Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.46.0-wmf.23
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Curitiba
0
2300
37833
37805
2026-04-12T19:29:56Z
Dumbassman
7165
37833
wikitext
text/x-wiki
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left:1em; background:#f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;"
|----
|---- bgcolor="#e3e3e3"
! colspan="2" bgcolor="#e3e3e3" |[[File:Jardimbotanicocuritiba.jpg|250px]]
|----
|---- bgcolor="#e3e3e3"
! colspan="2" bgcolor="#e3e3e3" | Curitiba: [http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?language=en¶ms=25_25_47_S_49_16_19_W 25° 25' 47" S 49° 16' 19" O]
|----
| align="center" |
| align="center" | [[File:Curitiba_Parana_Brazil.png|100px]]
|----
| align="center" style="background:#e3e3e3;" colspan="2" style="border-bottom:3px solid gray;" |
|}
[[File:Brasão de Armas do Município de Curitiba.png|70px|left]]
'''Curitiba''' [kuɾi'tibɐ] ke motse o moholo borwa,Parana, e naheng ya [[Brazil]].state of Paraná in Southern Brazil. Ke motse o nang le nang le batho ba babangata haholo, hoo o leng nomorong ya borobedi lenanneg la metse e nang le tshubuhlellano naheng ya Brazil.
[[File:Curitiba_Eixos_e_densidade_78_(24160257688).jpg|thumb|Motsemohola wa Curitiba,Brazil]]
* Tulo: 430.9 km²
* Baahi: 1,788,559 (2006)
==Dihokelo tsa kantle==
* {{Commonscat|Curitiba}}
* https://web.archive.org/web/20140626034932/http://www.curitiba.pr.gov.br/
* http://www.curitiba-brazil.com
{{stub}}
[[Category:Brazil]]
6lbpkad4ad86cd9rzudyy0uof8357s4
Caster Semenya
0
9175
37834
30487
2026-04-13T06:07:23Z
KeMang??
6412
ke hodisa leqephe
37834
wikitext
text/x-wiki
'''Mokgadi Caster Semenya''' OIB (o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991) ke semathi sa bohareng sa Afrika Borwa le mokgapi wa dikgau tse pedi tsa kgauta tsa Diolimpiki le ditlhodisano tse tharo tsa Lefatshe ho basadi ba dimithara tse 800. O ile a hapa kgauta ka lekhetlo la pele ho ditlhodisano tsa lefatshe ka 2009 mme a tswela pele ho hapa Diolimpiki tsa 2016 le Di-WWM tsa 2017, moo a ileng a hapa kgau ya boronse ka dimithara tse 1500. Kamora ho qhelelwa ka thoko ke doping ya Maria Savinova<ref>https://www.cbc.ca/sports/olympics/summer/trackandfield/caster-semenya-gold-medal-track-worlds-1.5280619</ref>, o ile a fuwa dikgau tsa kgauta bakeng sa Bomampudi ba Lefatshe tsa 2011 le Diolimpiki tsa 2012.
Ka mor'a tlhōlo ea Semenya ho Bompoli ba Lefatše ba 2009, o ile a etsoa tlhahlobo ea thobalano 'me a lumelloa ho khutlela tlhōlisanong selemong se latelang.[8][9] Qeto ea ho etsa tlhahlobo ea thobalano e ile ea tsosa likhang lefatšeng la lipapali le naheng ea habo Semenya ea Afrika Boroa. Hamorao litlaleho li ile tsa senola hore Semenya o na le khaello ea 5α-Reductase 2 (5αR2D) le maemo a tlhaho a testosterone maemong a tloaelehileng a banna.[10][11]
Ka 2019, melao e mecha ea IAAF (World Athletics) e ile ea qala ho sebetsa bakeng sa baatlelete ba kang Semenya ba nang le mathata a itseng a nts'etsopele ea thobalano (DSDs) a hlokang meriana ho hatella maemo a testosterone e le hore ba nke karolo liketsahalong tsa basali tsa 400 m, 800 m le 1500 m. Semenya o ile a hana ho phekoloa, eo hona joale e leng tlamo.[12] O hlahletse letoto la linyeoe tsa molao ho khutlisa bokhoni ba hae ba ho qothisana lehlokoa le liketsahalo tsena ntle le khatello ea testosterone, a pheha khang ea hore melao ea World Athletics e na le khethollo.
== Bophelo ba bongoaneng le thuto ==
Semenya o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991 Ga-Masehlong, motsana o Afrika Boroa haufi le Polokwane, mme o holetse motsaneng oa Fairlie profinseng ea Limpopo e Afrika Boroa. O na le likhaitseli tse tharo le abuti. [14][15] Semenya o kene Sekolong sa Sekondari sa Nthema le Univesithi ea North West e le seithuti sa mahlale a lipapali. O ile a qala ho matha e le koetliso bakeng sa mokhatlo oa bolo ea maoto.[
Le hoja Semenya a ile a abeloa mosali ha a hlaha, o na le boemo ba 5α-Reductase 2 khaello (5-ARD). Boemo bona bo ama feela batho ba nang le li-chromosome tsa XY. Batho ba nang le 5-ARD ba na le mekhoa e tloaelehileng ea ka hare ea banna e sa sebetseng ka ho feletseng nakong ea tsoelo-pele ea tsamaiso ea ho ikatisa ka popelong, ka lebaka la maemo a tlaase a hormone dihydrotestosterone (DHT). Ka lebaka leo, setho sa ka ntle se ka 'na sa bonahala se sa hlaka kapa sa mosali nakong ea tsoalo.
Semenya o re o tsoetsoe a e-na le setho sa botšehali le li- testes tse ka hare tse sa thekeseleng empa ha a na popelo kapa li- fallopian tube 'me ha a ilele khoeli.Liteko tsa hae tsa ka hare li hlahisa maemo a tlhaho a testosterone ho banna ba tloaelehileng.[11][26] Semenya o hana lebitso la "intersex", a ipitsa "mosali oa mofuta o fapaneng"
=== 2008 ===
Ka Phupu, Semenya o ile a nka karolo ho Bompoli ba Lefatše ba Banyane ka 2008 lebelong la limithara tse 800 ’me ha aa ka a tšoaneleha bakeng sa makgaolakgang. O hapile khauta ho 2008 Commonwealth Youth Games ka nako ea 2:04.23.[27]
=== 2009 ===
Mo dikgaisanong tsa African Junior Championships, Semenya o hapile bobedi mabelo a 800 m le 1500 m ka nako ya 1:56.72 le 4:08.01 ka ho latellana.[28][29] Ka lebelo leo o ile a ntlafatsa mabelo a hae a limithara tse 800 ka metsotsoana e supileng ka nako e ka tlase ho likhoeli tse robong, ho kenyelletsa le metsotsoana e mene peisong eo feela.[16][30] Nako ea 800 m e ne e le nako e etelletseng pele lefats'eng ka 2009 ka nako eo.[30] E ne e boetse e le rekoto ea naha le rekoto ea bompoli. Semenya ka nako e le 'ngoe o ile a otla lirekoto tsa Senior le Junior tsa Afrika Boroa tse neng li tšoeroe ke Zelda Pretorius ka 1:58.85, le Zola Budd ka 2:00.90, ka ho latellana.[31] Ka Phato 2009, Semenya o ile a hapa khauta lebelong la limithara tse 800 ho Bompoli ba Lefatše ka nako ea 1:55.45 qetellong, a boela a beha nako e potlakileng ea selemo.[32] Ka Tšitoe 2009, Track and Field News e ile ea khetha Semenya e le semathi sa Selemo sa Nomoro sa Basali sa limithara tse 800.
== Liteko tsa netefatso ya thobalano ==
Ka mor'a tlhōlo ea hae litlhōlisanong tsa lefatše, ho ile ha phahamisoa lipotso mabapi le bong ba hae.[16][30][34][35] Ka mor'a hore a mo hlōle ka ho fetisisa 800 m ea pele ka metsotsoana e mene ho African Junior Championships khoeling pele ho moo, ntlafalo ea hae e potlakileng e ile ea hlahlojoa. Ho kopanngoa ha tsoelo-pele ea hae e potlakileng ea liatleletiki le chebahalo ea hae ho ile ha fella ka World Athletics (eo pele e neng e bitsoa IAAF) e mo kopa ho etsa tlhahlobo ea netefatso ea thobalano ho netefatsa hore na ke motho e motšehali.
The World Athletics e itse "e tlamehile ho batlisisa" ka mor'a hore a ntlafatse metsotsoana e 25 ho 1500 m le metsotsoana e robeli ho 800 m - "mofuta oa likhaello tse tsotehang tseo hangata li tsosang lipelaelo tsa tšebeliso ea lithethefatsi".[39] Liphetho tsa liteko tsa thobalano ha lia ka tsa phatlalatsoa ka molao, empa liphetho tse ling li ile tsa phatlalatsoa likoranteng 'me tsa buisanoa haholo, e leng se ileng sa fella ka hore ka nako eo ho be le lipolelo tse sa netefatsoang tsa hore Semenya o na le tšobotsi ea batho ba bong bo fapaneng.[40][41] Ka Pulungoana 2009, lekala la lipapali la Afrika Boroa le ile la fana ka polelo ea hore Semenya o fihletse tumellano le IAAF ho boloka khau ea hae le khau. [43] Likhoeli tse robeli hamorao, ka Phupu 2010, o ile a boela a fuoa monyetla oa ho qothisana lehlokoa le litlholisano tsa basali.
== Boitshwaro ==
Litaba tsa hore IAAF e kopile tlhahlobo e ile ea robeha dihora tse tharo pele ho 2009 World Championships 800 m final.[30] Mopresidente oa IAAF Lamine Diack o itse, "Ho ile ha hlaha taba ea lekunutu ka nako e 'ngoe 'me sena se ile sa baka maikutlo a sa tsotelleng." Tsela eo IAAF e sebetsanang le nyeoe ena e ile ea tsosa maikutlo a mangata a fosahetseng.[47] Baatlelete ba 'maloa, ho kopanyelletsa le semathi se seng se tlohetse mosebetsi Michael Johnson, ba ile ba nyatsa mokhatlo oo ka karabelo ea oona ketsahalong eo.[ Ho bile le lipelaelo tse ling tse tsoang ho maAforika Boroa, tse qosang maemo a tlase a khethollo ea merabe ea Europe le imperialism e kentsoeng tekong ea bong. Litlaleho tse ngata tsa litaba tsa lehae di ile tsa totobatsa ho tsieleha hona 'me tsa phephetsa bonnete ba liteko ka tumelo ea hore ka tlhahlobo ea Semenya, litho tsa Global North li ne li sa batle hore maAforika Boroa a ipabole.[50]
IAAF e re e tiisa tlhokahalo ea tlhahlobo ya netefatso ea thobalano ka mor'a hore litaba li se li tlalehile mecheng ea litaba, li hana liqoso tsa kgethollo ea morabe le ho bontša masoabi ka "liqoso tse etsoang mabapi le mabaka ao liteko tsena li etsoang ka 'ona". Mokhatlo o ile oa boela oa hlalosa hore sepheo sa tlhahlobo e ne e se ho belaelloa hore o qhekella empa ke takatso ea ho tseba hore na o na le "boemo bo sa tloaelehang ba bongaka" bo mo fang "monyetla o sa lokang".[52] Mopresidente oa IAAF o boletse hore nyeoe eo e ka be e ile ea sebetsoa ka hloko haholoanyane
== Mehlodi ==
fmewnwdagv2q1wim4qa206zzop6sonj
37835
37834
2026-04-13T06:08:26Z
KeMang??
