Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.46.0-wmf.26
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Pule Lechesa
0
3634
38111
37890
2026-05-01T06:23:36Z
ElisaRamok
11798
Ke lokisitse diphoso tsa mopeleto le moelelo diratswaneng tse ding.
38111
wikitext
text/x-wiki
[[File:Pule_Lechesa.jpg|thumb|Mongodi wa dingolwa tsa Sesotho: Pule Lechesa]]
'''Pule Lechesa''' (ya hlahileng ka 1976) ke mongodi wa motho e motsho wa [[Afrika Borwa]], mohlahlobisisi wa Dingolwa, seroki le mongodi wa dibuka. Dibuka tsa hae tse hatisitsweng di kenyelletsa ''Four Free State Authors'' (Bangodi ba Bane ba [[Foreisetata]]), ''The Evolution of Free State Black Literature,'' le ''Omoseye Bolaji''...ho Dikgau, Bangodi, Dingolwa.<ref>https://chimurengachronic.co.za/in-conversation-with-omoseye-bolaji/</ref> Pule Lechesa ke mothehi le mohlophisi ya ka sehloohong wa Phoenix Press Publishers e [[:en:Ladybrand|Ladybrand]], e ntseng e tswela pele ho phatlalatsa dipale tse ngata tse iqapetsweng, dithothokiso, dipale tse kgutshwane le dithlabollo tsa dibuka. Dibuka tsa hae tse hatisitsweng dikenyelletsa ''Essays on Free State Black Literature 2012'', ''Bolaji in his Pomp'' 2013, le ''A penny for Lechesa's Thoughts.'' Lechesa ke e mong wa bangodi ba Sesotho ba hlahelletseng ka mehetla wa dipapadi tsa Afrika. Ke e mong wa baqolotsi ba ditaba ba bolo ya maoto ba neng ba le teng thupellong e neng e tsheheditswe ke [[:en:FIFA|FIFA]] e neng e tshwaretswe [[:en:Nairobi|Nairobi]], naheng ya [[:en:Kenya|Kenya]], ka Hlakubele 2010.<ref>https://www.news24.com/sesotho-writer-immortalized-20150615</ref> O tlohile koranteng ya letsatsi le letsatsi ya Afrika Borwa e bitswang The New Age ho ba mohlophisi wa dikhopi sehloohong sa beke le beke sa [[Foreisetata]], ''Public Eye Newspaper''. Ka 2015, Pule Lechesa o ile a hatisa sengolwa sa dipatlisiso tse tebileng ''(monograph)'' ka mongodi a ikgethileng wa dibuka tsa Sesotho [[:en:K. P. D. Maphalla|K. P. D. Maphalla]]. Hona jwale ke sebueledi sa Mantsopa Municipality, [[Afrika Borwa]].<ref>https://openlibrary.org/authors/OL6716180A/Pule_Lechesa</ref>
== Mahokahanyi ==
* http://en.wikipedia.org/wiki/Pule_Lechesa
* http://bolajiinsesotho.blogspot.com/2013/10/intro.html
[[Category:Dibini tsa Afrika Borwa]]
njjg2h23v0yn30pmfdbtfdvmwudiw6d
Winnie Madikizela-Mandela
0
5160
38106
30994
2026-04-30T14:19:51Z
KeMang??
6412
ke lokisa diphoso hape ke suntse setshwnatsho
38106
wikitext
text/x-wiki
'''Winnie Madikizela-Mandela''' (ya tswetsweng ele '''Nomzamo Winifred Zanyiwe Madikizela'''; 26 September 1936 – 2 April 2018), hape a tsejwa ka '''Winnie Mandela''', e ne ele molwanedi wa tokoloho wa Aforika Borwa ka nako ya Kgethollo ya Mmala, eleng [[apartheid]]. Ene ele mosadi wa mopresidente [[Nelson Mandela]]. O ile a sebetsa ele leloko la palamentete ho tloha selemong sa 1994 ho fihla ka 2003.
[[File:Winnie_Mandela_2.jpg|thumb]]
and from 2009 until her death, and was a deputy minister of arts and culture from 1994 to 1996. A member of the African National Congress (ANC) political party, she served on the ANC's National Executive Committee and headed its Women's League. Madikizela-Mandela was known to her supporters as the "Mother of the Nation".
O hlahetse lelapeng la borena la Xhosa Bizana, o ne a kwetlisitswe jwalo ka mosebeletsi wa setjhaba, o ile a nyalwa ke mohanyetsi ya khahlanong le khethollo ea merabe Nelson Mandela Johannesburg ka 1958; ba ile ba lula ba nyalane ka lilemo tse 38 mme ba ba le bana ba babeli hammoho. Ka 1963, ka mora hore Mandela a kengwe teronkong ka mora nywehwe ya Rivonia, o ile a fetoha sefahleho sa hae setjhabeng nakong ya lilemo tse 27 tseo a ileng a li qeta teronkong. Nakong eo, o ile a hlahella ka hara mokhatlo oa malapeng o khahlanong le khethollo ea merabe. Madikizela-Mandela o ile a tshwarwa ke litshebeletso tsa tshireletso ya mmuso wa kgethollo ka makgetlo a fapaneng, o ile a hlokofatswa, a fuwa ditaelo tsa thibelo, mme a lelekoa toropong e mahaeng, mme a qeta likhoeli tse mmalwa a le ka tlung ea bolokolohi.
Bohareng ba bo-1980, Madikizela-Mandela o ile a sebelisa "borena ba tshabo", mme a "ba bohareng ba pefo" toropong ya Soweto, e i leng ya nyatsuwa ke mokgatlo o kgahlanong le kgethollo ya merabe Afrika Borwa,<ref name="moruduBliveAccountability" /> le ho nyatsuwa ke ANC naheng ya paleho. Nakong ena, ntlo ya hae e ile ya tjheswa ke baahi ba Soweto. Khomishene ya 'Nnete le Poelano (TRC) e thehiloeng ke mmuso wa Nelson Mandela ho fuputsa ditlolo tsa ditokelo tsa botho e fumane Madikizela-Mandela hore o ne a "ikarabella lipolotiking le boitshwarong bakeng sa ditlolo tse tebileng tsa ditokelo tse entsoeng ke Mandela United Football Club". Madikizela-Mandela o ile a tshehetsa ho kwallwa ha dihlwela tsa maponesa le basebetsimmoho le mmuso wa kgethollo ya merabe, mme sehlopha sa hae sa tshireletso se ile sa kwetela, sa hlokofatsa, le ho bolaya, <ref name="moruduBliveAccountability" /> ka ho fetisisa polaho e sehloho ya Stompie Sepei ya dilemo di leshome le metso e mene (14) [1] eo a ileng a ahlolelwa ho kwetelwa ha hae .<ref name="independentObitMotherMugger" />
Madikizela-Mandela o ile a khutlela Soweto ho tloha Brandfort qetellong ea 1985, a sa mamele taelo ea thibelo. Nakong ea ho lelekoa ha hae, United Democratic Front (UDF) le Congress of South African Trade Unions (CoSATU) li ne li thehile mokhatlo oa bongata o khahlanong le khethollo ea merabe.<ref name="capturedByPopulistPoliticsduPreez" /> Mekhatlo e mecha e ne e itšetleha haholo ka mekhoa ea ho etsa liqeto ka kopanelo, ho e-na le ho itshetleha ka charisma ea motho ka mong.<ref name="mgJacobs2018" /> O ile a nka mokhoa oa sesole, a qoba ho atamela 'mele e mecha,mme a qala ho apara diaparo tsa sesole le ho itšireletsa ka balebeli ba mmele: Mandela United Football Club (MUFC).<ref name="mgJacobs2018" /> Ho lula lapeng la Madikizela-Mandela, "sehlopha sa bolo ea maoto" se neng se nahana hore se utlwa likhohlano tsa lelapa le ho fana ka "dtlhahiso" le "ditekanyetso", mme qetellong se ile sa amahanngwa le ho keetela, tlhokofatso le polao. <ref name="mgJacobs2018" /> O ne a ameha ka bonyane lefu la 15 nakong ena ea nako.
==Mehlodi==
ljfwb4q939hf3eon1bpjnryoa6bn9e3
Mamafubedu
0
8838
38145
37923
2026-05-01T10:51:38Z
SANKOMOTA
11165
38145
wikitext
text/x-wiki
[[File:Church in Mamafubedu.jpg|thumb|Kereke e Mamafubedu]]
'''Mamafubedu''' ke torotswana ya dihwai le bo rapolasi dipakeng tsa Mafahlaneng, [[Tweeling]] le [[Maokeng]], [[Kroonstad]], leboya-botjhabela ho [[Ntha|Lindley]] porofenseng ya Foreisetata, [[Afrika Borwa]]. E bohareng ba sebaka sa temo se tsebahalang ka koro, poone, soneblomo, ditapole, dikgomo, ho tsoma le tlhahiso ya dinku. Ke toropo e phahameng ka ho fetisisa ka hodima bophahamo ba lewatle Foreistata.
