka ho etsa polao.
Sotheni o ile a tshwarwa ka Hlakubele selemong sa 2026 mme a hlaha lekgotleng mabapi le polao ya Van der Merwe.
== Dipatlisiso le mafu a amanang le tsona ==
Lefu la Pretorius e bile karolo ya letoto la mafu a amanang le nyewe ya Emmanuel Mbense le dipatlisiso tsa Komishene ea Madlanga. Balaodi ba bontshitse hore batho ba mmalwa ba amanang le nyewe ba shwele tlasa maemo a mabifi kapa a belaetsang,mme dipatlisiso mabapi le marang-rang a botlokotsebe a kenyeletsang diofisiri tsa tshebetso ya molao, basebetsi ba tshireletso ya poraefete le botlokotsebe bo hlophisitsweng di ile tsa tswela pele. <ref>eNCA. "Police move to halt deadly trail linked to Mbense murder." https://www.enca.com/news/police-move-halt-deadly-trail-linked-mbense-murder</ref>
== Bona hape ==
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
98i0cgvszzj9fbe6qn300mwukwioy4u
Mothobi Daniel Lekota
0
10386
37701
37531
2026-04-05T11:53:41Z
Dumbassman
7165
37701
wikitext
text/x-wiki
'''Daniel Mothobi Lekota''' ya tsejwang haholo e le '''Moruti Dr. Lekota''' ke setsebi sa thuto ya bodumedi sa Afrika Borwa, motho ya tummeng wa seya-le-moeyeng, le mokena-dipakeng wa khotso. E le motho ea sebelelitseng nako e telele seteisheneng sa seea-le-moea sa SABC [[Lesedi FM]], o roriswa ka karolo ya hae ho ntshetseng pele ditsamaiso tsa tsebo ea matswalloa a Afrika le mosebetsi wa hae o moholo wa ho rarolla dikhohlano ho pholletsa le Afrika Borwa.
== Bophelo ba pele le thuto ==
Lekota o hlahetse le ho hola [[Petrus Steyn|Mamafubedu]] (Petrus Steyn), [[Foreisetata|Free State]] . O ile a phehella dithuto tse tsoetseng pele tsa thuto ea bolumeli machabeng, a ea '''Vrije Universiteit Amsterdam''' (VU Amsterdam) [[Hôlanê|Netherlands]] . Nako ya hae Amsterdam e ile ea mo fa pono ea lefatshe ka thuto ya bodumedi e hlophisitsweng, eo hamorao a ileng a e kopanya le meetlo ea sechaba le bolumeli ba Afrika ha a khutlela [[Afrika Borwa]] .
== Tshusumetso ya phatlalatso le setso ==
Mosebetsi oa Lekota oa ho hasa o nkile lilemo tse mashome a 'maloa, haholo-holo le [[Lesedi FM]] . Pakeng tsa 1984 le 1991, o ile a tshwwara lenaneo la bodumeli la beke le beke le ileng la fihlela bamamedi ba limilione, a lokisetsa lipuo tse fetang 400 nakong eo.
wNtle le ho rera, o sebeleditse e le molebedi wa setsha sa setso sa seteishene, a kenya tshebetsong netefatso ya boleng bakeng sa ba fanang ka puo le ho netefatsa ntshetsopele ya [[Sesotho]] le ditso tsa matswallwa. Mosebetsi wa hae o ile wa ananelwa ke [[Lekgotla la Dipuo Tsohle tsa Afrika Borwa|Boto ya Dipuo tsa Afrika Borwa]] (PanSALB) ka ho phahamisa boemo ba dipuo tsa matswallwa thutong le mecheng ya ditaba.
== Bobuelli ba kgotso le dipuisano ==
Lekota o tsebahala ka menehelo ya hae botsitsong ba setjhaba:
* '''Kgohlano ya Dibaka:''' Bohareng ba lilemo tsa bo-1990, o ile a atleha ho buella khotso pakeng tsa basebetsi ba litekesi ba loantšanang [[QwaQwa]] .
* '''Botsebi ba Dipapali:''' O rorisoa ka ho buisana ka khotso pakeng tsa batšehetsi ba qothisanang lehlokoa ba Kaizer Chiefs le Orlando Pirates .
* '''Dikamano tsa Machaba:''' O ile a tsamaisa tshebeletso ya ho rweswa ha Morena [[Letsie III]] oa [[Lesotho]] ka 1997. Hape o sebeleditse e le moeletsi wa moya oa Tonakholo ea Lesotho nakong ya merusu ya sesole le ya dipolotiki mmusong. <ref name="UNISA2021">{{Cite web}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.unisa.ac.za/sites/corporate/default/News-&-Media/Articles/Honoured-for-advancing-African-knowledge-systems "Honoured for advancing African knowledge systems"]. University of South Africa (UNISA). 2021-12-03.</cite></ref> <ref>"Office of The King"''. Government of Lesotho. Retrieved 2026-03-08.''</ref>
== Ditlotla ==
Ka 2021, Univesithi ea Afrika Boroa (UNISA) e ile ea fa Lekota Ngaka ya Bodumedi (honoris causa) tlotla. Khau ena e ananela boinehelo ba hae ba bophelo bohle ba ho bopa litaba tsa thuto le tsa bolumeli le karolo ea hae e le "Mohale e phelang" setjhabeng sa [[Afrika Borwa]].
== Bona hape ==
* [[Lesedi FM]]
* [https://www.youtube.com/watch?v=8n2e3UlFkY8 Mokete o kgethehileng wa kabo ya mangolo wa UNISA: Dr. Mothobi Lekota]
== Ditshupiso ==
askvv099v8zpp0f22jibwel5q84fys5
Jan Sithole
0
10393
37700
37560
2026-04-05T11:38:53Z
Dumbassman
7165
37700
wikitext
text/x-wiki
'''Jan Jabulani Sithole'''<ref name=":0">http://www.times.co.sz/news/129882-sharp-pains-kill-trade-unionist-jan-sithole.html</ref> e ne e le mohanyetsi wa Mokgatlo wa basebetsi le radipolotiki Eswatini. Sithole e ne e le mopresidente wa Mokga wa Swazi Democratic Party (SWADEPA), mme o ile a khethwa ho Ntlo ya Kopano ya Eswatini (ntlo e ka tlaase ya Palamente ya Swaziland) ka 2013. O hlokahetse ka la 12 Lwetse 2020 a le dilemo di 67.
Jwaloka setho sa mothehi le mopresidente wa Mokgatlo wa di-indasteri wa Swaziland (SFTU), Sithole o ile a tuma ka ho nka karolo ha hae diketsong tsa basebetsi, <ref name=":0" />ho kenyeletswa le e le mohlophisi wa ho kokota ho hoholo ha 1997 Swaziland. O ile a boela a tobana le ho hatellwa ka mokhwa o matla ka lebaka la ho ameha ha hae motsamaong wa Swazi o tshehetsang demokrasi, ho kenyeletswa ho tshwarwa, ho kwetelwa, ho tshepiswa lefu le ho lelekwa naheng.
Jwaloka mohlabani le radipolotiki, Sithole o ile a hlaloswa e le mokgelohi wa matjhabeng, mosireletsi wa demokrasi le mohlabani wa molao wa motheo.