6412
Ke suntse setshwantsho
37835
wikitext
text/x-wiki
[[File:Caster Semenya 2010 Memorial Van Damme.jpg|thumb|Caster Semenya]]
'''Mokgadi Caster Semenya''' OIB (o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991) ke semathi sa bohareng sa Afrika Borwa le mokgapi wa dikgau tse pedi tsa kgauta tsa Diolimpiki le ditlhodisano tse tharo tsa Lefatshe ho basadi ba dimithara tse 800. O ile a hapa kgauta ka lekhetlo la pele ho ditlhodisano tsa lefatshe ka 2009 mme a tswela pele ho hapa Diolimpiki tsa 2016 le Di-WWM tsa 2017, moo a ileng a hapa kgau ya boronse ka dimithara tse 1500. Kamora ho qhelelwa ka thoko ke doping ya Maria Savinova<ref>https://www.cbc.ca/sports/olympics/summer/trackandfield/caster-semenya-gold-medal-track-worlds-1.5280619</ref>, o ile a fuwa dikgau tsa kgauta bakeng sa Bomampudi ba Lefatshe tsa 2011 le Diolimpiki tsa 2012.
Ka mor'a tlhōlo ea Semenya ho Bompoli ba Lefatše ba 2009, o ile a etsoa tlhahlobo ea thobalano 'me a lumelloa ho khutlela tlhōlisanong selemong se latelang.[8][9] Qeto ea ho etsa tlhahlobo ea thobalano e ile ea tsosa likhang lefatšeng la lipapali le naheng ea habo Semenya ea Afrika Boroa. Hamorao litlaleho li ile tsa senola hore Semenya o na le khaello ea 5α-Reductase 2 (5αR2D) le maemo a tlhaho a testosterone maemong a tloaelehileng a banna.[10][11]
Ka 2019, melao e mecha ea IAAF (World Athletics) e ile ea qala ho sebetsa bakeng sa baatlelete ba kang Semenya ba nang le mathata a itseng a nts'etsopele ea thobalano (DSDs) a hlokang meriana ho hatella maemo a testosterone e le hore ba nke karolo liketsahalong tsa basali tsa 400 m, 800 m le 1500 m. Semenya o ile a hana ho phekoloa, eo hona joale e leng tlamo.[12] O hlahletse letoto la linyeoe tsa molao ho khutlisa bokhoni ba hae ba ho qothisana lehlokoa le liketsahalo tsena ntle le khatello ea testosterone, a pheha khang ea hore melao ea World Athletics e na le khethollo.
== Bophelo ba bongoaneng le thuto ==
Semenya o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991 Ga-Masehlong, motsana o Afrika Boroa haufi le Polokwane, mme o holetse motsaneng oa Fairlie profinseng ea Limpopo e Afrika Boroa. O na le likhaitseli tse tharo le abuti. [14][15] Semenya o kene Sekolong sa Sekondari sa Nthema le Univesithi ea North West e le seithuti sa mahlale a lipapali. O ile a qala ho matha e le koetliso bakeng sa mokhatlo oa bolo ea maoto.[
Le hoja Semenya a ile a abeloa mosali ha a hlaha, o na le boemo ba 5α-Reductase 2 khaello (5-ARD). Boemo bona bo ama feela batho ba nang le li-chromosome tsa XY. Batho ba nang le 5-ARD ba na le mekhoa e tloaelehileng ea ka hare ea banna e sa sebetseng ka ho feletseng nakong ea tsoelo-pele ea tsamaiso ea ho ikatisa ka popelong, ka lebaka la maemo a tlaase a hormone dihydrotestosterone (DHT). Ka lebaka leo, setho sa ka ntle se ka 'na sa bonahala se sa hlaka kapa sa mosali nakong ea tsoalo.
Semenya o re o tsoetsoe a e-na le setho sa botšehali le li- testes tse ka hare tse sa thekeseleng empa ha a na popelo kapa li- fallopian tube 'me ha a ilele khoeli.Liteko tsa hae tsa ka hare li hlahisa maemo a tlhaho a testosterone ho banna ba tloaelehileng.[11][26] Semenya o hana lebitso la "intersex", a ipitsa "mosali oa mofuta o fapaneng"
=== 2008 ===
Ka Phupu, Semenya o ile a nka karolo ho Bompoli ba Lefatše ba Banyane ka 2008 lebelong la limithara tse 800 ’me ha aa ka a tšoaneleha bakeng sa makgaolakgang. O hapile khauta ho 2008 Commonwealth Youth Games ka nako ea 2:04.23.[27]
=== 2009 ===
Mo dikgaisanong tsa African Junior Championships, Semenya o hapile bobedi mabelo a 800 m le 1500 m ka nako ya 1:56.72 le 4:08.01 ka ho latellana.[28][29] Ka lebelo leo o ile a ntlafatsa mabelo a hae a limithara tse 800 ka metsotsoana e supileng ka nako e ka tlase ho likhoeli tse robong, ho kenyelletsa le metsotsoana e mene peisong eo feela.[16][30] Nako ea 800 m e ne e le nako e etelletseng pele lefats'eng ka 2009 ka nako eo.[30] E ne e boetse e le rekoto ea naha le rekoto ea bompoli. Semenya ka nako e le 'ngoe o ile a otla lirekoto tsa Senior le Junior tsa Afrika Boroa tse neng li tšoeroe ke Zelda Pretorius ka 1:58.85, le Zola Budd ka 2:00.90, ka ho latellana.[31] Ka Phato 2009, Semenya o ile a hapa khauta lebelong la limithara tse 800 ho Bompoli ba Lefatše ka nako ea 1:55.45 qetellong, a boela a beha nako e potlakileng ea selemo.[32] Ka Tšitoe 2009, Track and Field News e ile ea khetha Semenya e le semathi sa Selemo sa Nomoro sa Basali sa limithara tse 800.
== Liteko tsa netefatso ya thobalano ==
Ka mor'a tlhōlo ea hae litlhōlisanong tsa lefatše, ho ile ha phahamisoa lipotso mabapi le bong ba hae.[16][30][34][35] Ka mor'a hore a mo hlōle ka ho fetisisa 800 m ea pele ka metsotsoana e mene ho African Junior Championships khoeling pele ho moo, ntlafalo ea hae e potlakileng e ile ea hlahlojoa. Ho kopanngoa ha tsoelo-pele ea hae e potlakileng ea liatleletiki le chebahalo ea hae ho ile ha fella ka World Athletics (eo pele e neng e bitsoa IAAF) e mo kopa ho etsa tlhahlobo ea netefatso ea thobalano ho netefatsa hore na ke motho e motšehali.
The World Athletics e itse "e tlamehile ho batlisisa" ka mor'a hore a ntlafatse metsotsoana e 25 ho 1500 m le metsotsoana e robeli ho 800 m - "mofuta oa likhaello tse tsotehang tseo hangata li tsosang lipelaelo tsa tšebeliso ea lithethefatsi".[39] Liphetho tsa liteko tsa thobalano ha lia ka tsa phatlalatsoa ka molao, empa liphetho tse ling li ile tsa phatlalatsoa likoranteng 'me tsa buisanoa haholo, e leng se ileng sa fella ka hore ka nako eo ho be le lipolelo tse sa netefatsoang tsa hore Semenya o na le tšobotsi ea batho ba bong bo fapaneng. Ka Pulungoana 2009, lekala la lipapali la Afrika Boroa le ile la fana ka polelo ea hore Semenya o fihletse tumellano le IAAF ho boloka khau ea hae le khau. [43] Likhoeli tse robeli hamorao, ka Phupu 2010, o ile a boela a fuoa monyetla oa ho qothisana lehlokoa le litlholisano tsa basali.
== Boitshwaro ==
Litaba tsa hore IAAF e kopile tlhahlobo e ile ea robeha dihora tse tharo pele ho 2009 World Championships 800 m final.[30] Mopresidente oa IAAF Lamine Diack o itse, "Ho ile ha hlaha taba ea lekunutu ka nako e 'ngoe 'me sena se ile sa baka maikutlo a sa tsotelleng." Tsela eo IAAF e sebetsanang le nyeoe ena e ile ea tsosa maikutlo a mangata a fosahetseng.[47] Baatlelete ba 'maloa, ho kopanyelletsa le semathi se seng se tlohetse mosebetsi Michael Johnson, ba ile ba nyatsa mokhatlo oo ka karabelo ea oona ketsahalong eo.[ Ho bile le lipelaelo tse ling tse tsoang ho maAforika Boroa, tse qosang maemo a tlase a khethollo ea merabe ea Europe le imperialism e kentsoeng tekong ea bong. Litlaleho tse ngata tsa litaba tsa lehae di ile tsa totobatsa ho tsieleha hona 'me tsa phephetsa bonnete ba liteko ka tumelo ea hore ka tlhahlobo ea Semenya, litho tsa Global North li ne li sa batle hore maAforika Boroa a ipabole.[50]
IAAF e re e tiisa tlhokahalo ea tlhahlobo ya netefatso ea thobalano ka mor'a hore litaba li se li tlalehile mecheng ea litaba, li hana liqoso tsa kgethollo ea morabe le ho bontša masoabi ka "liqoso tse etsoang mabapi le mabaka ao liteko tsena li etsoang ka 'ona". Mokhatlo o ile oa boela oa hlalosa hore sepheo sa tlhahlobo e ne e se ho belaelloa hore o qhekella empa ke takatso ea ho tseba hore na o na le "boemo bo sa tloaelehang ba bongaka" bo mo fang "monyetla o sa lokang".[52] Mopresidente oa IAAF o boletse hore nyeoe eo e ka be e ile ea sebetsoa ka hloko haholoanyane
== Mehlodi ==
ktas3uychw7q6t3dyzyhh4d0s7jzw9h
37836
37835
2026-04-13T07:13:58Z
KeMang??