Petrus Steyn e na le palo e hakanyetswang ya batho ba 12 800 ho latela diphetho tsa setjhaba tsa 2011. Ka 2012, Lekgotla la Mabitso a Sebaka la Afrika Boroa (SAGNC) le nkile qeto ea ho reha toropo ea Petrus Steyn hore e be Mamafubedu.<ref>https://web.archive.org/web/20240607010308/https://acbio.org.za/wp-content/uploads/2022/03/ACB_GM_potato_objection.pdf</ref>
== Nalane ya toropo ==
Monghadi Petrus Steyn o hlahile ka la 23 Phuptjane selemong sa 1842 ,a hlahela Robertson, profinseng ya Kapa Bophirima Afrika Borwa, mme a hlokahala ka la 7 Pudungwana selemong sa 1897. Toropo e ne e lokela ho bitswa Concordia, empa mohlolohadi wa mofu Petrus Paulus Steyn o ile a e rekisa ka tumello ya hore toropo e ntjha e rehellwe ka monna wa hae.[8] Polasi ya Sterkfontein e ile ya rekiswa ka thato ya Monghadi Steyn ka theko ya diponto tse 4 le disheleng tse 5 ka acre, e ileng ya rekwa ka la 11 Mphalane 1912, e leng letsatsi la semmuso leo Petrus Steyn e thehilweng ka lona.
Noka ea Renoster[ e simolohile sebakeng sa 502, haufi le jarete ea lebitla la lelapa la Petrus Steyn. Hona jwale sebaka sena se ntse se ntlafatswa hore e be serapa sa boikgathollo le sa setjhaba.[10]
Ka 2019 baahi ba Mamafubedu ba ile ba chesa ntlo ea Mamikie Mokoena, ramotse oa Masepala oa Sebaka sa Nketoana kaha baahi ba ntse ba sokola ka metsi le phano ea litšebeletso.
== Diemahale ==
=== Afrikaanse Taalmonument ===
Seemahale sa Puo ea Seafrikanse se entsoe ka majoe a phuthetsoeng ke baeti ka la 14 Phato 1975, ho keteka lilemo tse lekholo tsa Puo ea Seafrikanse.
=== Seemahale sa Wheel Wagon Ox ===
Seemahale sa Wheel Wagon Wheel se ile sa ahoa ka 1938, nakong ea mekete ea lilemo tse lekholo ea Great Trek. Mona, koloi ea likhomo ea Sarel Cilliers e siile litsela tsa eona hammoho le mehato ea barupeluoa e bolokiloe letlapeng la konkreite. Liemahale tse peli tse ka holimo li fumanoa setsing sa sechaba sa toropo se sekwereng sa Dirkie Uys, se reheletsoeng ka Dirkie Uys, mora oa Piet Uys ea ileng a etella pele leeto la kotlo khahlanong le Mazulu ka mor'a hore ba bolaee Piet Retief le banna ba hae ba 70 lesakeng la Dingane (bolulo).
== Libaka tsa lefa ==
=== Lebitla la Petrus Steyn ===
Sebaka sa lebitla sa lelapa la Petrus Steyn se ile sa behoa ka 1898 tlas'a sefate sa eike 'me sebaka seo hona joale ke karolo ea Rhino Heritage Park. Sefate sa eike ke sefate sa khale ka ho fetisisa se tsejoang toropong.
=== General C.H Olivier ===
[[File:CH Olivier.jpg|thumb|Mogenerale wa Maburu,C.H Olivier]]
General Cornelis Hermanus Olivier[18] e mong oa baemeli ba rometsoeng ho ea saena Tumellano ea Khotso ea Vereeniging ho felisa Ntoa ea Bobeli ea Anglo Boer ka 31 May 1902.
E ne e le Leboer General mme a dula seterekeng sa Lindley moo a neng a ena le polasi. O patiloe lebitleng la khale la Petrus Steyn.
Peace Treaty of Vereeniging, South Africa, 31 May 1902 (leqephe la 4 lijalo) - C. H. Olivier signature
=== Elandskop Hill ===
[[File:Image of Elandskop hill in Petrus Steyn.jpg|thumb|Thaba ya Elandskop]]
Elandskop Hill e ka leboea ho toropo 'me nakong ea Ntoa ea Bobeli ea Anglo-Boer 1899-1902 [20] e ne e le sebaka se setle sa ho shebella Maburu le Borithane. Bakeng sa mabotho a Maburu e ne e le seteishene sa bohlokoa sa heliograph, haholo-holo hobane ntlo-khōlō ea General Christiaan de Wet le 'Muso oa Orange Free State e ne e le moo nako e telele haufi le toropo ea kajeno. Thaba e bolelele ba limithara tse 1,637 ka holim'a bophahamo ba leoatle Free State.
== Seteishene sa terene sa Petrus Steyn ==
Qetellong ke seteishene sa terene, se ileng sa buloa ka lekhetlo la pele ka 1925, se ne se le ka sehokelo sa terene ho ea Heilbron. Hamorao ka bo-1930 mohala o ile oa atolosoa ho ea fihla Lindley le ho hokahana le mohala o moholo oa Arlington. Mohaho ona o nang le lilemo tse 100 joale o phatlalalitsoe e le sebaka sa lefa 'me haufinyane e tla fetoha lehae la Elandskop Museum.
== Temo ==
Petrus Steyn hape ke e mong oa bahlahisi ba baholo ba litapole tse fuoang Lays le Simba.
== Tshimoloho ya noka ya Kwakwatsi ==
Noka ya Renoster ke karolo ya noka ya Vaal mo Afrika Borwa. Noka ena e hlaha Petrus Steyn Foreisetata. Ho tloha qalong, noka e phalla leboya bophirima, e feta Heilbron ho kena Letamong la Koppies. Ho tloha moo, e phalla ka nqane ho Koppies ha e ntse e phalla tlasa tsela ya naha ya N1. Haufi le Viljoenskroon e phalla ka leboya-bophirimela, e phalla tlasa R59 le R501 mme e kopana le Noka ya Vaal e Renovaal, e ka bang dikhilomithara tse 25 ka bochabela ho Orkney.[22][[File:Near_the_eye_of_Rhinosterrivier_at_Rhino_Heritage_Park_,_Petrus_Steyn.jpg|thumb|Mohlodi wa noka ya Kwakwatsi]]
== Batho ba tsoang ho Petrus Steyn ==
* [[JC "Jaap" Steyn]] (1938–2021) e ne e le moqolotsi wa ditaba, motlhatlheledi wa General Linguistics Univesithing ya Rand Afrikaans (eo hona jwale e leng Yunibesithi ya Johannesburg), hape e le moprofesa le mofuputsi Lefapheng la Seafrikanse le Sedache Univesithing ea Orange Free State.[23]
* [[Ngaka Mothobi Lekota]], setsebi sa thuto ea bolumeli le moreri oa Lesedi FM.
* [[Ennock Mlangeni]], moetsi oa litšoantšo.[26]
* [[Twin Mosia]], mohlokomeli ea hapileng likhau tse ngata tsa musiamo.
* Nkutu Jacob Miya, IBFF Africa Champion 2023 le semathi sa bobeli sa 2024. [36]
==Mehlodi==
{{reflist}}
5e5ius1n7ehha9uqb2qglu1cj3wqby8
38146
38145
2026-05-01T10:52:09Z
SANKOMOTA
11165
38146
wikitext
text/x-wiki
[[File:Church in Mamafubedu.jpg|thumb|Kereke e Mamafubedu]]
'''Mamafubedu''' ke torotswana ya dihwai le bo rapolasi dipakeng tsa Mafahlaneng, [[Tweeling]] le [[Maokeng]], [[Kroonstad]], leboya-botjhabela ho [[Ntha|Lindley]] porofenseng ya Foreisetata, [[Afrika Borwa]]. E bohareng ba sebaka sa temo se tsebahalang ka koro, poone, soneblomo, ditapole, dikgomo, ho tsoma le tlhahiso ya dinku. Ke toropo e phahameng ka ho fetisisa ka hodima bophahamo ba lewatle Foreistata.
Petrus Steyn e na le palo e hakanyetswang ya batho ba 12 800 ho latela diphetho tsa setjhaba tsa 2011. Ka 2012, Lekgotla la Mabitso a Sebaka la Afrika Boroa (SAGNC) le nkile qeto ea ho reha toropo ea Petrus Steyn hore e be Mamafubedu.<ref>https://web.archive.org/web/20240607010308/https://acbio.org.za/wp-content/uploads/2022/03/ACB_GM_potato_objection.pdf</ref>
== Nalane ya toropo ==
Monghadi Petrus Steyn o hlahile ka la 23 Phuptjane selemong sa 1842 ,a hlahela Robertson, profinseng ya Kapa Bophirima Afrika Borwa, mme a hlokahala ka la 7 Pudungwana selemong sa 1897. Toropo e ne e lokela ho bitswa Concordia, empa mohlolohadi wa mofu Petrus Paulus Steyn o ile a e rekisa ka tumello ya hore toropo e ntjha e rehellwe ka monna wa hae.[8] Polasi ya Sterkfontein e ile ya rekiswa ka thato ya Monghadi Steyn ka theko ya diponto tse 4 le disheleng tse 5 ka acre, e ileng ya rekwa ka la 11 Mphalane 1912, e leng letsatsi la semmuso leo Petrus Steyn e thehilweng ka lona.