== Mehlodi ==
{{reflist}}
ks4ca9n2v6uez0t0vb1bjebsg7a7bef
Vusi Mahlasela
0
10397
37699
37572
2026-04-05T11:38:27Z
Dumbassman
7165
37699
wikitext
text/x-wiki
[[File:Vusi_Mahlasela_2015.jpg|thumb|Vusi Mahlasela a bapala meketeng ya matsatsi a tswalo a 100 a ''Die Burger'' Cape Town, 2015.]]
'''Vusi Sidney Mahlasela Ka Zwane''' (ya tswetsweng ka 1965) ke sebini sa Afrika Borwa sa MaZulu. O hlahetse Pretoria.
Mmino wa hae o hlaloswa ka kakaretso e le "Batho ba Afrika" mme hangata o bitswa "Lentswe" la Afrika Borwa. Mosebetsi wa hae o ile olwa bululela ba bangata mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ya merabe. Dihlooho tsa hae di akarelletsa ntwa ya tokoloho, le tshwarelo le poelano le dira. Vusi o lokolotse di-albhamu tse supileng tsa studio ho Sony Afrika Borwa mme o saenetse ho ATO Records ya Dave Matthews ka 2003. Vusi o ka boela a utlwahala a bapala Warren Haynes's Live at Bonnaroo ka nako ya pina "Soulshine", le pina ya Dave Matthews Band, "Everyday", ho tloha ho album e nang le lebitso le le leng hammoho le phetolelo e phelang ya pina le yena e hlahang ho album ''The Best of What's Around Vol. '' Vusi e ne e boetse e le e mong wa baetsi ba dikonsarete tsa Live 8 le Live Earth. Vusi o ile a bapala ketsahalong ya ho qala mosebetsi oa [[Nelson Mandela]] ka 1994 mme hamorao a bapala keteka ya Nelson Mandela ya 90th Birthday Tribute e Hyde Park, London ka 2008, le ka Letsatsi la Mandela ho Radio City Music Hall ka Phupu 2009. Pina ya hae "When You Come Back" e sebedisitswe ho pina ya sehlooho ya ITV bakeng sa phatlalatso ya bona ya Seqho sa Lefatshe ka 2010<ref>https://web.archive.org/web/20140819130531/http://www.bettingisland.com/soccer-betting/world-cup-2010/when-you-come-back-itv-world-cup-theme-version-vusi-mahlasela</ref>mme Vusi o ile a bapala konsareteng ya FIFA World Cup Kick Off e Orlando Stadium e Soweto, Afrika Borwa. Ka 2012, <ref>https://web.archive.org/web/20100410182610/http://controlroom.com/fifa/</ref>SAMA Awards e ile ya hlompha Vusi ka moputso wa katleho ya bophelo bohle.<ref>https://web.archive.org/web/20120414171514/http://samusicawards.co.za/profiles/blogs/mtn-sama-18-salutes-ray-phiri-and-vusi-mahlasela</ref>
== Mehlodi ==
{{reflist}}
073w1jnllqaua0vj6ntre57m05e4sp7
Vusi Thembekwayo
0
10399
37695
37585
2026-04-05T11:33:09Z
Dumbassman
7165
37695
wikitext
text/x-wiki
'''Vusi Thembekwayo''' (ya hlahileng ka la 21 Hlakubele 1985) ke mohwebi, motsetedi le mongodi wa Afrika Borwa. Ke mothehi le CEO wa MyGrowthFund Venture Partners.<ref>https://www.itnewsafrica.com/2021/03/silicon-cape-appoints-new-co-chair/</ref><ref>https://disrupt-africa.com/2022/02/11/meet-the-investor-vusi-thembekwayo-mygrowthfund-venture-partners/</ref>
Qetellong ya dilemo tsa hae tse mashome a mabedi, o ne a fane ka ditlhahiso tse fetang 200 dinaheng tse 21 mme a kentse letsoho mekgweng e mengata ya kgwebo e sebetsang mebarakeng ya Afrika. <ref>https://www.forbesafrica.com/focus/2015/10/01/survived-failure-tragedy-lost-millions</ref>Ke mongodi wa dibuka tse pedi.
== Mehlodi ==
{{reflist}}
edk1pvti7ymxkp9if0auf6z6tyvra8r
Thulani Maseko
0
10403
37698
37599
2026-04-05T11:38:08Z
Dumbassman
7165
37698
wikitext
text/x-wiki
'''Thulani Rudolf Maseko''' (1 Hlakubele 1970 - 21 Pherekgong 2023)<ref>https://allafrica.com/stories/202301250094.html</ref> e ne e le mmuelli wa molao wa ditokelo tsa botho wa Swazi <ref>http://www.news24.com/Africa/News/Top-rights-lawyer-arrested-20090604</ref>ya neng a sebeletsa e le Mongodi Kakaretso wa People's United Democratic Movement (PUDEMO).<ref>https://www.swazilandnews.co.za/fundza.php?nguyiphi=5925</ref><ref>https://www.dailymaverick.co.za/article/2023-01-22-leading-swazi-activist-thulani-maseko-shot-dead-at-his-home/</ref>O ne a le teronkong ho tloha ka 2014 ho ya ho 2015, mme Amnesty International e ile ya mo phatlalatsa motshwaruwa wa letswalo. O ile a qosa Morena Mswati III wa Eswatini ka lekgotla ka 2018 mme a bolawa ka 2023.
== Mehlodi ==
{{reflist}}
oq7ywoft02h5ep2s8t2i9a9vcwanybl
Bambanani Mbane
0
10414
37680
2026-04-04T12:39:37Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:tn:Special:Redirect/revision/36550|Bambanani Mbane]]"
37680
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bambanani Mbane.jpg|thumb|Bambanani Mbane]]
'''Bambanani Nolufefe Mbane''' (ya hlahileng ka la 12 Hlakubele 1990) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapallang SAFA Women's League Mamelodi Sundowns le Sehlopha sa Naha sa Basadi sa [[Afrika Borwa]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20170919173348/http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/bambanani-nolufefe-%E2%80%9Cjuice%E2%80%9D-mbane Bambanani Nolufefe “Juice” Mbane]. sasolinsport.com</ref>
== Mosebetsi wa sehlopha ==
'''<big>Bloemfontein Celtics Ldies</big>'''
E ne e le setho sa sehlopha sa Bloemfontein Celtics Ladies se hapileng SAFA Women's League ka tatellano dihleng tsa 2016 le 2017. <ref name=":0">"[https://www.snl24.com/dailysun/sport/mbanes-the-celtic-ladies-secret-weapon-20171212 Mbane's the Celtic Ladies secret weapon]". ''Daily Sun''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":2">tsholofelomosina (11 December 2017). "[https://alexnews.co.za/108962/bloemfontein-celtic-ladies-sasol-womens-league-champions/ Bloemfontein Celtic Ladies are Sasol Women's League champions again]". ''Alex News''. Retrieved 11 November 2023.</ref>
O ile a kgethwa hore e be mofumahadi wa tlhodisano ka 2017.
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2021, Mbane o ile a ikopanya le Mamelodi Sundowns Afrika Borwa mme e ne e le karolo ea sehlopha se hapileng CAF Women's Champions League ea 2021 mme sa qeta boemong ba bobedi ho CAF Women's Champions League ea 2022.