6412
ke kentse lebokoso
37836
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|lebitso=Caster Semenya|setshwantsho||mosebetsi=Moatlelete wa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo= 01 Pherekgong 1991|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Limpopo}}
[[File:Caster Semenya 2010 Memorial Van Damme.jpg|thumb|Caster Semenya]]
'''Mokgadi Caster Semenya''' OIB (o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991) ke semathi sa bohareng sa Afrika Borwa le mokgapi wa dikgau tse pedi tsa kgauta tsa Diolimpiki le ditlhodisano tse tharo tsa Lefatshe ho basadi ba dimithara tse 800. O ile a hapa kgauta ka lekhetlo la pele ho ditlhodisano tsa lefatshe ka 2009 mme a tswela pele ho hapa Diolimpiki tsa 2016 le Di-WWM tsa 2017, moo a ileng a hapa kgau ya boronse ka dimithara tse 1500. Kamora ho qhelelwa ka thoko ke doping ya Maria Savinova<ref>https://www.cbc.ca/sports/olympics/summer/trackandfield/caster-semenya-gold-medal-track-worlds-1.5280619</ref>, o ile a fuwa dikgau tsa kgauta bakeng sa Bomampudi ba Lefatshe tsa 2011 le Diolimpiki tsa 2012.
Ka mor'a tlhōlo ea Semenya ho Bompoli ba Lefatše ba 2009, o ile a etsoa tlhahlobo ea thobalano 'me a lumelloa ho khutlela tlhōlisanong selemong se latelang.[8][9] Qeto ea ho etsa tlhahlobo ea thobalano e ile ea tsosa likhang lefatšeng la lipapali le naheng ea habo Semenya ea Afrika Boroa. Hamorao litlaleho li ile tsa senola hore Semenya o na le khaello ea 5α-Reductase 2 (5αR2D) le maemo a tlhaho a testosterone maemong a tloaelehileng a banna.[10][11]
Ka 2019, melao e mecha ea IAAF (World Athletics) e ile ea qala ho sebetsa bakeng sa baatlelete ba kang Semenya ba nang le mathata a itseng a nts'etsopele ea thobalano (DSDs) a hlokang meriana ho hatella maemo a testosterone e le hore ba nke karolo liketsahalong tsa basali tsa 400 m, 800 m le 1500 m. Semenya o ile a hana ho phekoloa, eo hona joale e leng tlamo.[12] O hlahletse letoto la linyeoe tsa molao ho khutlisa bokhoni ba hae ba ho qothisana lehlokoa le liketsahalo tsena ntle le khatello ea testosterone, a pheha khang ea hore melao ea World Athletics e na le khethollo.
== Bophelo ba bongoaneng le thuto ==
Semenya o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991 Ga-Masehlong, motsana o Afrika Boroa haufi le Polokwane, mme o holetse motsaneng oa Fairlie profinseng ea Limpopo e Afrika Boroa. O na le likhaitseli tse tharo le abuti. [14][15] Semenya o kene Sekolong sa Sekondari sa Nthema le Univesithi ea North West e le seithuti sa mahlale a lipapali. O ile a qala ho matha e le koetliso bakeng sa mokhatlo oa bolo ea maoto.[
Le hoja Semenya a ile a abeloa mosali ha a hlaha, o na le boemo ba 5α-Reductase 2 khaello (5-ARD). Boemo bona bo ama feela batho ba nang le li-chromosome tsa XY. Batho ba nang le 5-ARD ba na le mekhoa e tloaelehileng ea ka hare ea banna e sa sebetseng ka ho feletseng nakong ea tsoelo-pele ea tsamaiso ea ho ikatisa ka popelong, ka lebaka la maemo a tlaase a hormone dihydrotestosterone (DHT). Ka lebaka leo, setho sa ka ntle se ka 'na sa bonahala se sa hlaka kapa sa mosali nakong ea tsoalo.
Semenya o re o tsoetsoe a e-na le setho sa botšehali le li- testes tse ka hare tse sa thekeseleng empa ha a na popelo kapa li- fallopian tube 'me ha a ilele khoeli.Liteko tsa hae tsa ka hare li hlahisa maemo a tlhaho a testosterone ho banna ba tloaelehileng.[11][26] Semenya o hana lebitso la "intersex", a ipitsa "mosali oa mofuta o fapaneng"
=== 2008 ===
Ka Phupu, Semenya o ile a nka karolo ho Bompoli ba Lefatše ba Banyane ka 2008 lebelong la limithara tse 800 ’me ha aa ka a tšoaneleha bakeng sa makgaolakgang. O hapile khauta ho 2008 Commonwealth Youth Games ka nako ea 2:04.23.[27]
=== 2009 ===
Mo dikgaisanong tsa African Junior Championships, Semenya o hapile bobedi mabelo a 800 m le 1500 m ka nako ya 1:56.72 le 4:08.01 ka ho latellana.[28][29] Ka lebelo leo o ile a ntlafatsa mabelo a hae a limithara tse 800 ka metsotsoana e supileng ka nako e ka tlase ho likhoeli tse robong, ho kenyelletsa le metsotsoana e mene peisong eo feela.[16][30] Nako ea 800 m e ne e le nako e etelletseng pele lefats'eng ka 2009 ka nako eo.[30] E ne e boetse e le rekoto ea naha le rekoto ea bompoli. Semenya ka nako e le 'ngoe o ile a otla lirekoto tsa Senior le Junior tsa Afrika Boroa tse neng li tšoeroe ke Zelda Pretorius ka 1:58.85, le Zola Budd ka 2:00.90, ka ho latellana.[31] Ka Phato 2009, Semenya o ile a hapa khauta lebelong la limithara tse 800 ho Bompoli ba Lefatše ka nako ea 1:55.45 qetellong, a boela a beha nako e potlakileng ea selemo.[32] Ka Tšitoe 2009, Track and Field News e ile ea khetha Semenya e le semathi sa Selemo sa Nomoro sa Basali sa limithara tse 800.
== Liteko tsa netefatso ya thobalano ==
Ka mor'a tlhōlo ea hae litlhōlisanong tsa lefatše, ho ile ha phahamisoa lipotso mabapi le bong ba hae.[16][30][34][35] Ka mor'a hore a mo hlōle ka ho fetisisa 800 m ea pele ka metsotsoana e mene ho African Junior Championships khoeling pele ho moo, ntlafalo ea hae e potlakileng e ile ea hlahlojoa. Ho kopanngoa ha tsoelo-pele ea hae e potlakileng ea liatleletiki le chebahalo ea hae ho ile ha fella ka World Athletics (eo pele e neng e bitsoa IAAF) e mo kopa ho etsa tlhahlobo ea netefatso ea thobalano ho netefatsa hore na ke motho e motšehali.
The World Athletics e itse "e tlamehile ho batlisisa" ka mor'a hore a ntlafatse metsotsoana e 25 ho 1500 m le metsotsoana e robeli ho 800 m - "mofuta oa likhaello tse tsotehang tseo hangata li tsosang lipelaelo tsa tšebeliso ea lithethefatsi".[39] Liphetho tsa liteko tsa thobalano ha lia ka tsa phatlalatsoa ka molao, empa liphetho tse ling li ile tsa phatlalatsoa likoranteng 'me tsa buisanoa haholo, e leng se ileng sa fella ka hore ka nako eo ho be le lipolelo tse sa netefatsoang tsa hore Semenya o na le tšobotsi ea batho ba bong bo fapaneng. Ka Pulungoana 2009, lekala la lipapali la Afrika Boroa le ile la fana ka polelo ea hore Semenya o fihletse tumellano le IAAF ho boloka khau ea hae le khau. [43] Likhoeli tse robeli hamorao, ka Phupu 2010, o ile a boela a fuoa monyetla oa ho qothisana lehlokoa le litlholisano tsa basali.
== Boitshwaro ==
Litaba tsa hore IAAF e kopile tlhahlobo e ile ea robeha dihora tse tharo pele ho 2009 World Championships 800 m final.[30] Mopresidente oa IAAF Lamine Diack o itse, "Ho ile ha hlaha taba ea lekunutu ka nako e 'ngoe 'me sena se ile sa baka maikutlo a sa tsotelleng." Tsela eo IAAF e sebetsanang le nyeoe ena e ile ea tsosa maikutlo a mangata a fosahetseng.[47] Baatlelete ba 'maloa, ho kopanyelletsa le semathi se seng se tlohetse mosebetsi Michael Johnson, ba ile ba nyatsa mokhatlo oo ka karabelo ea oona ketsahalong eo.[ Ho bile le lipelaelo tse ling tse tsoang ho maAforika Boroa, tse qosang maemo a tlase a khethollo ea merabe ea Europe le imperialism e kentsoeng tekong ea bong. Litlaleho tse ngata tsa litaba tsa lehae di ile tsa totobatsa ho tsieleha hona 'me tsa phephetsa bonnete ba liteko ka tumelo ea hore ka tlhahlobo ea Semenya, litho tsa Global North li ne li sa batle hore maAforika Boroa a ipabole.[50]
IAAF e re e tiisa tlhokahalo ea tlhahlobo ya netefatso ea thobalano ka mor'a hore litaba li se li tlalehile mecheng ea litaba, li hana liqoso tsa kgethollo ea morabe le ho bontša masoabi ka "liqoso tse etsoang mabapi le mabaka ao liteko tsena li etsoang ka 'ona". Mokhatlo o ile oa boela oa hlalosa hore sepheo sa tlhahlobo e ne e se ho belaelloa hore o qhekella empa ke takatso ea ho tseba hore na o na le "boemo bo sa tloaelehang ba bongaka" bo mo fang "monyetla o sa lokang".[52] Mopresidente oa IAAF o boletse hore nyeoe eo e ka be e ile ea sebetsoa ka hloko haholoanyane
== Mehlodi ==
50zzpxq7migts6gnr0jnlb6vya57cxu
37842
37836
2026-04-13T09:11:59Z
Dumbassman
7165
37842
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|lebitso=Caster Semenya|setshwantsho||mosebetsi=Moatlelete wa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo= 01 Pherekgong 1991|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Limpopo}}
[[File:Caster Semenya 2010 Memorial Van Damme.jpg|thumb|Caster Semenya]]
'''Mokgadi Caster Semenya''' OIB (o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991) ke semathi sa bohareng sa Afrika Borwa le mokgapi wa dikgau tse pedi tsa kgauta tsa Diolimpiki le ditlhodisano tse tharo tsa Lefatshe ho basadi ba dimithara tse 800. O ile a hapa kgauta ka lekhetlo la pele ho ditlhodisano tsa lefatshe ka 2009 mme a tswela pele ho hapa Diolimpiki tsa 2016 le Di-WWM tsa 2017, moo a ileng a hapa kgau ya boronse ka dimithara tse 1500. Kamora ho qhelelwa ka thoko ke doping ya Maria Savinova<ref>https://www.cbc.ca/sports/olympics/summer/trackandfield/caster-semenya-gold-medal-track-worlds-1.5280619</ref>, o ile a fuwa dikgau tsa kgauta bakeng sa Bomampudi ba Lefatshe tsa 2011 le Diolimpiki tsa 2012.