Noka ea Renoster[ e simolohile sebakeng sa 502, haufi le jarete ea lebitla la lelapa la Petrus Steyn. Hona jwale sebaka sena se ntse se ntlafatswa hore e be serapa sa boikgathollo le sa setjhaba.[10]
Ka 2019 baahi ba Mamafubedu ba ile ba chesa ntlo ea Mamikie Mokoena, ramotse oa Masepala oa Sebaka sa Nketoana kaha baahi ba ntse ba sokola ka metsi le phano ea litšebeletso.
== Diemahale ==
=== Afrikaanse Taalmonument ===
Seemahale sa Puo ea Seafrikanse se entsoe ka majoe a phuthetsoeng ke baeti ka la 14 Phato 1975, ho keteka lilemo tse lekholo tsa Puo ea Seafrikanse.
=== Seemahale sa Wheel Wagon Ox ===
Seemahale sa Wheel Wagon Wheel se ile sa ahoa ka 1938, nakong ea mekete ea lilemo tse lekholo ea Great Trek. Mona, koloi ea likhomo ea Sarel Cilliers e siile litsela tsa eona hammoho le mehato ea barupeluoa e bolokiloe letlapeng la konkreite. Liemahale tse peli tse ka holimo li fumanoa setsing sa sechaba sa toropo se sekwereng sa Dirkie Uys, se reheletsoeng ka Dirkie Uys, mora oa Piet Uys ea ileng a etella pele leeto la kotlo khahlanong le Mazulu ka mor'a hore ba bolaee Piet Retief le banna ba hae ba 70 lesakeng la Dingane (bolulo).
== Libaka tsa lefa ==
=== Lebitla la Petrus Steyn ===
Sebaka sa lebitla sa lelapa la Petrus Steyn se ile sa behoa ka 1898 tlasa sefate sa eike mme sebaka seo hona jwale ke karolo ya Rhino Heritage Park. Sefate sa eike ke sefate sa kgale ka ho fetisisa se tsejwang toropong.
=== General C.H Olivier ===
[[File:CH Olivier.jpg|thumb|Mogenerale wa Maburu,C.H Olivier]]
General Cornelis Hermanus Olivier[18] e mong oa baemeli ba rometsoeng ho ea saena Tumellano ea Khotso ea Vereeniging ho felisa Ntoa ea Bobeli ea Anglo Boer ka 31 May 1902.
E ne e le Leboer General mme a dula seterekeng sa Lindley moo a neng a ena le polasi. O patiloe lebitleng la khale la Petrus Steyn.
Peace Treaty of Vereeniging, South Africa, 31 May 1902 (leqephe la 4 lijalo) - C. H. Olivier signature
=== Elandskop Hill ===
[[File:Image of Elandskop hill in Petrus Steyn.jpg|thumb|Thaba ya Elandskop]]
Elandskop Hill e ka leboea ho toropo 'me nakong ea Ntoa ea Bobeli ea Anglo-Boer 1899-1902 [20] e ne e le sebaka se setle sa ho shebella Maburu le Borithane. Bakeng sa mabotho a Maburu e ne e le seteishene sa bohlokoa sa heliograph, haholo-holo hobane ntlo-khōlō ea General Christiaan de Wet le 'Muso oa Orange Free State e ne e le moo nako e telele haufi le toropo ea kajeno. Thaba e bolelele ba limithara tse 1,637 ka holim'a bophahamo ba leoatle Free State.
== Seteishene sa terene sa Petrus Steyn ==
Qetellong ke seteishene sa terene, se ileng sa buloa ka lekhetlo la pele ka 1925, se ne se le ka sehokelo sa terene ho ea Heilbron. Hamorao ka bo-1930 mohala o ile oa atolosoa ho ea fihla Lindley le ho hokahana le mohala o moholo oa Arlington. Mohaho ona o nang le lilemo tse 100 joale o phatlalalitsoe e le sebaka sa lefa 'me haufinyane e tla fetoha lehae la Elandskop Museum.
== Temo ==
Petrus Steyn hape ke e mong oa bahlahisi ba baholo ba litapole tse fuoang Lays le Simba.
== Tshimoloho ya noka ya Kwakwatsi ==
Noka ya Renoster ke karolo ya noka ya Vaal mo Afrika Borwa. Noka ena e hlaha Petrus Steyn Foreisetata. Ho tloha qalong, noka e phalla leboya bophirima, e feta Heilbron ho kena Letamong la Koppies. Ho tloha moo, e phalla ka nqane ho Koppies ha e ntse e phalla tlasa tsela ya naha ya N1. Haufi le Viljoenskroon e phalla ka leboya-bophirimela, e phalla tlasa R59 le R501 mme e kopana le Noka ya Vaal e Renovaal, e ka bang dikhilomithara tse 25 ka bochabela ho Orkney.[22][[File:Near_the_eye_of_Rhinosterrivier_at_Rhino_Heritage_Park_,_Petrus_Steyn.jpg|thumb|Mohlodi wa noka ya Kwakwatsi]]
== Batho ba tsoang ho Petrus Steyn ==
* [[JC "Jaap" Steyn]] (1938–2021) e ne e le moqolotsi wa ditaba, motlhatlheledi wa General Linguistics Univesithing ya Rand Afrikaans (eo hona jwale e leng Yunibesithi ya Johannesburg), hape e le moprofesa le mofuputsi Lefapheng la Seafrikanse le Sedache Univesithing ea Orange Free State.[23]
* [[Ngaka Mothobi Lekota]], setsebi sa thuto ea bolumeli le moreri oa Lesedi FM.
* [[Ennock Mlangeni]], moetsi oa litšoantšo.[26]
* [[Twin Mosia]], mohlokomeli ea hapileng likhau tse ngata tsa musiamo.
* Nkutu Jacob Miya, IBFF Africa Champion 2023 le semathi sa bobeli sa 2024. [36]
==Mehlodi==
{{reflist}}
jwisffhqo63f8vrr8vdc666ee04gf7f
38147
38146
2026-05-01T10:52:30Z
SANKOMOTA
11165
38147
wikitext
text/x-wiki
[[File:Church in Mamafubedu.jpg|thumb|Kereke e Mamafubedu]]
'''Mamafubedu''' ke torotswana ya dihwai le bo rapolasi dipakeng tsa Mafahlaneng, [[Tweeling]] le [[Maokeng]], [[Kroonstad]], leboya-botjhabela ho [[Ntha|Lindley]] porofenseng ya Foreisetata, [[Afrika Borwa]]. E bohareng ba sebaka sa temo se tsebahalang ka koro, poone, soneblomo, ditapole, dikgomo, ho tsoma le tlhahiso ya dinku. Ke toropo e phahameng ka ho fetisisa ka hodima bophahamo ba lewatle Foreistata.
Petrus Steyn e na le palo e hakanyetswang ya batho ba 12 800 ho latela diphetho tsa setjhaba tsa 2011. Ka 2012, Lekgotla la Mabitso a Sebaka la Afrika Boroa (SAGNC) le nkile qeto ea ho reha toropo ea Petrus Steyn hore e be Mamafubedu.<ref>https://web.archive.org/web/20240607010308/https://acbio.org.za/wp-content/uploads/2022/03/ACB_GM_potato_objection.pdf</ref>
== Nalane ya toropo ==
Monghadi Petrus Steyn o hlahile ka la 23 Phuptjane selemong sa 1842 ,a hlahela Robertson, profinseng ya Kapa Bophirima Afrika Borwa, mme a hlokahala ka la 7 Pudungwana selemong sa 1897. Toropo e ne e lokela ho bitswa Concordia, empa mohlolohadi wa mofu Petrus Paulus Steyn o ile a e rekisa ka tumello ya hore toropo e ntjha e rehellwe ka monna wa hae.[8] Polasi ya Sterkfontein e ile ya rekiswa ka thato ya Monghadi Steyn ka theko ya diponto tse 4 le disheleng tse 5 ka acre, e ileng ya rekwa ka la 11 Mphalane 1912, e leng letsatsi la semmuso leo Petrus Steyn e thehilweng ka lona.
Noka ea Renoster[ e simolohile sebakeng sa 502, haufi le jarete ea lebitla la lelapa la Petrus Steyn. Hona jwale sebaka sena se ntse se ntlafatswa hore e be serapa sa boikgathollo le sa setjhaba.[10]
Ka 2019 baahi ba Mamafubedu ba ile ba chesa ntlo ea Mamikie Mokoena, ramotse oa Masepala oa Sebaka sa Nketoana kaha baahi ba ntse ba sokola ka metsi le phano ea litšebeletso.
== Diemahale ==
=== Afrikaanse Taalmonument ===
Seemahale sa Puo ea Seafrikanse se entsoe ka majoe a phuthetsoeng ke baeti ka la 14 Phato 1975, ho keteka lilemo tse lekholo tsa Puo ea Seafrikanse.