O ile a kgethwa ho Hollywoodbets Super League: Sebapali sa sehla sa 2021 mme a kenela sehlopha sa selemo (se leshome le motso o mong se hodimo). O ile a qotsoa ho CAF Women Interclub player of the year 2021 le CAF Women's player of the year honors 2021. <ref>Ntsoelengoe, Tshepo (6 July 2022). "[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/sundowns-caf-awards-nominees/ Sundowns, Banyana players dominate Caf awards]". ''The Citizen''. Retrieved 14 November 2023</ref>
O ile a phethela sehla seo ka ho thonngwa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba ba Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja): sebapadi sa bolo ya maoto sa basadi sa selemo sa 2021.
Ka 2022 o ile a kgethwa hara ba leshome le motso o mong ba holimo ho CAF Women's Champions League ea 2022 le ba leshome le motso o mong ba holimo ho Women's Africa Cup of Nations. <ref name=":3">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/caf-announces-totalenergies-women-s-afcon-2022-best-xi/ CAF announces TotalEnergies Women's AFCON 2022 Best XI]". ''CAF''. 26 July 2022. Retrieved 7 August 2023.</ref>
Ka 2023 o ile a kenyelletsoa har'a basali ba leshome le motso o mong ba ka holimo Afrika, e leng se ileng sa phatlalatsoa ho CAF Awards 2023.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Mbane e ile ea qothisana lehlokoa le sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basadi sa Afrika Boroa ho Mohope oa Lichaba oa Basali wa Afrika ka 2018 moo ba ileng ba qeta boemong ba bobeli. <ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/46414687 Nigeria win 2018 Women's Africa Cup of Nations]". ''BBC Sport''. Retrieved 24 March 2024.</ref>
E ne e le setho sa sehlopha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope oa Lichaba tsa Basali oa Afrika ka 2022 moo ba hapileng tlholisano ya bona ea pele ya konthinente le ho Mohope ya Lefatshe wa Basali wa FIFA wa 2023 moo ba ileng ba fihla ho wa ho qetela <ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 24 March 2024.</ref>
== Bophelo ba hae ==
Ka 2019 o ile a nyala Tsholofelo Makgaleme kamora dikgwedi tse tharo ba ratana.
== Ditlotla ==
'''Sehlopha'''
* Mokhatlo wa Basadi wa SAFA: 2016, <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> 2017, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: Ba fihlileng boemong ba bobedi ka 2021: 2022
'''Afrika Borwa'''
* Mohope wa Mtjhaba wa Basadi wa Afrika: 2022, Sebaka sa bobediu: 2018
'''Motho ka mong'''
* Mofumahadi wa Tlhodisano ya SAFA: 2017
* SAFA Mofumahadi wa Mafumahadi: 2017
* Sebapali sa Hollywoodbets Super League sa Sehla: 2021
* Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo wa Maoto wa Afrika Borwa wa 2021 (Safja): Motlalehi wa bolo ya maoto wa basadi wa selemo
* Sehlopha se Hlwahlwa sa Tlhodisano sa Mohope wa Matjhaba tsa Afrika sa Basadi: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Selemo sa IFFHS CAF: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Afrika XI: 2023
== Mehloli ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
qxqcfuc1b3ix1kzm083est4nwh512zk
37681
37680
2026-04-04T12:43:07Z
KeMang??
6412
Ke lokisa leqephe
37681
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bambanani Mbane.jpg|thumb|Bambanani Mbane]]
'''Bambanani Nolufefe Mbane''' (ya hlahileng ka la 12 Hlakubele 1990) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapallang SAFA Women's League Mamelodi Sundowns le Sehlopha sa Naha sa Basadi sa [[Afrika Borwa]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20170919173348/http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/bambanani-nolufefe-%E2%80%9Cjuice%E2%80%9D-mbane Bambanani Nolufefe “Juice” Mbane]. sasolinsport.com</ref>
== Mosebetsi wa sehlopha ==
'''<big>Bloemfontein Celtics Ldies</big>'''
E ne e le setho sa sehlopha sa Bloemfontein Celtics Ladies se hapileng SAFA Women's League ka tatellano dihleng tsa 2016 le 2017. <ref name=":0">"[https://www.snl24.com/dailysun/sport/mbanes-the-celtic-ladies-secret-weapon-20171212 Mbane's the Celtic Ladies secret weapon]". ''Daily Sun''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":2">tsholofelomosina (11 December 2017). "[https://alexnews.co.za/108962/bloemfontein-celtic-ladies-sasol-womens-league-champions/ Bloemfontein Celtic Ladies are Sasol Women's League champions again]". ''Alex News''. Retrieved 11 November 2023.</ref>
O ile a kgethwa hore e be mofumahadi wa tlhodisano ka 2017.
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2021, Mbane o ile a ikopanya le [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] Afrika Borwa mme e ne e le karolo ya sehlopha se hapileng CAF Women's Champions League ya 2021 mme sa qeta boemong ba bobedi ho CAF Women's Champions League ea 2022.
O ile a kgethwa ho Hollywoodbets Super League: Sebapali sa sehla sa 2021 mme a kenela sehlopha sa selemo (se leshome le motso o mong se hodimo). O ile a qotswa ho CAF Women Interclub player of the year 2021 le CAF Women's player of the year honors 2021. <ref>Ntsoelengoe, Tshepo (6 July 2022). "[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/sundowns-caf-awards-nominees/ Sundowns, Banyana players dominate Caf awards]". ''The Citizen''. Retrieved 14 November 2023</ref>
O ile a phethela sehla seo ka ho thonngwa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba ba Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja): sebapadi sa bolo ya maoto sa basadi sa selemo sa 2021.
Ka 2022 o ile a kgethwa hara ba leshome le motso o mong ba hodimo ho CAF Women's Champions League ea 2022 le ba leshome le motso o mong ba holimo ho Women's Africa Cup of Nations. <ref name=":3">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/caf-announces-totalenergies-women-s-afcon-2022-best-xi/ CAF announces TotalEnergies Women's AFCON 2022 Best XI]". ''CAF''. 26 July 2022. Retrieved 7 August 2023.</ref>
Ka 2023 o ile a kenyelletswa hara basadi ba leshome le motso o mong ba ka hodimo Afrika, e leng se ileng sa phatlalatswa ho CAF Awards 2023.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Mbane e ile ea qothisana lehlokoa le sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basadi sa Afrika Borwa ho Mohope oa Matjhaba wa Basadi wa Afrika ka 2018 moo ba ileng ba qeta boemong ba bobedi. <ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/46414687 Nigeria win 2018 Women's Africa Cup of Nations]". ''BBC Sport''. Retrieved 24 March 2024.</ref>
E ne e le setho sa sehlopha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi wa Afrika ka 2022 moo ba hapileng tlhodisano ya bona ea pele ya konthinente le ho Mohope ya Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba ileng ba fihla ho wa ho qetela <ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 24 March 2024.</ref>
== Bophelo ba hae ==
Ka 2019 o ile a nyala Tsholofelo Makgaleme kamora dikgwedi tse tharo ba ratana.