Ka mor'a tlhōlo ea Semenya ho Bompoli ba Lefatše ba 2009, o ile a etsoa tlhahlobo ea thobalano 'me a lumelloa ho khutlela tlhōlisanong selemong se latelang.[8][9] Qeto ea ho etsa tlhahlobo ea thobalano e ile ea tsosa likhang lefatšeng la lipapali le naheng ea habo Semenya ea Afrika Boroa. Hamorao litlaleho li ile tsa senola hore Semenya o na le khaello ea 5α-Reductase 2 (5αR2D) le maemo a tlhaho a testosterone maemong a tloaelehileng a banna.[10][11]
Ka 2019, melao e mecha ea IAAF (World Athletics) e ile ea qala ho sebetsa bakeng sa baatlelete ba kang Semenya ba nang le mathata a itseng a nts'etsopele ea thobalano (DSDs) a hlokang meriana ho hatella maemo a testosterone e le hore ba nke karolo liketsahalong tsa basali tsa 400 m, 800 m le 1500 m. Semenya o ile a hana ho phekoloa, eo hona joale e leng tlamo.[12] O hlahletse letoto la linyeoe tsa molao ho khutlisa bokhoni ba hae ba ho qothisana lehlokoa le liketsahalo tsena ntle le khatello ea testosterone, a pheha khang ea hore melao ea World Athletics e na le khethollo.
== Bophelo ba bongoaneng le thuto ==
Semenya o hlahile ka la 7 Pherekhong 1991 Ga-Masehlong, motsana o Afrika Boroa haufi le Polokwane, mme o holetse motsaneng oa Fairlie profinseng ea Limpopo e Afrika Boroa. O na le likhaitseli tse tharo le abuti. [14][15] Semenya o kene Sekolong sa Sekondari sa Nthema le Univesithi ea North West e le seithuti sa mahlale a lipapali. O ile a qala ho matha e le koetliso bakeng sa mokhatlo oa bolo ea maoto.[
Le hoja Semenya a ile a abeloa mosali ha a hlaha, o na le boemo ba 5α-Reductase 2 khaello (5-ARD). Boemo bona bo ama feela batho ba nang le li-chromosome tsa XY. Batho ba nang le 5-ARD ba na le mekhoa e tloaelehileng ea ka hare ea banna e sa sebetseng ka ho feletseng nakong ea tsoelo-pele ea tsamaiso ea ho ikatisa ka popelong, ka lebaka la maemo a tlaase a hormone dihydrotestosterone (DHT). Ka lebaka leo, setho sa ka ntle se ka 'na sa bonahala se sa hlaka kapa sa mosali nakong ea tsoalo.
Semenya o re o tsoetsoe a e-na le setho sa botšehali le li- testes tse ka hare tse sa thekeseleng empa ha a na popelo kapa li- fallopian tube 'me ha a ilele khoeli.Liteko tsa hae tsa ka hare li hlahisa maemo a tlhaho a testosterone ho banna ba tloaelehileng.[11][26] Semenya o hana lebitso la "intersex", a ipitsa "mosali oa mofuta o fapaneng"
=== 2008 ===
Ka Phupu, Semenya o ile a nka karolo ho Bompoli ba Lefatše ba Banyane ka 2008 lebelong la limithara tse 800 ’me ha aa ka a tšoaneleha bakeng sa makgaolakgang. O hapile khauta ho 2008 Commonwealth Youth Games ka nako ea 2:04.23.[27]
=== 2009 ===
Mo dikgaisanong tsa African Junior Championships, Semenya o hapile bobedi mabelo a 800 m le 1500 m ka nako ya 1:56.72 le 4:08.01 ka ho latellana.[28][29] Ka lebelo leo o ile a ntlafatsa mabelo a hae a limithara tse 800 ka metsotsoana e supileng ka nako e ka tlase ho likhoeli tse robong, ho kenyelletsa le metsotsoana e mene peisong eo feela.[16][30] Nako ea 800 m e ne e le nako e etelletseng pele lefats'eng ka 2009 ka nako eo.[30] E ne e boetse e le rekoto ea naha le rekoto ea bompoli. Semenya ka nako e le 'ngoe o ile a otla lirekoto tsa Senior le Junior tsa Afrika Boroa tse neng li tšoeroe ke Zelda Pretorius ka 1:58.85, le Zola Budd ka 2:00.90, ka ho latellana.[31] Ka Phato 2009, Semenya o ile a hapa khauta lebelong la limithara tse 800 ho Bompoli ba Lefatše ka nako ea 1:55.45 qetellong, a boela a beha nako e potlakileng ea selemo.[32] Ka Tšitoe 2009, Track and Field News e ile ea khetha Semenya e le semathi sa Selemo sa Nomoro sa Basali sa limithara tse 800.
== Liteko tsa netefatso ya thobalano ==
Ka mor'a tlhōlo ea hae litlhōlisanong tsa lefatše, ho ile ha phahamisoa lipotso mabapi le bong ba hae.[16][30][34][35] Ka mor'a hore a mo hlōle ka ho fetisisa 800 m ea pele ka metsotsoana e mene ho African Junior Championships khoeling pele ho moo, ntlafalo ea hae e potlakileng e ile ea hlahlojoa. Ho kopanngoa ha tsoelo-pele ea hae e potlakileng ea liatleletiki le chebahalo ea hae ho ile ha fella ka World Athletics (eo pele e neng e bitsoa IAAF) e mo kopa ho etsa tlhahlobo ea netefatso ea thobalano ho netefatsa hore na ke motho e motšehali.
The World Athletics e itse "e tlamehile ho batlisisa" ka mor'a hore a ntlafatse metsotsoana e 25 ho 1500 m le metsotsoana e robeli ho 800 m - "mofuta oa likhaello tse tsotehang tseo hangata li tsosang lipelaelo tsa tšebeliso ea lithethefatsi".[39] Liphetho tsa liteko tsa thobalano ha lia ka tsa phatlalatsoa ka molao, empa liphetho tse ling li ile tsa phatlalatsoa likoranteng 'me tsa buisanoa haholo, e leng se ileng sa fella ka hore ka nako eo ho be le lipolelo tse sa netefatsoang tsa hore Semenya o na le tšobotsi ea batho ba bong bo fapaneng. Ka Pulungoana 2009, lekala la lipapali la Afrika Boroa le ile la fana ka polelo ea hore Semenya o fihletse tumellano le IAAF ho boloka khau ea hae le khau. [43] Likhoeli tse robeli hamorao, ka Phupu 2010, o ile a boela a fuoa monyetla oa ho qothisana lehlokoa le litlholisano tsa basali.
== Boitshwaro ==
Litaba tsa hore IAAF e kopile tlhahlobo e ile ea robeha dihora tse tharo pele ho 2009 World Championships 800 m final.[30] Mopresidente oa IAAF Lamine Diack o itse, "Ho ile ha hlaha taba ea lekunutu ka nako e 'ngoe 'me sena se ile sa baka maikutlo a sa tsotelleng." Tsela eo IAAF e sebetsanang le nyeoe ena e ile ea tsosa maikutlo a mangata a fosahetseng.[47] Baatlelete ba 'maloa, ho kopanyelletsa le semathi se seng se tlohetse mosebetsi Michael Johnson, ba ile ba nyatsa mokhatlo oo ka karabelo ea oona ketsahalong eo.[ Ho bile le lipelaelo tse ling tse tsoang ho maAforika Boroa, tse qosang maemo a tlase a khethollo ea merabe ea Europe le imperialism e kentsoeng tekong ea bong. Litlaleho tse ngata tsa litaba tsa lehae di ile tsa totobatsa ho tsieleha hona 'me tsa phephetsa bonnete ba liteko ka tumelo ea hore ka tlhahlobo ea Semenya, litho tsa Global North li ne li sa batle hore maAforika Boroa a ipabole.[50]
IAAF e re e tiisa tlhokahalo ea tlhahlobo ya netefatso ea thobalano ka mor'a hore litaba li se li tlalehile mecheng ea litaba, li hana liqoso tsa kgethollo ea morabe le ho bontša masoabi ka "liqoso tse etsoang mabapi le mabaka ao liteko tsena li etsoang ka 'ona". Mokhatlo o ile oa boela oa hlalosa hore sepheo sa tlhahlobo e ne e se ho belaelloa hore o qhekella empa ke takatso ea ho tseba hore na o na le "boemo bo sa tloaelehang ba bongaka" bo mo fang "monyetla o sa lokang".[52] Mopresidente oa IAAF o boletse hore nyeoe eo e ka be e ile ea sebetsoa ka hloko haholoanyane
== Mehlodi ==
r1ir0hq724fr90zrx8ynrak0ocquudr
Thembi Seete
0
9487
37830
37818
2026-04-12T19:27:33Z
Dumbassman
7165
37830
wikitext
text/x-wiki
'''Thembi Seete''' (ya tswetsweng ka la 25 Hlakubele 1977) ke sebini, setshwantshisi,le motlelara wa [[Aforika Borwa]].<ref>"Separated at birth: Thembi Seete and Lebo Mathosa"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref><ref>"Jika Majika's back but without Thembi Seete!"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref> O tsejwa haholo e le setho sa sehlopha sa kgale sa [[kwaito]] ''Boom Shaka''. O ile a bapala karolo ya "Gladys" ho Mzansi Magic telenovela ''Gomora''. ho tloha ha e qala ka 2020 ho ya ho ya qetellong ka selemo sa 2023.
== Bophelo ba hae ==
Seete o hlahile ka la 25 Hlakubele 1977 [[Soweto]], [[Gauteng]], Afrika Borwa. Ntate wa hae o hlokahetse ka 2014.<ref>"Thembi Seete's touching tribute to her dad"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref> O holetse [[Sebokeng]], Kgutlo Tharo ya Lekwa le malome ha wa hae. Mme wa hae Rebecca Seete o ile a hlokahala ka lebaka la kankere ya boko ka Phupu 2021.