=== Seemahale sa Wheel Wagon Ox ===
Seemahale sa Wheel Wagon Wheel se ile sa ahoa ka 1938, nakong ea mekete ea lilemo tse lekholo ea Great Trek. Mona, koloi ea likhomo ea Sarel Cilliers e siile litsela tsa eona hammoho le mehato ea barupeluoa e bolokiloe letlapeng la konkreite. Liemahale tse peli tse ka holimo li fumanoa setsing sa sechaba sa toropo se sekwereng sa Dirkie Uys, se reheletsoeng ka Dirkie Uys, mora oa Piet Uys ea ileng a etella pele leeto la kotlo khahlanong le Mazulu ka mor'a hore ba bolaee Piet Retief le banna ba hae ba 70 lesakeng la Dingane (bolulo).
== Libaka tsa lefa ==
=== Lebitla la Petrus Steyn ===
Sebaka sa lebitla sa lelapa la Petrus Steyn se ile sa behoa ka 1898 tlasa sefate sa eike mme sebaka seo hona jwale ke karolo ya Rhino Heritage Park. Sefate sa eike ke sefate sa kgale ka ho fetisisa se tsejwang toropong.
=== General C.H Olivier ===
[[File:CH Olivier.jpg|thumb|Mogenerale wa Maburu,C.H Olivier]]
General Cornelis Hermanus Olivier[18] e mong oa baemeli ba rometsoeng ho ea saena Tumellano ea Khotso ea Vereeniging ho felisa Ntoa ea Bobeli ea Anglo Boer ka 31 May 1902.
E ne e le Leboer General mme a dula seterekeng sa Lindley moo a neng a ena le polasi. O patiloe lebitleng la khale la Petrus Steyn.
Peace Treaty of Vereeniging, South Africa, 31 May 1902 (leqephe la 4 lijalo) - C. H. Olivier signature
=== Elandskop Hill ===
[[File:Image of Elandskop hill in Petrus Steyn.jpg|thumb|Thaba ya Elandskop]]
Elandskop Hill e ka leboea ho toropo 'me nakong ea Ntoa ea Bobeli ea Anglo-Boer 1899-1902 [20] e ne e le sebaka se setle sa ho shebella Maburu le Borithane. Bakeng sa mabotho a Maburu e ne e le seteishene sa bohlokoa sa heliograph, haholo-holo hobane ntlo-khōlō ea General Christiaan de Wet le 'Muso oa Orange Free State e ne e le moo nako e telele haufi le toropo ea kajeno. Thaba e bolelele ba limithara tse 1,637 ka holim'a bophahamo ba leoatle Free State.
== Seteishene sa terene sa Petrus Steyn ==
Qetellong ke seteishene sa terene, se ileng sa buloa ka lekhetlo la pele ka 1925, se ne se le ka sehokelo sa terene ho ea Heilbron. Hamorao ka bo-1930 mohala o ile oa atolosoa ho ea fihla Lindley le ho hokahana le mohala o moholo oa Arlington. Mohaho ona o nang le lilemo tse 100 joale o phatlalalitsoe e le sebaka sa lefa 'me haufinyane e tla fetoha lehae la Elandskop Museum.
== Temo ==
Petrus Steyn hape ke e mong oa bahlahisi ba baholo ba litapole tse fuoang Lays le Simba.
== Tshimoloho ya noka ya Kwakwatsi ==
Noka ya Renoster ke karolo ya noka ya Vaal mo Afrika Borwa. Noka ena e hlaha Petrus Steyn Foreisetata. Ho tloha qalong, noka e phalla leboya bophirima, e feta Heilbron ho kena Letamong la Koppies. Ho tloha moo, e phalla ka nqane ho Koppies ha e ntse e phalla tlasa tsela ya naha ya N1. Haufi le Viljoenskroon e phalla ka leboya-bophirimela, e phalla tlasa R59 le R501 mme e kopana le Noka ya Vaal e Renovaal, e ka bang dikhilomithara tse 25 ka bochabela ho Orkney.[22][[File:Near_the_eye_of_Rhinosterrivier_at_Rhino_Heritage_Park_,_Petrus_Steyn.jpg|thumb|Mohlodi wa noka ya Kwakwatsi]]
== Batho ba tswang ho Petrus Steyn ==
* [[JC "Jaap" Steyn]] (1938–2021) e ne e le moqolotsi wa ditaba, motlhatlheledi wa General Linguistics Univesithing ya Rand Afrikaans (eo hona jwale e leng Yunibesithi ya Johannesburg), hape e le moprofesa le mofuputsi Lefapheng la Seafrikanse le Sedache Univesithing ea Orange Free State.[23]
* [[Ngaka Mothobi Lekota]], setsebi sa thuto ea bolumeli le moreri oa Lesedi FM.
* [[Ennock Mlangeni]], moetsi oa litšoantšo.[26]
* [[Twin Mosia]], mohlokomeli ea hapileng likhau tse ngata tsa musiamo.
* Nkutu Jacob Miya, IBFF Africa Champion 2023 le semathi sa bobeli sa 2024. [36]
==Mehlodi==
{{reflist}}
kykmwtblzrws7rl3qiac6kdqxrvakdt
Bongiwe Dhlomo-Mautloa
0
8889
38104
29609
2026-04-30T14:06:52Z
KeMang??
6412
Ke lokisa leqephe
38104
wikitext
text/x-wiki
'''Bongiwe''' kapa '''Bongi Dhlomo-Mautloa''' (ya tswetsweng ka 1956) ke moetsi wa kgatiso ya Sezulu wa [[Afrika Borwa]], ke motsamaisi wa bonono le mme hape e le mohanyetsi.<ref name="arnold">{{Cite book|pages=131–136}}</ref>
O ile a tswela pele ka dithuto tsa hae Rorke's Drift Art and Craft Centre a ithuta ho hatisa mme a fumana diploma ya bonono bo botle. O sebelitse [[African Art Centre|setsing sa bonono]] sa Afrika Durban (1980-1983), ya ba o sebetsa Grassroots Gallery , pele a fallela Johannesburg moo a ileng a hlophisa dipontsho ho FUBA Gallery le Goodman Gallery.<ref name="sahist" /> O ne a le mothehi le mohlophisi wa merero ya Setsi sa Bonono sa Alexandra se Johannesburg. O ne e le Mohokahanyi wa Morero wa Outreach le Ntshetsopele ya 1995 Johannesburg Biennale, e neng e bitswa ''Afrika'', mme e ne e le motsamaisi wa ketsahalo ya 1997, e bitswang Trade Routes: History and Geography.
O boletse hore ho tsoha ha [[Soweto]] ka 1976, ha a le dilemo tse 20, ho ile ha mo etsa hore a nke seabo dipolotiking, mme ditshwantsho tsa hae di nnile tsa hlaloswa e le "ka dinako tsohle tsa dipolotiki, di ngolla diketsahalo tsa histori tse kang ho tsoha ho Soweto ka 1976 ha mmoho le mesebetsi e seng e hlakileng ya dipolotiki e kang basadi ba sebetsang".<ref name="arnold">{{Cite book|pages=131–136}}</ref>
8j33yfy3icgja73m9mslcdtv82at452
38105
38104
2026-04-30T14:08:16Z
KeMang??
6412
Ke lokisa leqephe
38105
wikitext
text/x-wiki
'''Bongiwe''' kapa '''Bongi Dhlomo-Mautloa''' (ya tswetsweng ka 1956) ke moetsi wa kgatiso ya Sezulu wa [[Afrika Borwa]], ke motsamaisi wa bonono le mme hape e le mohanyetsi.
O ile a tswela pele ka dithuto tsa hae Rorke's Drift Art and Craft Centre a ithuta ho hatisa mme a fumana diploma ya bonono bo botle. O sebelitse [[African Art Centre|setsing sa bonono]] sa Afrika Durban (1980-1983), ya ba o sebetsa Grassroots Gallery , pele a fallela Johannesburg moo a ileng a hlophisa dipontsho ho FUBA Gallery le Goodman Gallery.<ref name="sahist" /> O ne a le mothehi le mohlophisi wa merero ya Setsi sa Bonono sa Alexandra se Johannesburg. O ne e le Mohokahanyi wa Morero wa Outreach le Ntshetsopele ya 1995 Johannesburg Biennale, e neng e bitswa ''Afrika'', mme e ne e le motsamaisi wa ketsahalo ya 1997, e bitswang Trade Routes: History and Geography.