== Ditlotla ==
'''Sehlopha'''
* Mokhatlo wa Basadi wa SAFA: 2016, <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> 2017, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: Ba fihlileng boemong ba bobedi ka 2021: 2022
'''Afrika Borwa'''
* Mohope wa Mtjhaba wa Basadi wa Afrika: 2022, Sebaka sa bobediu: 2018
'''Motho ka mong'''
* Mofumahadi wa Tlhodisano ya SAFA: 2017
* SAFA Mofumahadi wa Mafumahadi: 2017
* Sebapali sa Hollywoodbets Super League sa Sehla: 2021
* Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo wa Maoto wa Afrika Borwa wa 2021 (Safja): Motlalehi wa bolo ya maoto wa basadi wa selemo
* Sehlopha se Hlwahlwa sa Tlhodisano sa Mohope wa Matjhaba tsa Afrika sa Basadi: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Selemo sa IFFHS CAF: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Afrika XI: 2023
== Mehloli ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
jqxabz6v8agz5ztcoeilujkr7by6gtn
37682
37681
2026-04-04T12:55:32Z
KeMang??
6412
/* Mosebetsi wa sehlopha */ ke lokisa diphoso
37682
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bambanani Mbane.jpg|thumb|Bambanani Mbane]]
'''Bambanani Nolufefe Mbane''' (ya hlahileng ka la 12 Hlakubele 1990) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapallang SAFA Women's League Mamelodi Sundowns le Sehlopha sa Naha sa Basadi sa [[Afrika Borwa]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20170919173348/http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/bambanani-nolufefe-%E2%80%9Cjuice%E2%80%9D-mbane Bambanani Nolufefe “Juice” Mbane]. sasolinsport.com</ref>
== Mosebetsi wa sehlopha ==
'''<big>Bloemfontein Celtics Ladies</big>'''
E ne e le setho sa sehlopha sa Bloemfontein Celtics Ladies se hapileng SAFA Women's League ka tatellano dihleng tsa 2016 le 2017. <ref name=":0">"[https://www.snl24.com/dailysun/sport/mbanes-the-celtic-ladies-secret-weapon-20171212 Mbane's the Celtic Ladies secret weapon]". ''Daily Sun''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":2">tsholofelomosina (11 December 2017). "[https://alexnews.co.za/108962/bloemfontein-celtic-ladies-sasol-womens-league-champions/ Bloemfontein Celtic Ladies are Sasol Women's League champions again]". ''Alex News''. Retrieved 11 November 2023.</ref>
O ile a kgethwa hore e be mofumahadi wa tlhodisano ka 2017.
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2021, Mbane o ile a ikopanya le [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] Afrika Borwa mme e ne e le karolo ya sehlopha se hapileng CAF Women's Champions League ya 2021 mme sa qeta boemong ba bobedi ho CAF Women's Champions League ea 2022.
O ile a kgethwa ho Hollywoodbets Super League: Sebapali sa sehla sa 2021 mme a kenela sehlopha sa selemo (se leshome le motso o mong se hodimo). O ile a qotswa ho CAF Women Interclub player of the year 2021 le CAF Women's player of the year honors 2021. <ref>Ntsoelengoe, Tshepo (6 July 2022). "[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/sundowns-caf-awards-nominees/ Sundowns, Banyana players dominate Caf awards]". ''The Citizen''. Retrieved 14 November 2023</ref>
O ile a phethela sehla seo ka ho thonngwa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba ba Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja): sebapadi sa bolo ya maoto sa basadi sa selemo sa 2021.
Ka 2022 o ile a kgethwa hara ba leshome le motso o mong ba hodimo ho CAF Women's Champions League ea 2022 le ba leshome le motso o mong ba holimo ho Women's Africa Cup of Nations. <ref name=":3">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/caf-announces-totalenergies-women-s-afcon-2022-best-xi/ CAF announces TotalEnergies Women's AFCON 2022 Best XI]". ''CAF''. 26 July 2022. Retrieved 7 August 2023.</ref>
Ka 2023 o ile a kenyelletswa hara basadi ba leshome le motso o mong ba ka hodimo Afrika, e leng se ileng sa phatlalatswa ho CAF Awards 2023.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Mbane e ile ea qothisana lehlokoa le sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basadi sa Afrika Borwa ho Mohope oa Matjhaba wa Basadi wa Afrika ka 2018 moo ba ileng ba qeta boemong ba bobedi. <ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/46414687 Nigeria win 2018 Women's Africa Cup of Nations]". ''BBC Sport''. Retrieved 24 March 2024.</ref>
E ne e le setho sa sehlopha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi wa Afrika ka 2022 moo ba hapileng tlhodisano ya bona ea pele ya konthinente le ho Mohope ya Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba ileng ba fihla ho wa ho qetela <ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 24 March 2024.</ref>
== Bophelo ba hae ==
Ka 2019 o ile a nyala Tsholofelo Makgaleme kamora dikgwedi tse tharo ba ratana.
== Ditlotla ==
'''Sehlopha'''
* Mokhatlo wa Basadi wa SAFA: 2016, <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> 2017, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: Ba fihlileng boemong ba bobedi ka 2021: 2022
'''Afrika Borwa'''
* Mohope wa Mtjhaba wa Basadi wa Afrika: 2022, Sebaka sa bobediu: 2018
'''Motho ka mong'''
* Mofumahadi wa Tlhodisano ya SAFA: 2017
* SAFA Mofumahadi wa Mafumahadi: 2017
* Sebapali sa Hollywoodbets Super League sa Sehla: 2021
* Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo wa Maoto wa Afrika Borwa wa 2021 (Safja): Motlalehi wa bolo ya maoto wa basadi wa selemo
* Sehlopha se Hlwahlwa sa Tlhodisano sa Mohope wa Matjhaba tsa Afrika sa Basadi: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Selemo sa IFFHS CAF: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Afrika XI: 2023
== Mehloli ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
43t8fo3n7kt6rfkz8npod9xd9zq0syy
37689
37682
2026-04-05T10:30:41Z
Dumbassman
7165
37689
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bambanani Mbane.jpg|thumb|Bambanani Mbane]]
'''Bambanani Nolufefe Mbane''' (ya hlahileng ka la 12 Hlakubele 1990) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapallang SAFA Women's League Mamelodi Sundowns le Sehlopha sa Naha sa Basadi sa [[Afrika Borwa]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20170919173348/http://www.sasolinsport.com/banyana/player-profiles/bambanani-nolufefe-%E2%80%9Cjuice%E2%80%9D-mbane Bambanani Nolufefe “Juice” Mbane]. sasolinsport.com</ref>
== Mosebetsi wa sehlopha ==
'''<big>Bloemfontein Celtics Ladies</big>'''
E ne e le setho sa sehlopha sa Bloemfontein Celtics Ladies se hapileng SAFA Women's League ka tatellano dihleng tsa 2016 le 2017. <ref name=":0">"[https://www.snl24.com/dailysun/sport/mbanes-the-celtic-ladies-secret-weapon-20171212 Mbane's the Celtic Ladies secret weapon]". ''Daily Sun''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> <ref name=":2">tsholofelomosina (11 December 2017). "[https://alexnews.co.za/108962/bloemfontein-celtic-ladies-sasol-womens-league-champions/ Bloemfontein Celtic Ladies are Sasol Women's League champions again]". ''Alex News''. Retrieved 11 November 2023.</ref>
O ile a kgethwa hore e be mofumahadi wa tlhodisano ka 2017.