O na le mora, ya tswetsweng ka 2018, le rakgwebo Collen Mashawana.
== Mosebetsi ==
Ka 1993, e ile ya e-ba e mong wa ditho tsa sehlopha se seholo sa kwaito se bitswang ''Boom Shaka''. O ile a tswela pele ho bina le sehlopha ho fihlela sehlopha se arohana ka 2000. Ka 2000 o ile a hlahella le ho ba le karolo ya hae ya pele ya filimi ka ho Hijack Stories. Kamora moo, o ile a ya eba karolo ya letoto la pale ho SABC1 ya terama e bitswang''Yizo Yizo''. Ka nako e tshwanang, o ile a hlahella mmining o tsamaisang le terama eo ya letoto la TV ka tokollo ya pina ya hae "Sure Ntombazana". Seete, o ile a boela ya eba karolo ya letoto le leng la diterama tsa [[SABC1]] , ''Gaz'lam'', moo a ileng a bapala karolo ya "Lerato" ho fihlela ka 2004. O ile a tswela pele ho bapala e le sebini. Thembi, mme o ile a lokolla albamo ya hae ya pele ya solo Lollipop ka 2001. Kamora katleho ya albamo, o ile a lokolla albamo ya bobedi ya S"''S'matsatsa'', <ref>"Thembi Seete - S'matsatsa - Making Kwaito Kwaai again"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref> e neng e kenyelletsa dipina tse tummeng tsa solo tse kang "''Shayi Zandla''" le "''Mphate Kahle''". Ka 2005, o ile a bapala filimi e tobileng ho ya video Crossing the Line a bapala karolo ya "Pumla". Ka 2006, o ile a kgthwa bakeng sa karolo ya hae ya pele e etelletseng pele letotong la terama ya dipapadi tsa bolo ya maoto la SABC1 Zone 14. Letotong lena, o ile a bapala karolo ya "Nina Moloi" ka nako ya dihla tse nne moo letoto le na la terama le fumaneng ditlatse.<ref name="Bio" /><ref>"Thembi Seete on keeping her life private"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref>
Ka 2009, o ile a lokolla "Black Diamond" ka album ya hae ya batho ba baholo ya mehleng ya kgale Music Is My Life. <ref>''Ntshanga, Masande.'' "Thembi Seete - Music Is My Life"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref>
Ka 2014, o ile a bapala filimi ya Mzansi Magic The Gift. Selemong sona seo, o ile a ba moeti-mmoho wa lenaneo la Mzansi Magic The Juice hammoho le Bob Mabena. Hamorao Seete o ile a ya eba karolo ya soapy e tsebahalang ya E.tv Rhythm City e le "Bongi".<ref>''Ntshanga, Masande.'' "Thembi Seete - Music Is My Life"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref><ref>''Ntshanga, Masande.'' "Thembi Seete - Music Is My Life"''. Channel. Retrieved 29 October 2021.''</ref> Ka 2020, Thembi o ile a khethoa e le karolo e 'ngoe e tsebahalang ea thelevishene "Gladys" ho telenovela ea Mzansi Magic ''Gomora''.
Ka 2020, o ile a hlaha ho Netflix terameng ya Kings of Joburg .
Ka 2021, e ne e le moahlodi ya amohetseng ketsahalo e le nngwe ya nako ya leshome le metso e supileng ya tlhodisano ya nnete ya ho bina ya Mzansi Magic, Idols South Africa. <ref>"Thembi Seete joins the judging panel – Idols SA"''. Mzansi Magic - Thembi Seete joins the judging panel – Idols SA. Retrieved 29 October 2021.''</ref>
Ntle le ho bapala, o boetse o sebetsa e le setsebi sa botle, moo a nang le salon "Azuri".
Ka Hlakola 2022, Seete o ile a phatlalatswa ho ba moahloli sehleng sa 18 sa Idols Afrika Borwa. O ile a kgutla selemong se latelang ka 2023.
== Difilimi ==
{| class="wikitable"
!Selemo
!Filimi
!Karolo
!Mofuta oa li-slide
!Litokomane
|-
|2000
|''Lipale Tsa ho Qhekella''
|Hip Girl 1
|Filimi
|
|-
|2000
|''Yizo Yizo''
|Zanele
|Letoto la TV
|
|-
|2000
|''Gaz'lam''
|Lerato
|Letoto la TV
|
|-
|2005
|''Ho Tšela Moeli''
|Pumpla
|Letoto la TV
|
|-
|2006
|''Sebaka sa 14''
|Nina Moloi
|Letoto la TV
|
|-
|2009
|''Mtunzini.com''
|Lily
|Letoto la TV
|
|-
|2014
|''Mpho''
|Moetsi oa litšoantšiso
|Filimi
|
|-
|2014
|''Zaziwa''
|O ile a
|Letoto la TV
|
|-
|2015
|''Motse oa Rhythm''
|Bongi
|Letoto la TV
|
|-
|2020 - 2023
|''Gomora''
|Gladys Dlamini
|Letoto la TV
|
|-
|2020
|''Liphiri Tsa Lelapa''
|Eleanore Grace
|Letoto la TV
|
|-
|2020
|''Marena a Joburg''
|Keneilwe
|Letoto la TV
|
|-
|2022
|''Litšoantšo Afrika Boroa''
|Moahlodi
|Letoto la TV
|
|}
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
ihjz6mamngewrqchvgvanblhcv0aqve
Maneo Refiloe Mohale
0
9635
37832
37813
2026-04-12T19:28:43Z
Dumbassman
7165
37832
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|lebitso=Maneo Refiloe|setshwantsho||mosebetsi=Mongodi wa dibuka|letsatsi la tswalo=1992|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Benoni}}
'''Maneo Refiloe Mohale''' ke sengodi se hlwahlwa sa [[Afrika Borwa]], mohlophisi, le seroki . Ba ngotse dikgatiso tse fapaneng tsa lehae le tsa matjhabeng ho kenyeletswa ''Jalada'', ''Prufrock'', ''The Beautiful Project'', ''The Mail &amp; Guardian'' le spectrum.za. Pokello ya bona ya pele ua dithothokiso, ''Ntho e nngwe le e nngwe ke palesa e bolauang'', e phatlalalitsoe ka Lwetse 2019 le Hlanga Press.<ref>{{Cite book|pages=}}</ref> Ka selemo sa 2020, Mohale o ile a kgethelwa Moputso wa Dithothokiso wa Ingrid Jonker, e leng se ileng sa etsa hore e be yena e monyenyane ka ho fetisisa selemong seo. <ref name=":0" /> <ref>''Malec, Jennifer (3 July 2020).'' "[The JRB Daily] 2020 Ingrid Jonker Prize for English Poetry shortlist announced"''. The Johannesburg Review of Books. Retrieved 14 January 2021.''</ref>
== Bophelo ==
Maneo Mohale o hlahile ka 1992 Benoni [[Afrika Borwa|Afrika Borwa]] . Ba na le lengolo la Bachelor of Arts (Honours) ho Histori le Dikamano tsa Matjhaba ho tswa Univesithing ya British Columbia, Vancouver, [[Canada]]. <ref name=":1">"Bitch Media Writing Fellows"''. bitchmedia. 31 May 2019. Retrieved 15 January 2021.''</ref>
Kamora ho dula Canada dilemo tse 5, jwale ba dula Johannesburg ba sebetsa e le mongodi le mohlophisi. <ref>''Everything Is A Deathly Flower Paperback. 6 September 2019.'' ASIN'' ''0639810829''.''</ref>
== Mosebetsi ==
Mosebetsi wa Mohale o sebetsana le dihlooho tsa morabe, metjha ya ditaba, boshoduu, pholoho, puo le nalane. Thesis ya bona ya baithuti ba pele Univesithing ea British Columbia e ne e bitswa ''A Dance in the Rain: Race, Resistance and Media in Apartheid South Africa''. Nakong ya ha ba le univesithing, Mohale o ile a tsebiswa boqolotsi ba ditaba ba bonono ha ba ne ba theha sethala sa bongodi ba baithuti ba inthaneteng se bitswang ''The Talon'' ka 2014.
== Mehlodi ==
hxie3boha6byiys0kmcojycv536b2sr
Vusamazulu Credo Mutwa
0
10030
37831
37815
2026-04-12T19:28:07Z
Dumbassman
7165
37831
wikitext
text/x-wiki
'''Vusamazulu Credo Mutwa''' /ˈkreɪdoʊ ˈmʊtwə/ (21 Phupu 1921 - 25 Hlakubele 2020) e ne e le di-sangoma wa moZulu (mofodisi wa setso) a tswang [[Afrika Borwa]]. O ne a tsebahala e le mongodi wa dibuka tse neng di sebedisa [[Ditumelo tse tlwaelehileng tsa Maafrika|ditšōmo tsa Maafrika]], setso sa Mazulu, ho kopana le batho ba tswang botjhabeng ho kopana le ena. Mosebetsi wa hae wa ho qetela e ne e le buka e hlakileng e bitswang Tree of Life Trilogy e ipapisitse le dingodilweng tsa hae tsa buka ya hae e tummeng ka ho fetisisa, Indaba My Children. Ka 2018 o ile a fuwa moputso wa USIBA o fanoeng ke Lefapha la Bonono le Setso la Afrika Borwa, ka lebaka la mosebetsi wa hae bohlale ba matswallwa.<ref>https://iol.co.za/the-star/news/2018-06-05-creatives-honoured-at-inaugural-usiba-awards/</ref>[[File:Credo_mutwa.jpg|thumb|Credo Mutwa]]
Credo e ne e le ''sanusi'' (ho ngollwa ka tsela e tlwaelehileng isanuse) e leng mofuta wa moprofeta wa Mazulu kapa sangoma. Lentswe lena le tswa nakong ya nalane 'me ha le sebedisuwe haholo kajeno, leha e le maemong a setso.<ref>https://books.google.co.za/books?id=GNpVU0fllzgC&dq=isanuse&pg=PA55&redir_esc=y#v=onepage&q=isanuse&f=false</ref>
Credo o ne a dula le mosadi wa hae Virginia [[Kuruman]], Northern Cape, moo ba neng ba tsamaisa tleliniki ya hospice.<ref>https://books.google.co.za/books?id=GNpVU0fllzgC&dq=isanuse&pg=PA55&redir_esc=y#v=onepage&q=isanuse&f=false</ref>
Ntate wa hae e ne e le mohlolohadi wa neng a na le bana ba bararo ba neng ba ntse ba phela ha a kopana le mmè wa hae. Ntate wa hae e ne e le mohahi le Mokreste 'me' mmè wa hae e le ngwanana e motjha wa Mazulu. Kaha o ne a tšhwerwe pakeng tsa baromuwa ba Ma'hatholike ka lehlakoreng le leng, le mohlabani a bohale wa Zulu, ntate-moholo wa Credo Mutwa ka lehlakoreng la 'mmè, batswadi ba hae ba ne ba se na boikgethelo haese ho arohana. Credo o hlahile ka ntle ho lenyalo, e leng se ileng sa baka botlokotsebe bo boholo motseng 'me ntate wa hae a leleka 'mmè oa hae. Hamorao, o ile a amohelwa ke e mong wa malome wa hae.