O boletse hore ho tsoha ha [[Soweto]] ka 1976, ha a le dilemo tse 20, ho ile ha mo etsa hore a nke seabo dipolotiking, mme ditshwantsho tsa hae di nnile tsa hlaloswa e le "ka dinako tsohle tsa dipolotiki, di ngolla diketsahalo tsa histori tse kang ho tsoha ho Soweto ka 1976 ha mmoho le mesebetsi e seng e hlakileng ya dipolotiki e kang basadi ba sebetsang".
g98n5kmd410tt2w2vz43i2d4ltzq9q6
Dilotho
0
9109
38112
37763
2026-05-01T06:32:05Z
ElisaRamok
11798
38112
wikitext
text/x-wiki
'''Dilotho''' ke papadi e qholotsang kelello hore moluthuwa a fumane karabo ya selotho. Lenake o re: “''Lentswe lena le bolela ho phelekanyetsa. Molothi o nka ntho e tsebahalang, a sebedise ditshwantsho ho e bapisa le tsona. Papadi ena ya dilotho ke tsela ya ho hlodisana le ho phehisana kgang ho bona hore ya bohlale kapa ba bohlale ke bomang''”<ref>Guma, S.M. 1993. The form, content and technique of traditional literature in Southern Sotho. Pretoria: Van Schaik Publishers</ref>. Dilotho tsa Sesotho di kgona feela ho rarollwa ke [[Basotho]] ba tsebang setso le ditlwaelo tsa [[Basotho]]. Chokoe o hlalosa ka hore, a qotsa Guma, ke ka feela ha re tseba hore na dilotho di qatjuwe le ho sebediswa jwang moo re tla tsebang dikateng tsa tsona le ho utlwisisa hore na di ribolla setso sa [[Sesotho]] jwang. <ref>https://scholar.google.co.za/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=WRlo32YAAAAJ&citation_for_view=WRlo32YAAAAJ:Y0pCki6q_DkC</ref>
[[File:Flag of Lesotho (WFB 2004).gif|thumb|Flaga ya naha ya Lesotho]]
Papadi ena e bapalwa ka mokgwa wa hore moluthi a botse ka polelwana e tshwantshisang se itseng le ho hong ho batlileng ho tshwana le sona. Papadi ena e ka bapalwa ke dibapadi tse pedi kapa dihlopha tse pedi.
'''Papadi e qalwa ka tsela ena''';
Molothi: Ka o lotha
Moluthuwa: Kang?
Moluthi: Hela majoro, o paqametseng moo
Moluthuwa: Ke sefi.
Ebe papadi e tswela pele dibapadi di ntse di fapanyetsana jwalo. Ha di kgitla lejwe, moluthuwa a sa tsebe karabo, ebe o a se reka. Ha a se reka, o reka ka ho lotha moluthuwa ka selotho se seng. Mohlala:
Moluthuwa: Ka se reka
Moluthi: Kang?
Moluthuwa: Mahahana a diretsana
Moluthi: ha ke tsebe!
Jwale moluthuwa o lokela ho fana ka karabo ya selotho sa hae seo moluthuwa a neng a sa se tsebe.
==Mehlodi==
{{reflist}}
48erhgjfm8k32ov8sj69i8q2ghbvuzw
38113
38112
2026-05-01T06:53:28Z
SANKOMOTA
11165
38113
wikitext
text/x-wiki
'''Dilotho''' ke papadi e qholotsang kelello hore moluthuwa a fumane karabo ya selotho. Lenake o re: “''Lentswe lena le bolela ho phelekanyetsa. Molothi o nka ntho e tsebahalang, a sebedise ditshwantsho ho e bapisa le tsona. Papadi ena ya dilotho ke tsela ya ho hlodisana le ho phehisana kgang ho bona hore ya bohlale kapa ba bohlale ke bomang''”<ref>Guma, S.M. 1993. The form, content and technique of traditional literature in Southern Sotho. Pretoria: Van Schaik Publishers</ref>. Dilotho tsa Sesotho di kgona feela ho rarollwa ke [[Basotho]] ba tsebang setso le ditlwaelo tsa [[Basotho]]. Chokoe o hlalosa ka hore, a qotsa Guma, ke ka feela ha re tseba hore na dilotho di qatjuwe le ho sebediswa jwang moo re tla tsebang dikateng tsa tsona le ho utlwisisa hore na di ribolla setso sa [[Sesotho]] jwang. <ref>https://scholar.google.co.za/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=WRlo32YAAAAJ&citation_for_view=WRlo32YAAAAJ:Y0pCki6q_DkC</ref>
[[File:Flag of Lesotho (WFB 2004).gif|thumb|Folaga ya naha ya Lesotho]]
Papadi ena e bapalwa ka mokgwa wa hore moluthi a botse ka polelwana e tshwantshisang se itseng le ho hong ho batlileng ho tshwana le sona. Papadi ena e ka bapalwa ke dibapadi tse pedi kapa dihlopha tse pedi.
'''Papadi e qalwa ka tsela ena''';
Molothi: Ka o lotha
Moluthuwa: Kang?
Moluthi: Hela majoro, o paqametseng moo
Moluthuwa: Ke sefi.
Ebe papadi e tswela pele dibapadi di ntse di fapanyetsana jwalo. Ha di kgitla lejwe, moluthuwa a sa tsebe karabo, ebe o a se reka. Ha a se reka, o reka ka ho lotha moluthuwa ka selotho se seng. Mohlala:
Moluthuwa: Ka se reka
Moluthi: Kang?
Moluthuwa: Mahahana a diretsana
Moluthi: ha ke tsebe!
Jwale moluthuwa o lokela ho fana ka karabo ya selotho sa hae seo moluthuwa a neng a sa se tsebe.
==Mehlodi==
{{reflist}}
4c6f4p2qieftbev40ja0g0k9ui3j106
38114
38113
2026-05-01T07:06:13Z
SANKOMOTA
11165
38114
wikitext
text/x-wiki
'''Dilotho''' ke papadi e qholotsang kelello hore moluthuwa a fumane karabo ya selotho. Lenake o re: “''Lentswe lena le bolela ho phelekanyetsa. Molothi o nka ntho e tsebahalang, a sebedise ditshwantsho ho e bapisa le tsona. Papadi ena ya dilotho ke tsela ya ho hlodisana le ho phehisana kgang ho bona hore ya bohlale kapa ba bohlale ke bomang''”<ref>Guma, S.M. 1993. The form, content and technique of traditional literature in Southern Sotho. Pretoria: Van Schaik Publishers</ref>. Dilotho tsa Sesotho di kgona feela ho rarollwa ke [[Basotho]] ba tsebang setso le ditlwaelo tsa [[Basotho]]. Chokoe o hlalosa ka hore, a qotsa Guma, ke ka feela ha re tseba hore na dilotho di qatjuwe le ho sebediswa jwang moo re tla tsebang dikateng tsa tsona le ho utlwisisa hore na di ribolla setso sa [[Sesotho]] jwang. <ref>https://scholar.google.co.za/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=WRlo32YAAAAJ&citation_for_view=WRlo32YAAAAJ:Y0pCki6q_DkC</ref>
[[File:Flag of Lesotho (WFB 2004).gif|thumb|Folaga ya naha ya Lesotho]]
Papadi ena e bapalwa ka mokgwa wa hore moluthi a botse ka polelwana e tshwantshisang se itseng le ho hong ho batlileng ho tshwana le sona. Papadi ena e ka bapalwa ke dibapadi tse pedi kapa dihlopha tse pedi.
Ebe papadi e tswela pele dibapadi di ntse di fapanyetsana jwalo. Ha di kgitla lejwe, moluthuwa a sa tsebe karabo, ebe o a se reka. Ha a se reka, o reka ka ho lotha moluthuwa ka selotho se seng.
Jwale moluthuwa o lokela ho fana ka karabo ya selotho sa hae seo moluthuwa a neng a sa se tsebe.
==Mehlodi==
{{reflist}}
46utn3kgx29dm027q9cqy8leumbosfz
38115
38114
2026-05-01T07:08:51Z
SANKOMOTA
11165
Sengolwa hase latele melawana hose nke lehlakore
38115
wikitext
text/x-wiki
'''Dilotho''' ke papadi e qholotsang kelello hore moluthuwa a fumane karabo ya selotho. Lenake o re: “''Lentswe lena le bolela ho phelekanyetsa. Molothi o nka ntho e tsebahalang, a sebedise ditshwantsho ho e bapisa le tsona. Papadi ena ya dilotho ke tsela ya ho hlodisana le ho phehisana kgang ho bona hore ya bohlale kapa ba bohlale ke bomang''”<ref>Guma, S.M. 1993. The form, content and technique of traditional literature in Southern Sotho. Pretoria: Van Schaik Publishers</ref>. Dilotho tsa Sesotho di kgona feela ho rarollwa ke [[Basotho]] ba tsebang setso le ditlwaelo tsa [[Basotho]]. Chokwe o hlalosa ka hore, a qotsa Guma, ke ka feela ha re tseba hore na dilotho di qatjuwe le ho sebediswa jwang moo re tla tsebang dikateng tsa tsona le ho utlwisisa hore na di ribolla setso sa [[Sesotho]] jwang. <ref>https://scholar.google.co.za/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=WRlo32YAAAAJ&citation_for_view=WRlo32YAAAAJ:Y0pCki6q_DkC</ref>
[[File:Flag of Lesotho (WFB 2004).gif|thumb|Folaga ya naha ya Lesotho]]
Papadi ena e bapalwa ka mokgwa wa hore moluthi a botse ka polelwana e tshwantshisang se itseng le ho hong ho batlileng ho tshwana le sona. Papadi ena e ka bapalwa ke dibapadi tse pedi kapa dihlopha tse pedi.