'''<big>Mamelodi Sundowns Ladies</big>'''
Ka 2021, Mbane o ile a ikopanya le [[Mamelodi Sundowns F.C.|Mamelodi Sundowns]] Afrika Borwa mme e ne e le karolo ya sehlopha se hapileng CAF Women's Champions League ya 2021 mme sa qeta boemong ba bobedi ho CAF Women's Champions League ea 2022.
O ile a kgethwa ho Hollywoodbets Super League: Sebapali sa sehla sa 2021 mme a kenela sehlopha sa selemo (se leshome le motso o mong se hodimo). O ile a qotswa ho CAF Women Interclub player of the year 2021 le CAF Women's player of the year honors 2021. <ref>Ntsoelengoe, Tshepo (6 July 2022). "[https://www.citizen.co.za/sport/soccer/local-soccer/sundowns-caf-awards-nominees/ Sundowns, Banyana players dominate Caf awards]". ''The Citizen''. Retrieved 14 November 2023</ref>
O ile a phethela sehla seo ka ho thonngwa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba ba Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja): sebapadi sa bolo ya maoto sa basadi sa selemo sa 2021.
Ka 2022 o ile a kgethwa hara ba leshome le motso o mong ba hodimo ho CAF Women's Champions League ea 2022 le ba leshome le motso o mong ba holimo ho Women's Africa Cup of Nations. <ref name=":3">"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/caf-announces-totalenergies-women-s-afcon-2022-best-xi/ CAF announces TotalEnergies Women's AFCON 2022 Best XI]". ''CAF''. 26 July 2022. Retrieved 7 August 2023.</ref>
Ka 2023 o ile a kenyelletswa hara basadi ba leshome le motso o mong ba ka hodimo Afrika, e leng se ileng sa phatlalatswa ho CAF Awards 2023.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Mbane e ile ea qothisana lehlokoa le sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basadi sa Afrika Borwa ho Mohope oa Matjhaba wa Basadi wa Afrika ka 2018 moo ba ileng ba qeta boemong ba bobedi. <ref>"[https://www.bbc.com/sport/football/46414687 Nigeria win 2018 Women's Africa Cup of Nations]". ''BBC Sport''. Retrieved 24 March 2024.</ref>
E ne e le setho sa sehlopha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi wa Afrika ka 2022 moo ba hapileng tlhodisano ya bona ea pele ya konthinente le ho Mohope ya Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba ileng ba fihla ho wa ho qetela <ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy]". ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 24 March 2024.</ref>
== Bophelo ba hae ==
Ka 2019 o ile a nyala Tsholofelo Makgaleme kamora dikgwedi tse tharo ba ratana.
== Ditlotla ==
'''Sehlopha'''
* Mokhatlo wa Basadi wa SAFA: 2016, <ref name=":1">SAFA (11 December 2016). "[https://gsport.co.za/bloem-celtic-crowned-sasol-league-2016-champs/ Bloem Celtic Crowned SASOL League 2016 Champs]". ''gsport4girls''. Retrieved 11 November 2023.</ref> 2017, 2021, 2022, 2023
* CAF Women's Champions League: Ba fihlileng boemong ba bobedi ka 2021: 2022
'''Afrika Borwa'''
* Mohope wa Mtjhaba wa Basadi wa Afrika: 2022, Sebaka sa bobediu: 2018
'''Motho ka mong'''
* Mofumahadi wa Tlhodisano ya SAFA: 2017
* SAFA Mofumahadi wa Mafumahadi: 2017
* Sebapali sa Hollywoodbets Super League sa Sehla: 2021
* Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo wa Maoto wa Afrika Borwa wa 2021 (Safja): Motlalehi wa bolo ya maoto wa basadi wa selemo
* Sehlopha se Hlwahlwa sa Tlhodisano sa Mohope wa Matjhaba tsa Afrika sa Basadi: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Selemo sa IFFHS CAF: 2022
* Sehlopha sa Basadi sa Afrika XI: 2023
== Mehloli ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
8krkaewsr7rwjnhafbrm9d8crsbtd87
Refiloe Jane
0
10415
37683
2026-04-04T13:17:48Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:tn:Special:Redirect/revision/44837|Refiloe Jane]]"
37683
wikitext
text/x-wiki
'''Refiloe Jane''' (ya hlahileng ka la 4 Phato, 1992) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang bohareng ba lebala la dipapadi mme ke moetapele wa [[Setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa basadi sa Afrika Borwa]] . O bapalla sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi [[TS Galaxy Queens|sa TS Galaxy Queens]] .
== Mosebetsi wa sehlopha ==
=== Canberra United ===
Ho tloha ka la 20 Phato 2018 ho isa ho 2019, [[Canberra United]] e phatlalalitse hore e saenne Jane bakeng sa [[Setlha sa Liki ya W ya 2018–19|Sehla sa W League sa 2018-19]] . O kene sehlopheng hammoho le [[Rhoda Mulaudzi]], mo-Afrika Borwa; ke dibapali tsa pele tse tswang [[Afrika Borwa]] ho bapala W-League.
=== AC Milan ===
Kamora ho arohana le sehlopha sa Australia sa Canberra United ka Mmesa 2019, Refiloe o ile a saena le sehlopha sa Italy sa Serie A Women's League AC Milan ka konteraka ya selemo se le seng bakeng sa tjhelete e sa bolelwang. <ref>[https://www.goal.com/en/news/refiloe-jane-banyana-banyana-midfielder-joins-ac-milan/167vq0xjhmy7n1e7fgxdbiht72 "Refiloe Jane: Banyana Banyana midfielder joins AC Milan | Goal.com"]. ''www.goal.com''. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== Sassuolo ===
Ka Phato 2022, o ile a ikopanya le sehlopha sa Italy [[Serie A|sa Serie A,]] [[Sassuolo]] . Kamora dihla tse pedi sehlopheng, o ile a tloha lehlabuleng la 2024, a batla phephetso e ntjha. <ref>Morake, Matlhomola (24 June 2024). [https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy "Banyana Banyana captain opens up about her departure from Italy"]. ''[[:en:SABC_Sport|SABC Sport]]''. [https://web.archive.org/web/20240725093722/https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy Archived] from the original on 25 July 2024. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== TS Galaxy Queens ===
O ile a kgutla kamora ho kgaotsa ho bapala ka lebaka la ho lemala ka dikgwedi tse 10 ka ho saena bakeng sa sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi sa T [[S Galaxy Queens]] . Jane o ile a qala ho bapala ka la 15 Hlakubele, 2025 mme a thusa ho fihlella sepheo sa pele tlholong ya pedi ho ya ho nile kgahlanong le [[First Touch]] . <ref>[https://www.sabcsport.com/soccer/news/sizwe-sibiya-refiloe-jane-is-a-motivation-to-younger-players-in-the-team "Sizwe Sibiya: Refiloe Jane is a motivation to younger players in the team | soccer"]. ''SABC''. 15 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> <ref>[https://www.goal.com/en-za/lists/watch-huge-signing-by-ts-galaxy-as-world-cup-star-and-ex-ac-milan-midfielder-joins-the-rockets-after-successful-spell-in-italian-serie-a/blt4de4b60485678ae4 "WATCH: Huge signing by TS Galaxy as World Cup star and ex-AC Milan midfielder joins the Rockets after successful spell in Italian Serie A | Goal.com South Africa"]. ''www.goal.com''. 14 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref>
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Jane o emetse Afrika Borwa [[Diolimpiking tsa London tsa 2012|Dipapaling tsa Diolimpiki tsa London tsa 2012.]] Ka Loetse 2014, Jane o ile a kgethwa lethathamong la [[Dikgaisano tsa Basadi ba Aforika tsa 2014|dibapadi tsa Mabelo a Basadi ba Afrika a 2014]] [[Namibia]] .