== Ditsupiso ==
[[Category:Dibini tsa Afrika Borwa]]
75v1soxvaewxr6rtcr0xong89qyuu7v
Vusi Mahlasela
0
10397
37843
37699
2026-04-13T10:29:25Z
SANKOMOTA
11165
37843
wikitext
text/x-wiki
[[File:Vusi_Mahlasela_2015.jpg|thumb|Vusi Mahlasela a bapala meketeng ya matsatsi a tswalo a 100 a ''Die Burger'' Cape Town, 2015.]]
'''Vusi Sidney Mahlasela Ka Zwane''' (ya tswetsweng ka 1965) ke sebini sa Afrika Borwa sa MaZulu. O hlahetse Pretoria.
Mmino wa hae o hlaloswa ka kakaretso e le "Batho ba Afrika" mme hangata o bitswa "Lentswe" la Afrika Borwa. Mosebetsi wa hae o ile olwa bululela ba bangata mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ya merabe. Dihlooho tsa hae di akarelletsa ntwa ya tokoloho, le tshwarelo le poelano le dira. Vusi o lokolotse di-albamu tse supileng tsa studio ho Sony Afrika Borwa mme o saenetse ho ATO Records ya Dave Matthews ka 2003. Vusi o ka boela a utlwahala a bapala Warren Haynes's Live at Bonnaroo ka nako ya pina "Soulshine", le pina ya Dave Matthews Band, "Everyday", ho tloha ho album e nang le lebitso le le leng hammoho le phetolelo e phelang ya pina le yena e hlahang ho album ''The Best of What's Around Vol. '' Vusi e ne e boetse e le e mong wa baetsi ba dikonsarete tsa Live 8 le Live Earth. Vusi o ile a bapala ketsahalong ya ho qala mosebetsi oa [[Nelson Mandela]] ka 1994 mme hamorao a bapala keteka ya Nelson Mandela ya 90th Birthday Tribute e Hyde Park, London ka 2008, le ka Letsatsi la Mandela ho Radio City Music Hall ka Phupu 2009. Pina ya hae "When You Come Back" e sebedisitswe ho pina ya sehlooho ya ITV bakeng sa phatlalatso ya bona ya Seqho sa Lefatshe ka 2010<ref>https://web.archive.org/web/20140819130531/http://www.bettingisland.com/soccer-betting/world-cup-2010/when-you-come-back-itv-world-cup-theme-version-vusi-mahlasela</ref>mme Vusi o ile a bapala konsareteng ya FIFA World Cup Kick Off e Orlando Stadium e Soweto, Afrika Borwa. Ka 2012, <ref>https://web.archive.org/web/20100410182610/http://controlroom.com/fifa/</ref>SAMA Awards e ile ya hlompha Vusi ka moputso wa katleho ya bophelo bohle.<ref>https://web.archive.org/web/20120414171514/http://samusicawards.co.za/profiles/blogs/mtn-sama-18-salutes-ray-phiri-and-vusi-mahlasela</ref>
== Mehlodi ==
{{reflist}}
s1nozj9zwsh4qnveome2daukxupn1ao
Mpumi Nyandeni
0
10431
37837
2026-04-13T07:21:27Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:tn:Special:Redirect/revision/49148|Mpumi Nyandeni]]"
37837
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|setshwantsho||lebitso=Mpumi|mosebetsi=Sebapadi sa bolo ya maoto ya basadi sa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo=19 Phato|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Benoni}}
'''Nompumelelo "Mpumi" Nyandeni''' (ea hlahileng ka la 19 Phato 1987) ke [[Motshameki wa kgwele ya dinao|sebapali sa mahareng]] [[Afrika Borwa|sa Afrika Borwa]] bakeng sa sehlopha sa [[JVW]] sa [[Liki ya Basadi ya SAFA|SAFA Women's League]] .
Nyandeni o emetse [[Setlhopha sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa]] ka makhetlo a 150, ho kenyeletswa le Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 le 2016. Ke sebapadi sa boraro se nang le dibapadi tse ngata ka ho fetisisa sehlopheng sa naha. <ref name=":2">Mthembu, Thuthukani. [https://www.iol.co.za/sport/soccer/banyana-banyanas-nyandeni-set-for-emotional-farewell-in-final-match-against-malawi-b81f7a21-f37a-4eec-bb3a-556354d8cff5 "Banyana Banyana's Nyandeni set for emotional farewell in final match against Malawi"]. ''www.iol.co.za''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref>
Ka 2010, o ile a nka karolo letsholong la FIFA la ho ntlafatsa bophelo bo botle ka bolo ea maoto ea boithabiso hammoho le libapali tse kang [[Cristiano Ronaldo]], [[Lionel Messi]] le [[Didier Drogba]] . <ref>[https://web.archive.org/web/20111016212758/http://www.fifa.com/aboutfifa/footballdevelopment/medical/media/news/newsid=1172509/index.html <nowiki>[1]</nowiki>] [[:en:FIFA|FIFA]]</ref>
E ne e le motsamaisi wa sehlopha sa JVW lipapaling tsa naha ka 2019.
Ka 2022 o ile a kgethwa e le sebapali sa bolo ea maoto sa basali sa selemo sa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Litaba wa Bolo ya Maoto wa Afrika Boroa (Safja).
== Mosebetsi wa sehlopha ==
Mpumi Nyandeni o fetile tsamaisong ea bacha ea Detroit Ladies [[Mpumalanga]] . Ha e sa le sebapadi sa bacha, o ile a qothisana lehlokoa le libapali tse hōdileng bakeng sa sebaka sehlopheng sa baholo. Eaba o fallela [[WFC Rossiyanka]] ho Russia Women’s Football Championship. Ka 2011, o ile a kgethwa ke FIFA e le e mong oa libapali tse leshome le motso o mong tsa matjhaba ho kgothaletsa ditaba tsa bophelo bo botle har'a bacha; ba bang lethathamong ba ne ba kenyelletsa [[Lionel Messi]] le [[Cristiano Ronaldo]] . Ha a ntse a le Rossiyanka, o ile a kopana le [[Refiloe Jane]] ka lekgetlo la pele, ya ileng a susumetsoa ke Nyandeni mme hamorao ea e-ba sebapadi sa matjhaba sa Afrika Borwa ka boeena. <ref>Mailwane, Tshepang (22 August 2015). [https://web.archive.org/web/20170510173522/http://www.sowetanlive.co.za/sport/2015/08/22/ball-girl-now-a-star-banyana-player "Ball girl now a star Banyana player"]. ''Sowetan Live''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> ]
=== JVW ===
Ka 2019 o ile a etella pele sehlopha sa JVW ho hapa sehlooho sa bona sa pele ha ba hapa [[Dikgaisano tsa Bosetšhaba tsa Sasol League tsa 2019|Sasol League National Championships ka 2019]]
Ka 2021, e ne e le yena feela ya ileng a fumana lintlha tse hodimo hammoho le Andisiwe Mgcoyi ka dintlha tse 27 tse thusitseng JVW ho qeta hara tse hlano tse hodimo liki.
O fumane dintlha tse 30 sehleng sa 2022 mme a hapa khau ea mohlodi ea ka sehloohong bakeng sa sehla sa bobeli se latellanang.
O qetile sehla seo ka ho hapa kgau ya 2022 ya Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja) wa Motshameki wa Bolo ya Maoto wa Basadi wa selemo.
=== TS Galaxy Queens ===
Ka 2023, e ile ya e-ba setho sa TS Galaxy Queens. O ile a fumana dintlha tse 7 bakeng sa sehlopha sehleng sa 2023.
=== JVW ===
Ka Hlakubele 2024, o ile a khutlela JVW.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
O ile a qala ho bapala sehlopheng sa hae sa naha a le dilemo di leshome le metso e mehlano ka 2002.
Nyandeni o ile a bitsetswa ho tla bapalla [[Setlhopheng sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ea maoto sa basali sa Afrika Boroa]] nakong ea lipapali tsa ho ipata le ho batla Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 [[Lontone|London]], United Kingdom. O ile a soetseha ha a tlosoa sehlopheng, e leng seo a ileng a se bolela ka lebaka la ho feto-fetoha ha sebopeho, empa o ile a bitsoa 'me hamorao a bapalla Afrika Boroa dipapaling tse tharo Dipapaling ka botsona. <ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20160304074541/http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia "Mpumi "Skito" Nyandeni Road To International Stardom And Life And Russia"]. SA Women. 8 May 2012. Archived from [http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia the original] on 4 March 2016. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ho tloha ka nako eo e se e le e mong oa libapali tse nang le boiphihlelo bo boholo sehlopheng sa Afrika Borwa, e mong oa libapali tse 'ne hammoho le [[Janine van Wyk]], Amanda Dlamini le Noko Matlou ba nang le lipapali tse fetang 100 ka nngwe. O ile a boela a khethoa bakeng sa sehlopha sa Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016 [[Rio de Janeiro]], Brazil.
Ka Mmesa 2025 o ile a bitsetswa sehlopheng ho tla bapala ponahalo ea hae ea bo-150. Nyandeni e bile motsamaisi wa Banyana Banyana papaling ea bona ea bo-150 tlholong ya bona ea 2-1 khahlanong le Malawi ka la 8 Mmesa, 2025 Lebaleng la Lipapali la Lucas Moripe. Ke sebapadi sa boraro se kileng sa bapala dipapali tse ngata ka mora Noko Matlou (dipapadi tse 174) le [[Janine van Wyk]] (lipapali tse 185).
=== Dintlha tsa matjhaba ===
{| class="wikitable"
!Tjhe.