Ebe papadi e tswela pele dibapadi di ntse di fapanyetsana jwalo. Ha di kgitla lejwe, moluthuwa a sa tsebe karabo, ebe o a se reka. Ha a se reka, o reka ka ho lotha moluthuwa ka selotho se seng.
Jwale moluthuwa o lokela ho fana ka karabo ya selotho sa hae seo moluthuwa a neng a sa se tsebe.
==Mehlodi==
{{reflist}}
kuuy0t8j5lqxcsma2jhrd9w6xhxr00j
38116
38115
2026-05-01T07:31:09Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "Definitions and research" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346820244|Riddle]]"
38116
wikitext
text/x-wiki
'''Dilotho''' ke papadi e qholotsang kelello hore moluthuwa a fumane karabo ya selotho. Lenake o re: “''Lentswe lena le bolela ho phelekanyetsa. Molothi o nka ntho e tsebahalang, a sebedise ditshwantsho ho e bapisa le tsona. Papadi ena ya dilotho ke tsela ya ho hlodisana le ho phehisana kgang ho bona hore ya bohlale kapa ba bohlale ke bomang''”<ref>Guma, S.M. 1993. The form, content and technique of traditional literature in Southern Sotho. Pretoria: Van Schaik Publishers</ref>. Dilotho tsa Sesotho di kgona feela ho rarollwa ke [[Basotho]] ba tsebang setso le ditlwaelo tsa [[Basotho]]. Chokwe o hlalosa ka hore, a qotsa Guma, ke ka feela ha re tseba hore na dilotho di qatjuwe le ho sebediswa jwang moo re tla tsebang dikateng tsa tsona le ho utlwisisa hore na di ribolla setso sa [[Sesotho]] jwang. <ref>https://scholar.google.co.za/citations?view_op=view_citation&hl=en&user=WRlo32YAAAAJ&citation_for_view=WRlo32YAAAAJ:Y0pCki6q_DkC</ref>
[[File:Flag of Lesotho (WFB 2004).gif|thumb|Folaga ya naha ya Lesotho]]
Papadi ena e bapalwa ka mokgwa wa hore moluthi a botse ka polelwana e tshwantshisang se itseng le ho hong ho batlileng ho tshwana le sona. Papadi ena e ka bapalwa ke dibapadi tse pedi kapa dihlopha tse pedi.
Ebe papadi e tswela pele dibapadi di ntse di fapanyetsana jwalo. Ha di kgitla lejwe, moluthuwa a sa tsebe karabo, ebe o a se reka. Ha a se reka, o reka ka ho lotha moluthuwa ka selotho se seng.
Jwale moluthuwa o lokela ho fana ka karabo ya selotho sa hae seo moluthuwa a neng a sa se tsebe.
==Mehlodi==
{{reflist}}
== Ditlhaloso le dipatlisiso ==
=== Etymology ===
Lentswe la Senyesemane la kajeno riddle le tswa lentsweng leo le reng ''ho bala'', mme ka bobedi le tswa lentsweng le tlwaelehileng la Sejeremane *redaną, le bolelang "ho toloka" kapa "ho nahana". Lentswe la Jeremane e ka Bophirimela *rādislī le tswa lentsweng lena, le bolelang "ntho e lokelang ho nahanwa" kapa "ntho eo e lokelang ho hlaloswa". Ho tswa ho sena ho raadsel ya Madache, Rätsel ya Jeremane le Old English *r ⁇ dels, eo ya morao-rao e ileng ya fetoha polelo ya Senyesemane ya sejwale-jwale.
=== Ditlhaloso ===
Ho hlalosa dikgopolo-taba ka ho nepahala ho thata ebile ho hohetse dipuisano tse ngata tsa ditsebi. Boiteko ba pele bo boholo ba sejwale-jwale ba ho hlalosa sephiri ka hara thuto ya bophirimela e ne e le ke Robert Petsch ka 1899, ka tlatsetso e nngwe ya bohlokwa, e bululetsweng ke sebopeho, ke Robert A. Georges le Alan Dundes ka 1963. Georges le Dundes ba ile ba fana ka maikutlo a hore "palo ke polelo ya puo ya setso e nang le dikarolo e le 'nngwe kapa tse' mmalwa tse hlalosang, tse pedi tsa tsona di ka nang tsa hanyetsana; moemedi wa dikarolo o lokela ho hakanya".
jj3curphfxpuxxlwb1xe307wj2uy29u
Lesiba Mashele Precious
0
9325
38108
31123
2026-04-30T14:23:29Z
KeMang??
6412
Ke kentse linki
38108
wikitext
text/x-wiki
Lesiba Precious Mashele (o hlahile ka la 13 Mphalane 1990) <ref>https://worldathletics.org/athletes/south-africa/lesiba-precious-mashele-14693529</ref> ke semathi sa [[Afrika Borwa]] sa sebaka se selelele.
Ka 2018, o ile a qothisana lehlokwa le banna halofo ya marathone ho 2018 IAAF World Half Marathon Championships e neng e tshwaretswe Valencia, Spain.<ref>https://media.aws.iaaf.org/competitiondocuments/pdf/6023/AT-HMAR-M-f----.RS6.pdf</ref> O qetile lebelo ale maemong a 44.<ref>https://media.aws.iaaf.org/competitiondocuments/pdf/6023/AT-HMAR-M-f----.RS6.pdf</ref>
Ka 2020, o ile a qothisana lehlokoa le banna ba lebelo la 2020 World Athletics Half Marathon Championships e neng e tshwaretswe Gdynia, Poland.<ref>https://media.aws.iaaf.org/competitiondocuments/pdf/7138821/AT-HMAR-M-f----.RS6.pdf?v=1990771859</ref>
O ile a qothisana lehlokwa le tlhodisano ya banna ya dimithara tse dikete tse hlano (5000) dipapading tsa Diolimpiki tsa Lehlabula tsa 2020 tse neng di tshwaretswe Tokyo, Japan.<ref>https://web.archive.org/web/20210816033538/https://olympics.com/tokyo-2020/olympic-games/en/results/athletics/athlete-profile-n1610803-mashele-lesiba.htm</ref>
== Ditlhaloso ==
33064phnkwfkn48kgo4dtxdwj2e60h2
User:SANKOMOTA/Draft page
2
9826
38117
36946
2026-05-01T08:41:04Z
SANKOMOTA
11165
38117
wikitext
text/x-wiki
la Basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
73zdj17jz7lcww6trz7mjidqiby7kxa
38118
38117
2026-05-01T08:52:50Z
SANKOMOTA
11165
Kesa tutsa sengolwa
38118
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.
Histori
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
lfzn5xf2r933aaax22eua67xw1uybsa
38119
38118
2026-05-01T08:53:17Z
SANKOMOTA
11165
38119
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
r8tpv5jg3i8ki1qjf49yi2c0uu8f8lk
38120
38119
2026-05-01T08:54:28Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse linki
38120
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref>https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
9lzh4vjnm8wd7y9y7cbwb1lcz0h0ofu
38121
38120
2026-05-01T08:55:13Z
SANKOMOTA
11165
38121
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
rw558lxxqxw4f2jq28xbfessvhoxj9d
38122
38121
2026-05-01T08:56:26Z
SANKOMOTA
11165
38122
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekoa linaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la sechaba. Mekete e fapana ho ea ka libaka empa hangata e kenyelletsa:
Lipontšo le mekoloko ea sechaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
qqszbi2vtuvt4uwgi412ua1tpxf2noo
38123
38122
2026-05-01T08:57:38Z
SANKOMOTA
11165
38123
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
85qtr8nsj6b3nk7kjs2vvtxpc0n6p8h
38124
38123
2026-05-01T08:58:48Z
SANKOMOTA
11165
38124
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref>https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
1c4o0svyfx2agxj7ycn6mtcdv39dput
38125
38124
2026-05-01T08:59:48Z
SANKOMOTA
11165
38125
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
craaz2qj7bq3flje8824t6zuhrshvjw
38126
38125
2026-05-01T09:01:28Z
SANKOMOTA
11165
38126
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara. Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
iybttbzu1qyyy3zi9vbsrznl3chstu1
38127
38126
2026-05-01T09:02:45Z
SANKOMOTA
11165
38127
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
kvs64o0xa8xcqrm5hhrtc1mqjwiuv7j
38128
38127
2026-05-01T09:03:49Z
SANKOMOTA
11165
38128
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.