Jane o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa [[Diolimpiki tsa Selemo tsa 2016|Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016]] mme a bapala motsotso o mong le o mong oa lipapali tse tharo tsa sehlopha tsa sehlopha. <ref>[https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ "R.Jane"]. [https://web.archive.org/web/20181001070321/https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ Archived] from the original on 1 October 2018. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Hlakola 2019, Jane o ile a hlaha ka lekgetlo la lekgolo Afrika Boroa. <ref>[https://www.safa.net/2019/02/27/jane-reaches-100-caps-starts-finland-ellis-makes-six-changes/ "Jane reaches 100 caps as she starts against Finland, Ellis makes six changes"]. [[:en:South_African_Football_Association|South African Football Association]]. 27 February 2019..</ref>
O ne a le motsamaisi oa sehlopha sa naha sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi ba Afrika moo ba hapileng sehlooho sa bona sa pele sa kontinente le Mohope oa Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba fihlileng ho leshome le metso e tsheletseng ya ho qetela. <ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ "Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy"]. ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Jane o bapetse dipapali tse pedi tsa pele, tahlehelong ea batho ba babeli ho ea ho ba bang kgahlanong le [[Sweden]] le papali ea ho lekana ea lihlopha tse peli khahlanong le [[Argentina]], moo a ileng a tloha [[Lebala la Dunedin|Lebaleng la Dipapali la Dunedin]] la New Zealand a sebelisa lithupa tsa ho otla ka mor'a ho thulana ho matla le sebapali sa bohareng sa Argentina [[Florencia Bonsegundo]] . <ref>Henderson, Cydney (27 July 2023). [https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ "South Africa captain Refiloe Jane stretchered out of World Cup match after collision"]. ''[[:en:USA_Today|USA Today]]''. [https://web.archive.org/web/20230729213524/https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ Archived] from the original on 29 July 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Afrika Borwa e ile ea tsoela pele ho hlola [[Italy]] ka 3-2 ntle le Jane, mme ea tsoa ho ba leshome le metso e tsheletseng ba ho qetela ka ho hloloa ke [[Netherlands]] ka 2-0.
== Mehlodi ==
go9d4mo6rd1mqo8t9rn40pzzhwqk7ir
37686
37683
2026-04-04T14:15:11Z
KeMang??
6412
Ke suntse setshwantsho
37686
wikitext
text/x-wiki
[[File:Canberra United vs Perth Glory W-League Round2CanPer - JaneWarmUp (48781248662).jpg|thumb|Refiloe Jane]]
'''Refiloe Jane''' (ya hlahileng ka la 4 Phato, 1992) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang bohareng ba lebala la dipapadi mme ke moetapele wa [[Setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa basadi sa Afrika Borwa]] . O bapalla sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi [[TS Galaxy Queens|sa TS Galaxy Queens]] .
== Mosebetsi wa sehlopha ==
=== Canberra United ===
Ho tloha ka la 20 Phato 2018 ho isa ho 2019, [[Canberra United]] e phatlalalitse hore e saenne Jane bakeng sa [[Setlha sa Liki ya W ya 2018–19|Sehla sa W League sa 2018-19]] . O kene sehlopheng hammoho le [[Rhoda Mulaudzi]], mo-Afrika Borwa; ke dibapali tsa pele tse tswang [[Afrika Borwa]] ho bapala W-League.
=== AC Milan ===
Kamora ho arohana le sehlopha sa Australia sa Canberra United ka Mmesa 2019, Refiloe o ile a saena le sehlopha sa Italy sa Serie A Women's League AC Milan ka konteraka ya selemo se le seng bakeng sa tjhelete e sa bolelwang. <ref>[https://www.goal.com/en/news/refiloe-jane-banyana-banyana-midfielder-joins-ac-milan/167vq0xjhmy7n1e7fgxdbiht72 "Refiloe Jane: Banyana Banyana midfielder joins AC Milan | Goal.com"]. ''www.goal.com''. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== Sassuolo ===
Ka Phato 2022, o ile a ikopanya le sehlopha sa Italy [[Serie A|sa Serie A,]] [[Sassuolo]] . Kamora dihla tse pedi sehlopheng, o ile a tloha lehlabuleng la 2024, a batla phephetso e ntjha. <ref>Morake, Matlhomola (24 June 2024). [https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy "Banyana Banyana captain opens up about her departure from Italy"]. ''[[:en:SABC_Sport|SABC Sport]]''. [https://web.archive.org/web/20240725093722/https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy Archived] from the original on 25 July 2024. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== TS Galaxy Queens ===
O ile a kgutla kamora ho kgaotsa ho bapala ka lebaka la ho lemala ka dikgwedi tse 10 ka ho saena bakeng sa sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi sa T [[S Galaxy Queens]] . Jane o ile a qala ho bapala ka la 15 Hlakubele, 2025 mme a thusa ho fihlella sepheo sa pele tlholong ya pedi ho ya ho nile kgahlanong le [[First Touch]] . <ref>[https://www.sabcsport.com/soccer/news/sizwe-sibiya-refiloe-jane-is-a-motivation-to-younger-players-in-the-team "Sizwe Sibiya: Refiloe Jane is a motivation to younger players in the team | soccer"]. ''SABC''. 15 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> <ref>[https://www.goal.com/en-za/lists/watch-huge-signing-by-ts-galaxy-as-world-cup-star-and-ex-ac-milan-midfielder-joins-the-rockets-after-successful-spell-in-italian-serie-a/blt4de4b60485678ae4 "WATCH: Huge signing by TS Galaxy as World Cup star and ex-AC Milan midfielder joins the Rockets after successful spell in Italian Serie A | Goal.com South Africa"]. ''www.goal.com''. 14 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref>
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Jane o emetse Afrika Borwa [[Diolimpiking tsa London tsa 2012|Dipapaling tsa Diolimpiki tsa London tsa 2012.]] Ka Loetse 2014, Jane o ile a kgethwa lethathamong la [[Dikgaisano tsa Basadi ba Aforika tsa 2014|dibapadi tsa Mabelo a Basadi ba Afrika a 2014]] [[Namibia]] .