! Sontaha
! Sebaka
! Mohanyetsi
! Lipakane
! Batho ba holileng tsebong
! Tlholisano
|-
| 1
| La 21 Pulungoana 2018
| [[Cape Coast Sports Stadium|Lebala la Lipapali la Cape Coast]], [[Cape Coast]], [[Ghana]]
| [[Equatorial Guinea|Guinea ea Equatorial]]
| '''2''' –0
| 7–1
| [[2018 Africa Women Cup of Nations|Mohope oa Lichaba oa Basali oa Afrika oa 2018]]
|}
== Ditlotla ==
* Tlholisanoya Naha ya Sasol League: 2019
'''Tsa hae'''
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2021: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 27)
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2022: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 30)
* Mokhatlo oa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ea Maoto oa Afrika Boroa oa 2022 (Safja): Motlalehi oa bolo ea maoto oa basali oa selemo
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
5079m0slhjg2biyx9hs9tpkum3x2glo
37840
37837
2026-04-13T09:11:01Z
Dumbassman
7165
37840
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|setshwantsho||lebitso=Mpumi|mosebetsi=Sebapadi sa bolo ya maoto ya basadi sa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo=19 Phato|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Benoni}}
'''Nompumelelo "Mpumi" Nyandeni''' (ea hlahileng ka la 19 Phato 1987) ke [[Motshameki wa kgwele ya dinao|sebapali sa mahareng]] [[Afrika Borwa|sa Afrika Borwa]] bakeng sa sehlopha sa [[JVW]] sa [[Liki ya Basadi ya SAFA|SAFA Women's League]] .
Nyandeni o emetse [[Setlhopha sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa]] ka makhetlo a 150, ho kenyeletswa le Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 le 2016. Ke sebapadi sa boraro se nang le dibapadi tse ngata ka ho fetisisa sehlopheng sa naha. <ref name=":2">Mthembu, Thuthukani. [https://www.iol.co.za/sport/soccer/banyana-banyanas-nyandeni-set-for-emotional-farewell-in-final-match-against-malawi-b81f7a21-f37a-4eec-bb3a-556354d8cff5 "Banyana Banyana's Nyandeni set for emotional farewell in final match against Malawi"]. ''www.iol.co.za''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref>
Ka 2010, o ile a nka karolo letsholong la FIFA la ho ntlafatsa bophelo bo botle ka bolo ea maoto ea boithabiso hammoho le libapali tse kang [[Cristiano Ronaldo]], [[Lionel Messi]] le [[Didier Drogba]] . <ref>[https://web.archive.org/web/20111016212758/http://www.fifa.com/aboutfifa/footballdevelopment/medical/media/news/newsid=1172509/index.html <nowiki>[1]</nowiki>] [[:en:FIFA|FIFA]]</ref>
E ne e le motsamaisi wa sehlopha sa JVW lipapaling tsa naha ka 2019.
Ka 2022 o ile a kgethwa e le sebapali sa bolo ea maoto sa basali sa selemo sa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Litaba wa Bolo ya Maoto wa Afrika Boroa (Safja).
== Mosebetsi wa sehlopha ==
Mpumi Nyandeni o fetile tsamaisong ea bacha ea Detroit Ladies [[Mpumalanga]] . Ha e sa le sebapadi sa bacha, o ile a qothisana lehlokoa le libapali tse hōdileng bakeng sa sebaka sehlopheng sa baholo. Eaba o fallela [[WFC Rossiyanka]] ho Russia Women’s Football Championship. Ka 2011, o ile a kgethwa ke FIFA e le e mong oa libapali tse leshome le motso o mong tsa matjhaba ho kgothaletsa ditaba tsa bophelo bo botle har'a bacha; ba bang lethathamong ba ne ba kenyelletsa [[Lionel Messi]] le [[Cristiano Ronaldo]]. Ha a ntse a le Rossiyanka, o ile a kopana le [[Refiloe Jane]] ka lekgetlo la pele, ya ileng a susumetsoa ke Nyandeni mme hamorao ea e-ba sebapadi sa matjhaba sa Afrika Borwa ka boeena. <ref>Mailwane, Tshepang (22 August 2015). [https://web.archive.org/web/20170510173522/http://www.sowetanlive.co.za/sport/2015/08/22/ball-girl-now-a-star-banyana-player "Ball girl now a star Banyana player"]. ''Sowetan Live''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> ]
=== JVW ===
Ka 2019 o ile a etella pele sehlopha sa JVW ho hapa sehlooho sa bona sa pele ha ba hapa [[Dikgaisano tsa Bosetšhaba tsa Sasol League tsa 2019|Sasol League National Championships ka 2019]]
Ka 2021, e ne e le yena feela ya ileng a fumana lintlha tse hodimo hammoho le Andisiwe Mgcoyi ka dintlha tse 27 tse thusitseng JVW ho qeta hara tse hlano tse hodimo liki.
O fumane dintlha tse 30 sehleng sa 2022 mme a hapa khau ea mohlodi ea ka sehloohong bakeng sa sehla sa bobeli se latellanang.
O qetile sehla seo ka ho hapa kgau ya 2022 ya Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja) wa Motshameki wa Bolo ya Maoto wa Basadi wa selemo.
=== TS Galaxy Queens ===
Ka 2023, e ile ya e-ba setho sa TS Galaxy Queens. O ile a fumana dintlha tse 7 bakeng sa sehlopha sehleng sa 2023.
=== JVW ===
Ka Hlakubele 2024, o ile a khutlela JVW.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
O ile a qala ho bapala sehlopheng sa hae sa naha a le dilemo di leshome le metso e mehlano ka 2002.
Nyandeni o ile a bitsetswa ho tla bapalla [[Setlhopheng sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ea maoto sa basali sa Afrika Boroa]] nakong ea lipapali tsa ho ipata le ho batla Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 [[Lontone|London]], United Kingdom. O ile a soetseha ha a tlosoa sehlopheng, e leng seo a ileng a se bolela ka lebaka la ho feto-fetoha ha sebopeho, empa o ile a bitsoa 'me hamorao a bapalla Afrika Boroa dipapaling tse tharo Dipapaling ka botsona. <ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20160304074541/http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia "Mpumi "Skito" Nyandeni Road To International Stardom And Life And Russia"]. SA Women. 8 May 2012. Archived from [http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia the original] on 4 March 2016. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ho tloha ka nako eo e se e le e mong oa libapali tse nang le boiphihlelo bo boholo sehlopheng sa Afrika Borwa, e mong oa libapali tse 'ne hammoho le [[Janine van Wyk]], Amanda Dlamini le Noko Matlou ba nang le lipapali tse fetang 100 ka nngwe. O ile a boela a khethoa bakeng sa sehlopha sa Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016 [[Rio de Janeiro]], Brazil.
Ka Mmesa 2025 o ile a bitsetswa sehlopheng ho tla bapala ponahalo ea hae ea bo-150. Nyandeni e bile motsamaisi wa Banyana Banyana papaling ea bona ea bo-150 tlholong ya bona ea 2-1 khahlanong le Malawi ka la 8 Mmesa, 2025 Lebaleng la Lipapali la Lucas Moripe. Ke sebapadi sa boraro se kileng sa bapala dipapali tse ngata ka mora Noko Matlou (dipapadi tse 174) le [[Janine van Wyk]] (lipapali tse 185).
=== Dintlha tsa matjhaba ===
{| class="wikitable"
!Tjhe.
! Sontaha
! Sebaka
! Mohanyetsi
! Lipakane
! Batho ba holileng tsebong
! Tlholisano
|-
| 1
| La 21 Pulungoana 2018
| [[Cape Coast Sports Stadium|Lebala la Lipapali la Cape Coast]], [[Cape Coast]], [[Ghana]]
| [[Equatorial Guinea|Guinea ea Equatorial]]
| '''2''' –0
| 7–1
| [[2018 Africa Women Cup of Nations|Mohope oa Lichaba oa Basali oa Afrika oa 2018]]
|}
== Ditlotla ==
* Tlholisanoya Naha ya Sasol League: 2019
'''Tsa hae'''
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2021: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 27)
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2022: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 30)
* Mokhatlo oa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ea Maoto oa Afrika Boroa oa 2022 (Safja): Motlalehi oa bolo ea maoto oa basali oa selemo
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
8yxzel80ei3fd5cxmmn4xq6ahqem2s1
37841
37840
2026-04-13T09:11:31Z
Dumbassman
7165
37841
wikitext
text/x-wiki
{{Motho|setshwantsho||lebitso=Mpumi|mosebetsi=Sebapadi sa bolo ya maoto ya basadi sa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo=19 Phato|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Benoni}}
'''Nompumelelo "Mpumi" Nyandeni''' (ea hlahileng ka la 19 Phato 1987) ke [[Motshameki wa kgwele ya dinao|sebapali sa mahareng]] [[Afrika Borwa|sa Afrika Borwa]] bakeng sa sehlopha sa [[JVW]] sa [[Liki ya Basadi ya SAFA|SAFA Women's League]] .
Nyandeni o emetse [[Setlhopha sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ya maoto sa basali sa Afrika Boroa]] ka makhetlo a 150, ho kenyeletswa le Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 le 2016. Ke sebapadi sa boraro se nang le dibapadi tse ngata ka ho fetisisa sehlopheng sa naha. <ref name=":2">Mthembu, Thuthukani. [https://www.iol.co.za/sport/soccer/banyana-banyanas-nyandeni-set-for-emotional-farewell-in-final-match-against-malawi-b81f7a21-f37a-4eec-bb3a-556354d8cff5 "Banyana Banyana's Nyandeni set for emotional farewell in final match against Malawi"]. ''www.iol.co.za''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref>
Ka 2010, o ile a nka karolo letsholong la FIFA la ho ntlafatsa bophelo bo botle ka bolo ea maoto ea boithabiso hammoho le libapali tse kang [[Cristiano Ronaldo]], [[Lionel Messi]] le [[Didier Drogba]] . <ref>[https://web.archive.org/web/20111016212758/http://www.fifa.com/aboutfifa/footballdevelopment/medical/media/news/newsid=1172509/index.html <nowiki>[1]</nowiki>] [[:en:FIFA|FIFA]]</ref>
E ne e le motsamaisi wa sehlopha sa JVW lipapaling tsa naha ka 2019.
Ka 2022 o ile a kgethwa e le sebapali sa bolo ea maoto sa basali sa selemo sa Mokgatlo wa Baqolotsi ba Litaba wa Bolo ya Maoto wa Afrika Boroa (Safja).