j7npj0qfomqgc237yo9wd54f2thxvag
38129
38128
2026-05-01T09:05:17Z
SANKOMOTA
11165
38129
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
2fraah5eeqv0npb0gf728j4tx46uzok
38130
38129
2026-05-01T09:05:41Z
SANKOMOTA
11165
38130
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
9ygnd6duw7yifrr6c7xgnt2llaavblm
38134
38130
2026-05-01T09:15:14Z
SANKOMOTA
11165
38134
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
cfu23np8plma9eit0ypcc2om0twwcdc
38135
38134
2026-05-01T09:15:38Z
SANKOMOTA
11165
38135
wikitext
text/x-wiki
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
r5zggvrd8arnjkbkilma5i9invdcyqu
38136
38135
2026-05-01T09:16:08Z
SANKOMOTA
11165
38136
wikitext
text/x-wiki
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>Ka
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
800ip97s4cdwq82vto11y4w4xbw3yvw
38137
38136
2026-05-01T09:16:45Z
SANKOMOTA
11165
38137
wikitext
text/x-wiki
== Histori ==
== Mokete wa lefatshe ==
fa ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
kt7s8ne2o58zjrz768tl4ej24wbxjnt
38138
38137
2026-05-01T09:17:09Z
SANKOMOTA
11165
38138
wikitext
text/x-wiki
== Mokete wa lefatshe ==
fa ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
27q678hov3pffv4viazl4quiz102h46
38139
38138
2026-05-01T09:17:29Z
SANKOMOTA
11165
38139
wikitext
text/x-wiki
== lefatshe ==
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
etxfn76opn9um4ctea4213feqatkxx9
38140
38139
2026-05-01T09:17:37Z
SANKOMOTA
11165
38140
wikitext
text/x-wiki
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
dezb9ffj7d4f7touy5r8oq3bj4xvkut
38141
38140
2026-05-01T09:17:55Z
SANKOMOTA
11165
38141
wikitext
text/x-wiki
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
qqevwp76uaggue82tubkm51arv3ipnl
38142
38141
2026-05-01T09:18:19Z
SANKOMOTA
11165
38142
wikitext
text/x-wiki
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
f6czhg76tkfpz1tauw06a1mi57wpjzu
38143
38142
2026-05-01T09:18:36Z
SANKOMOTA
11165
Replaced content with " khanyetso."
38143
wikitext
text/x-wiki
khanyetso.
5skx75t2b4aasw9ednb84vec8xfmxti
38144
38143
2026-05-01T09:18:45Z
SANKOMOTA
11165
Blanked the page
38144
wikitext
text/x-wiki
phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1
Kesaoleboga Molotsane
0
10032
38107
36472
2026-04-30T14:21:48Z
KeMang??
6412
/* Dikgau le dikatleho */ Ke lokisa leqephe
38107
wikitext
text/x-wiki
'''Kesaoleboga Molotsane''' (ya hlahileng 8 Pherekhong 1992) <ref name="senior_women_race_iaaf_world_cross_country_2019">"Senior women's race" ''(PDF). 2019 IAAF World Cross Country Championships.'' Archived ''(PDF) from the original on 27 June 2020. Retrieved 27 June 2020.''</ref> ke semathi sa sebaka se selelele sa Afrika Borwa . Ka 2019, o ile a kenela peiso ya basadi ba baholo ho 2019 IAAF World Cross Country Championships e neng e tshwaretswe Aarhus, Denmark. <ref name="senior_women_race_iaaf_world_cross_country_2019" /> O qetile sebakeng sa bo 42. <ref name="senior_women_race_iaaf_world_cross_country_2019" />
== Bophelo ba bonyaneng ==
Molotsane o hlahetse [[Thaba 'Nchu]] [[Freistata|Foreisetata]] mme o qalile ho matha a le dilemo di hlano.
Ka 2017, o ile a kenela peiso ya basadi ba baholo ho IAAF World Cross Country Championships ea 2017 e neng e tshwaretswe Kampala, Uganda. O qetile sebakeng sa bo 35. <ref name="senior_women_race_iaaf_world_cross_country_2017" /> Selemong sona seo, o ile a boela a hlodisana le ketsahalo ya basali ya 5000 metres ho 2017 Summer Universiade e neng e tshwaretswe Taipei, Taiwan. O qetile sebakeng sa 9 ka sekgeo se setle ka ho fetisisa sa 16:01.76. <ref name="women_5000m_summer_universiade_2017" />
== Dikgau le dikatleho ==
Mail & Guardian Top 200 Young South Africans
== Mehlodi ==
9vf23yu7n8m62no1iu5kxesgoe0f9a5
Marizanne Kapp
0
10175
38109
37848
2026-04-30T14:29:20Z
KeMang??
6412
ke leka infobox
38109
wikitext
text/x-wiki
[[File:2017–18 WNCL NSWB v ACTM 17-11-26 Kapp portrait (01).jpg|thumb|Marizanne Kapp]] I
{{Motho|setshwantsho|| Marizanne Kappi|mosebetsi=Sebapadi sa bolo ya maoto ya basadi sa Aforika Borwa|letsatsi la tswalo=19 Phato|naha=Aforika Borwa|sebaka sa tswalo=Benoni}}
'''Marizanne Kapp''' {{IPA|af|mɑːriˈzɑːn_ˈkæp}}Ho bitswa ha Afrikaans; o hlahile ka di 4 Pherekgong 1990) ke sebapadi sa matjhaba sa Afrika Borwa se bapalang bakeng sa sehlopha sa naha sa Afrika Borwa sa Basadi sa kirikete. E ne e le sebapadi sa pele sa Basadi sa ho etsa hat-trick papading ya T20 bakeng sa Afrika Borwa.<ref>https://www.espncricinfo.com/story/raisibe-ntozakhe-added-to-csa-womens-contracts-1140181</ref>
== Mosebetsi ==
Ka Tshitwe 2017, o ile a kgethoa e le e mong oa libapali tsa Sehlopha sa Selemo sa ICC sa ODI sa Basadi.
Ka Hlakubele 2018, e ne e le e mong oa libapali tse leshome le metso e mene tse ileng tsa fuoa konteraka ea naha ke Cricket South Africa pele ho sehla sa 2018-19. Ka Loetse 2018, o ile a nka diwikete tsa hae tsa bo-100 ho WODIs, nakong ya letoto kgahlanong le West Indies.
Ka Mphalane 2018, o ile a rehoa sehlopheng sa Afrika Borwa bakeng sa tlholisano ea 2018 ICC Women's World Twenty20 e neng e tshwaretsoe West Indies. E ne e le eena ea etellang pele barui ba lirui bakeng sa Afrika Boroa tlholisanong ena, ka li-run tse 98 lipapaling tse 'ne.<ref>https://www.icc-cricket.com/news</ref>
Ka Pulungoana 2018, o ile a rehoa sehlopheng sa Sydney Sixers bakeng sa sehla sa 2018-19 Women's Big Bash League. Ka Motssheanong 2019, papaling ea pele ea WODI kgahlano le [[Pakistan]], Kapp e bile sebapadi sa boraro sa krikete bakeng sa Afrika Boroa ho bapala lipapaling tse 100 tsa WODI.
Ka Loetse 2019, o ile a rehoa sehlopheng sa M van der Merwe XI bakeng sa khatiso ea pele ea Women's T20 Super League Afrika Boroa. Ka Pherekhong 2020, o ile a rehoa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa Mohope oa Lefatshe oa T20 oa ICC oa 2020 Australia. Ka la 23 Phupu 2020, Kapp o ile a khethoa sehlopheng sa basali ba 24 sa Afrika Boroa ho qala boikoetliso [[Pretoria]], pele ho leeto la bona la ho ea Engelane. Ka 2021, o ile a ngoloa ke Oval Invincibles bakeng sa nako ea ho qala ea The Hundred.
Ka Hlakola 2022, o ile a rehoa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa Mohope oa Lefatše oa Kerikete oa Basali oa 2022 New Zealand.<ref>https://www.espncricinfo.com/story/womens-world-cup-2022-lizelle-lee-returns-as-south-africa-announce-experience-laden-squad-1299857</ref> Ka la 14 Hlakubele 2022, papaling ea Mohope oa Lefatše oa Afrika Boroa khahlano le Engelane, Kapp o ile a nka liwikete tsa hae tsa pele tse hlano ho cricket ea WODI.
Ka Mmesa 2022, o ile a rekwa ke Oval Invincibles bakeng sa nako ea 2022 ea The Hundred England. Hamorao ba ile ba hapa tlholisano 'me a bitsoa Player of the Match bakeng sa li-innings tsa hae tse hapileng papali ea ho qetela.
Ka Mots'eanong 2022, o ile a bapalla sehlopha sa Falcons lipapali tse peli tsa 2022 FairBreak Invitational T20 e Dubai, United Arab Emirates. Qetellong ea Memo, khahlanong le sehlopha sa Tornadoes, o ile a etsa 67* ka li-four tse tšeletseng le li-six tse peli, 'me a fuoa khau ea sebapali sa papali, empa ts'ebetso ea hae e babatsehang e ile ea hlōleha ho thibela Tornadoes ho hapa tlhōlisano.
Ka Phuptjane 2022, tekong ea hang-hang khahlano le Engelane, Kapp o ile a fumana li-runs tse 150 lekholong la hae la pele ho kirikete ea liteko, ka li-run tse 150. Kakaretso ea hae e bile lintlha tse phahameng ka ho fetisisa tsa motho ka mong bakeng sa Afrika Boroa papaling ea Tlhahlobo ea basali. Ka Phupu 2022, o ile a rehoa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa tlholisano ea krikete Lipapaling tsa Commonwealth tsa 2022 Birmingham, Engelane. [26] Leha ho le joalo, hamorao Kapp o ile a ntšoa tlholisanong ka lebaka la seo qalong ho neng ho thoe ke mabaka a lelapa. O ile a khetha ho khutlela Afrika Boroa ka mor'a hore ngoetsi ea hae a hlaheloe ke likotsi tse mpe kotsing e ileng ea mo siea a le tlhokomelong ea bakuli ba kulang haholo.