Jane o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa [[Diolimpiki tsa Selemo tsa 2016|Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016]] mme a bapala motsotso o mong le o mong oa lipapali tse tharo tsa sehlopha tsa sehlopha. <ref>[https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ "R.Jane"]. [https://web.archive.org/web/20181001070321/https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ Archived] from the original on 1 October 2018. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Hlakola 2019, Jane o ile a hlaha ka lekgetlo la lekgolo Afrika Boroa. <ref>[https://www.safa.net/2019/02/27/jane-reaches-100-caps-starts-finland-ellis-makes-six-changes/ "Jane reaches 100 caps as she starts against Finland, Ellis makes six changes"]. [[:en:South_African_Football_Association|South African Football Association]]. 27 February 2019..</ref>
O ne a le motsamaisi oa sehlopha sa naha sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi ba Afrika moo ba hapileng sehlooho sa bona sa pele sa kontinente le Mohope oa Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba fihlileng ho leshome le metso e tsheletseng ya ho qetela. <ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ "Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy"]. ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Jane o bapetse dipapali tse pedi tsa pele, tahlehelong ea batho ba babeli ho ea ho ba bang kgahlanong le [[Sweden]] le papali ea ho lekana ea lihlopha tse peli khahlanong le [[Argentina]], moo a ileng a tloha [[Lebala la Dunedin|Lebaleng la Dipapali la Dunedin]] la New Zealand a sebelisa lithupa tsa ho otla ka mor'a ho thulana ho matla le sebapali sa bohareng sa Argentina [[Florencia Bonsegundo]] . <ref>Henderson, Cydney (27 July 2023). [https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ "South Africa captain Refiloe Jane stretchered out of World Cup match after collision"]. ''[[:en:USA_Today|USA Today]]''. [https://web.archive.org/web/20230729213524/https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ Archived] from the original on 29 July 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Afrika Borwa e ile ea tsoela pele ho hlola [[Italy]] ka 3-2 ntle le Jane, mme ea tsoa ho ba leshome le metso e tsheletseng ba ho qetela ka ho hloloa ke [[Netherlands]] ka 2-0.
== Mehlodi ==
5iv200n06iqxxzm1lsnr393opsolrr1
37687
37686
2026-04-05T10:29:56Z
Dumbassman
7165
37687
wikitext
text/x-wiki
[[File:Canberra United vs Perth Glory W-League Round2CanPer - JaneWarmUp (48781248662).jpg|thumb|Refiloe Jane]]
'''Refiloe Jane''' (ya hlahileng ka la 4 Phato, 1992) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang bohareng ba lebala la dipapadi mme ke moetapele wa [[Setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa basadi sa Afrika Borwa]] . O bapalla sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi [[TS Galaxy Queens|sa TS Galaxy Queens]] .
== Mosebetsi wa sehlopha ==
=== Canberra United ===
Ho tloha ka la 20 Phato 2018 ho isa ho 2019, [[Canberra United]] e phatlalalitse hore e saenne Jane bakeng sa [[Setlha sa Liki ya W ya 2018–19|Sehla sa W League sa 2018-19]] . O kene sehlopheng hammoho le [[Rhoda Mulaudzi]], mo-Afrika Borwa; ke dibapali tsa pele tse tswang [[Afrika Borwa]] ho bapala W-League.
=== AC Milan ===
Kamora ho arohana le sehlopha sa Australia sa Canberra United ka Mmesa 2019, Refiloe o ile a saena le sehlopha sa Italy sa Serie A Women's League AC Milan ka konteraka ya selemo se le seng bakeng sa tjhelete e sa bolelwang. <ref>[https://www.goal.com/en/news/refiloe-jane-banyana-banyana-midfielder-joins-ac-milan/167vq0xjhmy7n1e7fgxdbiht72 "Refiloe Jane: Banyana Banyana midfielder joins AC Milan | Goal.com"]. ''www.goal.com''. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== Sassuolo ===
Ka Phato 2022, o ile a ikopanya le sehlopha sa Italy [[Serie A|sa Serie A,]] [[Sassuolo]] . Kamora dihla tse pedi sehlopheng, o ile a tloha lehlabuleng la 2024, a batla phephetso e ntjha. <ref>Morake, Matlhomola (24 June 2024). [https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy "Banyana Banyana captain opens up about her departure from Italy"]. ''[[:en:SABC_Sport|SABC Sport]]''. [https://web.archive.org/web/20240725093722/https://www.sabcsport.com/soccer/news/banyana-banyana-captain-opens-up-about-her-departure-from-italy Archived] from the original on 25 July 2024. Retrieved 19 November 2025.</ref>
=== TS Galaxy Queens ===
O ile a kgutla kamora ho kgaotsa ho bapala ka lebaka la ho lemala ka dikgwedi tse 10 ka ho saena bakeng sa sehlopha sa SAFA sa liki ya basadi sa T [[S Galaxy Queens]] . Jane o ile a qala ho bapala ka la 15 Hlakubele, 2025 mme a thusa ho fihlella sepheo sa pele tlholong ya pedi ho ya ho nile kgahlanong le [[First Touch]] . <ref>[https://www.sabcsport.com/soccer/news/sizwe-sibiya-refiloe-jane-is-a-motivation-to-younger-players-in-the-team "Sizwe Sibiya: Refiloe Jane is a motivation to younger players in the team | soccer"]. ''SABC''. 15 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> <ref>[https://www.goal.com/en-za/lists/watch-huge-signing-by-ts-galaxy-as-world-cup-star-and-ex-ac-milan-midfielder-joins-the-rockets-after-successful-spell-in-italian-serie-a/blt4de4b60485678ae4 "WATCH: Huge signing by TS Galaxy as World Cup star and ex-AC Milan midfielder joins the Rockets after successful spell in Italian Serie A | Goal.com South Africa"]. ''www.goal.com''. 14 March 2025. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref>
== Mosebetsi wa matjhaba ==
Jane o emetse Afrika Borwa [[Diolimpiking tsa London tsa 2012|Dipapaling tsa Diolimpiki tsa London tsa 2012.]] Ka Loetse 2014, Jane o ile a kgethwa lethathamong la [[Dikgaisano tsa Basadi ba Aforika tsa 2014|dibapadi tsa Mabelo a Basadi ba Afrika a 2014]] [[Namibia]] .
Jane o ile a kgethwa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa [[Diolimpiki tsa Selemo tsa 2016|Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016]] mme a bapala motsotso o mong le o mong oa lipapali tse tharo tsa sehlopha tsa sehlopha. <ref>[https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ "R.Jane"]. [https://web.archive.org/web/20181001070321/https://ca.soccerway.com/players/refiloe-jane/253668/ Archived] from the original on 1 October 2018. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ka Hlakola 2019, Jane o ile a hlaha ka lekgetlo la lekgolo Afrika Boroa. <ref>[https://www.safa.net/2019/02/27/jane-reaches-100-caps-starts-finland-ellis-makes-six-changes/ "Jane reaches 100 caps as she starts against Finland, Ellis makes six changes"]. [[:en:South_African_Football_Association|South African Football Association]]. 27 February 2019..</ref>
O ne a le motsamaisi oa sehlopha sa naha sa basali sa Afrika Boroa ho Mohope wa Matjhaba tsa Basadi ba Afrika moo ba hapileng sehlooho sa bona sa pele sa kontinente le Mohope oa Lefatshe wa Basadi wa FIFA wa 2023 moo ba fihlileng ho leshome le metso e tsheletseng ya ho qetela. <ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-africa-cup-of-nations/news/magaia-brace-hands-south-africa-first-wafcon-trophy/ "Magaia brace hands South Africa first TotalEnergies WAFCON trophy"]. ''CAF''. 29 June 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Jane o bapetse dipapali tse pedi tsa pele, tahlehelong ea batho ba babeli ho ea ho ba bang kgahlanong le [[Sweden]] le papali ea ho lekana ea lihlopha tse peli khahlanong le [[Argentina]], moo a ileng a tloha [[Lebala la Dunedin|Lebaleng la Dipapali la Dunedin]] la New Zealand a sebelisa lithupa tsa ho otla ka mor'a ho thulana ho matla le sebapali sa bohareng sa Argentina [[Florencia Bonsegundo]] . <ref>Henderson, Cydney (27 July 2023). [https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ "South Africa captain Refiloe Jane stretchered out of World Cup match after collision"]. ''[[:en:USA_Today|USA Today]]''. [https://web.archive.org/web/20230729213524/https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/worldcup/2023/07/27/south-africa-world-cup-captain-refiloe-jane-stretchered-off/70482759007/ Archived] from the original on 29 July 2023. Retrieved 19 Ngwanaatsele 2025.</ref> Afrika Borwa e ile ea tsoela pele ho hlola [[Italy]] ka 3-2 ntle le Jane, mme ea tsoa ho ba leshome le metso e tsheletseng ba ho qetela ka ho hloloa ke [[Netherlands]] ka 2-0.