== Mosebetsi wa sehlopha ==
Mpumi Nyandeni o fetile tsamaisong ea bacha ea Detroit Ladies [[Mpumalanga]] . Ha e sa le sebapadi sa bacha, o ile a qothisana lehlokoa le libapali tse hōdileng bakeng sa sebaka sehlopheng sa baholo. Eaba o fallela [[WFC Rossiyanka]] ho Russia Women’s Football Championship. Ka 2011, o ile a kgethwa ke FIFA e le e mong oa libapali tse leshome le motso o mong tsa matjhaba ho kgothaletsa ditaba tsa bophelo bo botle har'a bacha; ba bang lethathamong ba ne ba kenyelletsa [[Lionel Messi]] le [[Cristiano Ronaldo]]. Ha a ntse a le Rossiyanka, o ile a kopana le [[Refiloe Jane]] ka lekgetlo la pele, ya ileng a susumetsoa ke Nyandeni mme hamorao ea e-ba sebapadi sa matjhaba sa Afrika Borwa ka boeena. <ref>Mailwane, Tshepang (22 August 2015). [https://web.archive.org/web/20170510173522/http://www.sowetanlive.co.za/sport/2015/08/22/ball-girl-now-a-star-banyana-player "Ball girl now a star Banyana player"]. ''Sowetan Live''. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> ]
=== JVW ===
Ka 2019 o ile a etella pele sehlopha sa JVW ho hapa sehlooho sa bona sa pele ha ba hapa [[Dikgaisano tsa Bosetšhaba tsa Sasol League tsa 2019|Sasol League National Championships ka 2019]]
Ka 2021, e ne e le yena feela ya ileng a fumana lintlha tse hodimo hammoho le Andisiwe Mgcoyi ka dintlha tse 27 tse thusitseng JVW ho qeta hara tse hlano tse hodimo liki.
O fumane dintlha tse 30 sehleng sa 2022 mme a hapa khau ea mohlodi ea ka sehloohong bakeng sa sehla sa bobeli se latellanang.
O qetile sehla seo ka ho hapa kgau ya 2022 ya Mokgatlo wa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ya Maoto wa Afrika Borwa (Safja) wa Motshameki wa Bolo ya Maoto wa Basadi wa selemo.
=== TS Galaxy Queens ===
Ka 2023, e ile ya e-ba setho sa TS Galaxy Queens. O ile a fumana dintlha tse 7 bakeng sa sehlopha sehleng sa 2023.
=== JVW ===
Ka Hlakubele 2024, o ile a khutlela JVW.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
O ile a qala ho bapala sehlopheng sa hae sa naha a le dilemo di leshome le metso e mehlano ka 2002.
Nyandeni o ile a bitsetswa ho tla bapalla [[Setlhopheng sa bosetšhaba sa kgwele ya dinao sa basadi sa Aforika Borwa|sehlopha sa naha sa bolo ea maoto sa basali sa Afrika Boroa]] nakong ea lipapali tsa ho ipata le ho batla Diolimpiking tsa Lehlabula tsa 2012 [[Lontone|London]], United Kingdom. O ile a soetseha ha a tlosoa sehlopheng, e leng seo a ileng a se bolela ka lebaka la ho feto-fetoha ha sebopeho, empa o ile a bitsoa 'me hamorao a bapalla Afrika Boroa dipapaling tse tharo Dipapaling ka botsona. <ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20160304074541/http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia "Mpumi "Skito" Nyandeni Road To International Stardom And Life And Russia"]. SA Women. 8 May 2012. Archived from [http://sawomensoccer.com/mpumi-skito-nyandeni-road-to-international-stardom-and-life-and-russia the original] on 4 March 2016. Retrieved 27 Ngwanaatsele 2025.</ref> Ho tloha ka nako eo e se e le e mong oa libapali tse nang le boiphihlelo bo boholo sehlopheng sa Afrika Borwa, e mong oa libapali tse 'ne hammoho le [[Janine van Wyk]], Amanda Dlamini le Noko Matlou ba nang le lipapali tse fetang 100 ka nngwe. O ile a boela a khethoa bakeng sa sehlopha sa Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2016 [[Rio de Janeiro]], Brazil.
Ka Mmesa 2025 o ile a bitsetswa sehlopheng ho tla bapala ponahalo ea hae ea bo-150. Nyandeni e bile motsamaisi wa Banyana Banyana papaling ea bona ea bo-150 tlholong ya bona ea 2-1 khahlanong le Malawi ka la 8 Mmesa, 2025 Lebaleng la Lipapali la Lucas Moripe. Ke sebapadi sa boraro se kileng sa bapala dipapali tse ngata ka mora Noko Matlou (dipapadi tse 174) le [[Janine van Wyk]] (lipapali tse 185).
=== Dintlha tsa matjhaba ===
{| class="wikitable"
!Tjhe.
! Sontaha
! Sebaka
! Mohanyetsi
! Lipakane
! Batho ba holileng tsebong
! Tlholisano
|-
| 1
| La 21 Pulungoana 2018
| [[Cape Coast Sports Stadium|Lebala la Lipapali la Cape Coast]], [[Cape Coast]], [[Ghana]]
| [[Equatorial Guinea|Guinea ea Equatorial]]
| '''2''' –0
| 7–1
| [[2018 Africa Women Cup of Nations|Mohope oa Lichaba oa Basali oa Afrika oa 2018]]
|}
== Ditlotla ==
* Tlholisanoya Naha ya Sasol League: 2019
'''Tsa hae'''
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2021: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 27)
* Sehlopha sa Basali sa SAFA sa 2022: Mohlahisi ea Hloahloa oa Lipheo (lipheo tse 30)
* Mokhatlo oa Baqolotsi ba Ditaba tsa Bolo ea Maoto oa Afrika Boroa oa 2022 (Safja): Motlalehi oa bolo ea maoto oa basali oa selemo
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
qsnxpe2yt50l0ys8iygg24k8i49jhur
Regina Magolola
0
10432
37838
2026-04-13T07:30:00Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:tn:Special:Redirect/revision/46208|Regina Mogolola]]"
37838
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Regina Mogolola|full_name=Regina Keresi Mogolola|birth_date={{birth date and age|df=yes|1993|04|17}}|birth_place=[[Aganang Local Municipality|Ga-Phago village, Limpopo]] South Africa|position=[[Midfielder]]|currentclub=[[JVW F.C.]]|clubnumber=30|clubs1=[[Tuks Ladies FC|University of Pretoria]]|clubs2=[[Red Star Belgrade (women's football)]]|clubs3=[[Mamelodi Sundowns Ladies]]|clubs4=[[JVW F.C.]]|years1=2014–2018|years2=2019|years3=2020–2024|years4=2025–|nationalyears1=2017–|nationalteam1=[[South Africa women's national soccer team|South Africa]]}}
'''Regina Keresi Mogolola''' (ya hlahileng ka la 17 Mmesa 1993) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa [[Afrika Borwa]] se bapalang e le sebapali sa bohareng bakeng sa sehlopha sa SAFA Women's League JVW FC le [[Bosetšhaba sa basadi sa Afrika Borwa.|sehlopha sa naha sa basali sa Afrika Borwa.]]
O hapile CAF Women's Champions League le Mamelodi Sundowns. <ref name=":0">"CAF Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas Ladies in final to win maiden edition title". ''GhanaSoccernet''. 19 November 2021. Retrieved 10 August 2025.</ref>
== Mesebetsi wa Dipapali ==
'''Sundowns Ladies'''
Mogolola o hapile CAF Women's Champions League le Mamelodi Sundowns Ladies. <ref name=":0">"CAF Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas Ladies in final to win maiden edition title". ''GhanaSoccernet''. 19 November 2021. Retrieved 10 August 2025.</ref> O boetse a hapile SAFA Women's League le sehlopha.
Mogolola o kene sehlopheng sa JVW qalong ya sehla sa 2025.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
E ne e le karolo ya sehlopha sa batho ba baholo ho [[COSAFA Women's Championship ya 2017|2017 COSAFA Women's Championship]] .
Mogolola e ne e le karolo ea sehlopha sa batho ba baholo se qetileng sebakeng sa bone ho [[Ditšhaba sa Basadi sa Afrika sa ngwaga wa 2024|Mohope wa Matjhaba wa Basali wa]] [[Ditšhaba sa Basadi sa Afrika sa ngwaga wa 2024|2024]] Morocco.
== Ditlotla ==
* [[CAF Women's Champions League|CAF Champions League ea Basali]] : 2021, 2023
* [[SAFA Women's League: 2021|Mokhatlo oa Basali oa SAFA: 2021]], 2022, 2023, 2024
== Mehlodi ==
81of5qo1h5xymkbnlw9mzegbqkbvmae
37839
37838
2026-04-13T09:10:18Z
Dumbassman
7165
37839
wikitext
text/x-wiki
'''Regina Keresi Mogolola''' (ya hlahileng ka la 17 Mmesa 1993) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa [[Afrika Borwa]] se bapalang e le sebapali sa bohareng bakeng sa sehlopha sa SAFA Women's League JVW FC le [[Bosetšhaba sa basadi sa Afrika Borwa.|sehlopha sa naha sa basali sa Afrika Borwa.]]
O hapile CAF Women's Champions League le Mamelodi Sundowns. <ref name=":0">"CAF Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas Ladies in final to win maiden edition title". ''GhanaSoccernet''. 19 November 2021. Retrieved 10 August 2025.</ref>
== Mesebetsi wa Dipapali ==
'''Sundowns Ladies'''
Mogolola o hapile CAF Women's Champions League le Mamelodi Sundowns Ladies. <ref name=":0">"CAF Women's Champions League: Mamelodi Sundowns beat Hasaacas Ladies in final to win maiden edition title". ''GhanaSoccernet''. 19 November 2021. Retrieved 10 August 2025.</ref> O boetse a hapile SAFA Women's League le sehlopha.
Mogolola o kene sehlopheng sa JVW qalong ya sehla sa 2025.
== Mosebetsi wa matjhaba ==
E ne e le karolo ya sehlopha sa batho ba baholo ho [[COSAFA Women's Championship ya 2017|2017 COSAFA Women's Championship]] .
Mogolola e ne e le karolo ea sehlopha sa batho ba baholo se qetileng sebakeng sa bone ho [[Ditšhaba sa Basadi sa Afrika sa ngwaga wa 2024|Mohope wa Matjhaba wa Basali wa]] [[Ditšhaba sa Basadi sa Afrika sa ngwaga wa 2024|2024]] Morocco.
== Ditlotla ==
* [[CAF Women's Champions League|CAF Champions League ea Basali]] : 2021, 2023
* [[SAFA Women's League: 2021|Mokhatlo oa Basali oa SAFA: 2021]], 2022, 2023, 2024
== Mehlodi ==
alqiflzyu7j5jht4fjr2a2jo4g2sl9f