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
r4qkxddhi6407d000oyt4ge9430bexq
Magdeline Moyengwa
0
10416
37696
2026-04-05T11:35:06Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:tn:Special:Redirect/revision/49022|Magdeline Moyengwa]]"
37696
wikitext
text/x-wiki
'''Magdeline Moyengwa''' (ya hlahileng ka la 31 Hlakubele 2001) ke mophamisi wa ditshepe [[Botswana|wa Botswana]] . Ke mophamisi wa pele wa basadi wa ditšepe Botswana ho emela naha ea habo ho [[:en:World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Lefatshe tsa ho Apara Ditshepe]] le [[:en:Summer_Olympics|Liolimpiki tsa Lehlabula]] .
== Mosebetsi ==
Ka 2019, o [[:en:Botswana_at_the_2019_African_Games|ile a emela Botswana]] [[Botswana|Lipapaling]] [[:en:2019_African_Games|tsa Afrika]] tse neng li tshwaretsoe Rabat, [[Morocco]]. Selemong sona seo, o ile a qothisana lehlokoa le basali ba boima ba lik'hilograma tse 50 ho [[:en:2019_World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Lefatše tsa ho Li phahamisa Boima tsa 2019]] Pattaya, Thailand. <ref>[https://iwf.sport/wp-content/uploads/dhttps://web.archive.org/web/20210725001808/https://iwf.sport/wp-content/uploads/downloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdfownloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdf "2019 World Weightlifting Championships Results Book]" (PDF). ''International Weightlifting Federation''. Archived (PDF) from the original on 25 July 2021. Retrieved 25 July 2021.</ref> <ref>[https://iwf.sport/wp-content/uploads/downloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdf Etchells, Daniel (23 September 2019)]. "Botswana history made as Moyengwa becomes country's first-ever athlete to compete at IWF World Championships". ''InsideTheGames.biz''. Retrieved 23 September 2019</ref>
Ka 2021, o hapile kgau ea boronse sehlopheng sa basadi ba boima ba 59kg ho [[:en:2019_World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Boima ba Afrika]] tse neng li tshwaretsoe Nairobi Kenya. Ka Phupu 2001, o [[:en:Botswana_at_the_2020_Summer_Olympics|ile a emela Botswana]] [[:en:2020_Summer_Olympics|Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2020]] Tokyo, Japane. O ile a qothisana lehlokoa tlholisanong ea basali ea boima ba 59. O ile a phahamisa boima ba 70 kg mme ha a ka a ingolisa ho Clean and Jerk. <ref>[https://olympics.com/en/olympic-games/tokyo-2020https://web.archive.org/web/20210727093141/https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/resOG2020-/pdf/OG2020-/WLF/OG2020-_WLF_C73_WLFW59KG- "Women's 59 kg Results"] (PDF). ''2020 Summer Olympics''. Archived (PDF) from the original on 27 July 2021. Retrieved 31 July 2021</ref>
== Mehlodi ==
qivl8sf7xgkhblfoo5t859y3mlzeirh
37697
37696
2026-04-05T11:37:27Z
KeMang??
6412
Ke lokisa diphoso
37697
wikitext
text/x-wiki
'''Magdeline Moyengwa''' (ya hlahileng ka la 31 Hlakubele 2001) ke mophamisi wa ditshepe [[Botswana|wa Botswana]] . Ke mophamisi wa pele wa basadi wa ditshepe Botswana ho emela naha ya habo ho [[:en:World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Lefatshe tsa ho Apara Ditshepe]] le [[:en:Summer_Olympics|Liolimpiki tsa Lehlabula]] .
== Mosebetsi ==
Ka 2019, o [[:en:Botswana_at_the_2019_African_Games|ile a emela Botswana]] [[Botswana|Lipapaling]] [[:en:2019_African_Games|tsa Afrika]] tse neng li tshwaretsoe Rabat, [[Morocco]]. Selemong sona seo, o ile a qothisana lehlokoa le basali ba boima ba lik'hilograma tse 50 ho [[:en:2019_World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Lefatshe tsa ho Li phahamisa Boima tsa 2019]] Pattaya, naheng ya Thailand. <ref>[https://iwf.sport/wp-content/uploads/dhttps://web.archive.org/web/20210725001808/https://iwf.sport/wp-content/uploads/downloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdfownloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdf "2019 World Weightlifting Championships Results Book]" (PDF). ''International Weightlifting Federation''. Archived (PDF) from the original on 25 July 2021. Retrieved 25 July 2021.</ref> <ref>[https://iwf.sport/wp-content/uploads/downloads/2019/09/job_934-Pattaya_2019.pdf Etchells, Daniel (23 September 2019)]. "Botswana history made as Moyengwa becomes country's first-ever athlete to compete at IWF World Championships". ''InsideTheGames.biz''. Retrieved 23 September 2019</ref>
Ka 2021, o hapile kgau ea boronse sehlopheng sa basadi ba boima ba 59kg ho [[:en:2019_World_Weightlifting_Championships|Litlholisano tsa Boima ba Afrika]] tse neng li tshwaretswe motse moholo,Nairobi, naheng ya [[Kenya]]. Ka Phupu 2001, o [[:en:Botswana_at_the_2020_Summer_Olympics|ile a emela Botswana]] [[:en:2020_Summer_Olympics|Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2020]] Tokyo, Japane. O ile a qothisana lehlokoa tlholisanong ea basali ea boima ba 59. O ile a phahamisa boima ba 70 kg mme ha a ka a ingodisa ho Clean and Jerk. <ref>[https://olympics.com/en/olympic-games/tokyo-2020https://web.archive.org/web/20210727093141/https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/resOG2020-/pdf/OG2020-/WLF/OG2020-_WLF_C73_WLFW59KG- "Women's 59 kg Results"] (PDF). ''2020 Summer Olympics''. Archived (PDF) from the original on 27 July 2021. Retrieved 31 July 2021</ref>
== Mehlodi ==
ivj8wjpcz2up5vvhovq08x4u3oxehdy