O ile a rehoa sehlopheng sa Afrika Boroa bakeng sa Mohope oa Lefatše oa T20 oa ICC oa 2024 le bakeng sa karolo ea ODI ea letoto la liforomo tse ngata tsa lapeng khahlano le Engelane ka Pulungoana 2024.
Ho tloha ka Mphalane 2025, o ne a bapala Mohope oa Lefatshe oa Basali oa ICC e le sebapali sa Afrika Boroa. Bakeng sa lintlha-khōlō: o ile a rehoa sebapali sa papali ea papali ea hae khahlanong le Pakistan ka mor'a ho fumana 68 * le ho nka 3-20,]'me nakong ea semi-final a nka 5-20, e neng e kenyelletsa baroetsana ba babeli ba liwikete tse peli, ea e-ba moqapi oa liwikete ea phahameng ka ho fetisisa nalaneng ea mohope oa lefatše oa basali oa ICC ka liwikete tse 44.
== Bophelo ba botho ==
Ka Phupu 2018, o ile a nyaloa ke mphato oa hae le mokapotene oa mehleng oa sehlopha sa krikete sa Basali sa Afrika Borwa [[Dane van Niekerk]].
== Mehlodi ==
qepyhauyo2izowky7gksu4o6h0f548z
Raphael Chikukwa
0
10248
38103
38088
2026-04-30T14:05:27Z
KeMang??
6412
/* Mosebetsi */ ke lokisa diphoso
38103
wikitext
text/x-wiki
'''Raphael Chikukwa''' (ya hlahileng ka selemo sa1970) ke mohlokomedi ho tswa naheng ya [[Zimbabwe]] ebeile hape ele Motsamaisi e Moholo wa National Gallery of Zimbabwe ho tloha ka 2020. Pele ho mona, e ne e le Mohlokomedi e Moholo setsing sona seo mme pele ho moo o sebeditse dilemo tse leshome e le mohlokomedi ya ikemetseng. Chikukwa ke Setsebi sa Chevening se nang le lengolo la MA ho Curating Contemporary Design ho tswa Univesithing ya Kingston London .
== Bophelo ba pele le thuto ==
Chikukwa o ile a kwetliswa Setsing sa Botaki sa [[Harare]] se Mbare .
== Mosebetsi ==
Chikukwa o ile a ithaopela ho ba moithaopi ho Johannesburg Biennale ya bobedi ka 1997 a sebetsa tlasa Okwui Enwezor . Yaba o qeta dilemo tse leshome tse latelang a sebetsa e le mohlokomedi ya ikemetseng. Chikukwa o ile a ithuta le ho rutwa Europe pele a kgethwa ho ba Mohlokomedi wa National Gallery of Zimbabwe. Ha a ntse a le moo e ne e le mohlokomedi ya thehileng Zimbabwean Pavilion ho 54th Venice Biennale ka 2011, mme a hlophisa boemedi ba naha ka dilemo tse latelang ho qala ka 2013, le 2015, le 2017, 2019 hape le 2022.
Chikukwa o kgethilwe e le Motsamaisi ya Phethahatsang wa National Gallery of Zimbabwe ka 2020. Ka 2021, e ne e le setho sa lekgotla la bonono ba ditshwantsho bakeng sa Lenaneo la selemo le selemo la DAAD Artists-in-Berlin . <ref>Juries DAAD Artists-in-Berlin Program.</ref>
Ka 2026 Chukukwa le [[Tandazani Dhlakama]], bao le bona ba tswang Zimbabwe, ba ile ba kgethwa lenaneng la Bahlokomedi ba 50 ba nang le Tshusumetso Afrika.
== Tse ngodilweng ==
* ''Face to Face'' (National Gallery of Zimbambwe, Harare, 2003)
* ''Visions of Zimbabwe'' (Manchester City Art Gallery, 2004)
* ''Mawonero/Umbono:Insight on Art in Zimbabwe (Kerber Verlag, 2016)''
* ''Kabbo Ka Muwala: Ho falla le ho Tsamaea Bononong ba Mehleng ea Kajeno'' (Revolver, 2017)
== Mehlodi ==
{{Reflist}}
54n44pnid5t099v1ul6yh37jjnccdp1
Martha Kazungu
0
10294
38102
36656
2026-04-30T14:03:56Z
KeMang??
6412
/* Mokhatlo wa Njabala */ ke lokisa diphoso
38102
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox biography vcard"
|- class="infobox-data"
! colspan="2" class="infobox-above" |<div class="fn">Martha Kazungu</div>
|- class="infobox-label" scope="row"
! class="infobox-label" scope="row" | O hlahile
| class="infobox-data" |<div class="birthplace" style="display:inline"> Uganda</div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" | Thuto
| class="infobox-data" | Univesithi ya Bayreuth
|-
! class="infobox-label" scope="row" | Mesebetsi
| class="infobox-data role" | Mohlokomedi, mongoli, moeletsi oa setso
|-
! class="infobox-label" scope="row" | Tse tsejwang bakeng sa
| class="infobox-data" | Motsamaisi wa Motheo wa Njabala Foundation
|}
'''Martha Kazungu''' (ya hlahileng ka 1993) ke mohlokomedi wa Uganda, mongodi le molwanedi wa setso ho tswa [[Uganda]] . <ref>"Martha Kazungu"''. GlasgowInternational. Retrieved 9 February 2026.''</ref> Ke motsamaisi ya thehileng Njabala Foundation, mokgatlo o inehetseng ho tshehetsa basadi ba bonono ka dipontsho, boeletsi, dipatlisiso le ho kenya letsoho setjhabeng. Kazungu o tsebahala ka mosebetsi wa hae wa mohlokomedi o shebaneng le bonono ba sejwalejwale ba Afrika, mokgwa wa bonono wa bofumahadi, le paballo ya lefa la setso. <ref>"Martha Kazungu - The Mosaic Rooms"''. The Mosaic Rooms. Archived from'' the original ''on 14 February 2025. Retrieved 8 February 2026.''</ref>
Kazungu o hlahetse naheng ya [[Uganda]] ka selemo sa 1993. O ithutile bonono ba pono le ba mantswe ba Afrika Univesithing ya Bayreuth naheng ya [[Jeremane]], moo a fumaneng lengolo la Master of Arts le shebaneng le ho hlophisa le metjha ya phatlalatso Afrika.
Patlisiso ya hae ya thuto e hlahlobile mekgwa ya bonono ba ditshwantsho e amanang le pokello ya bonono ba Univesithi ya Makerere le Musiamong wa Setso sa Lefatshe o fumanehang Frankfurt .
Kazungu o boetse a nkile karolo mananeong a mmalwa a ntshetsopele ya ditsebi tsa matjhabeng ho kenyeletswa The MuseumsLab, Independent Curators International, Sekolo sa Àsìkò, le lenaneo la AtWork.
== Mosebetsi ==
=== Mosebetsi wa mohlokomedi ===
Kazungu o sebetsa pakeng tsa Kampala le Nairobi mme o hlophisitse dipontsho le mananeo a bonono ho pholletsa le [[Afrika]] le [[Uropa|Yuropa]] . Mosebetsi wa hae o atisa ho hlahloba dihlooho tsa boitsebahatso, boemedi ba bong, phetoho ya kahisano le mohopolo wa setso.
* ''My Mother Is Forgetting My Face'' ( [[Norge|Norway]] )
* ''Life Classes: Ugandan Art on Paper'' (Germany)
* ''Tshwantshiso ya Mabaka'' (Uganda)
* ''Mona le Mona'' ( [[Ethiopia]] )
* ''Njabala: Ha se Jwang'' (Uganda)
Kazungu o sebeleditse e le mothusi wa mohlokomedi wa Kampala Art Biennale ka selemo sa 2016, a sebetsa le mohlokomedi Elise Atangana. <ref>"Martha Kazungu"''. GlasgowInternational. Retrieved 9 February 2026.''</ref> O boetse a sebetsa e le mothusi wa mohlokomedi ho ''Feedback: Art Africa le dilemo tsa bo-1980'' ho Iwalewahaus, Jeremane. Ka selemo sa 2019, Kanzung e ne e le karolo ya Mokgatlo wa Matjhaba wa Bahlokomedi ba Ikemetseng o neng o tshwaretswe [[Motse Kapa|Cape Town]], [[Afrika Borwa]] .
Ka selemo sa 2020, o ile a hlophisa dipontsho tse hlahlobang kamano pakeng tsa feshene, mesebetsi ya matsoho le botsitso ba setjhaba Uganda.
=== Mesebetsi ya setheo ===
Kazungu o sebeleditse e le mothusi wa mohlokomedi ho Museum am Rothenbaum (MARKK) e Hamburg, Jeremane, moo a ileng a tshwarahanya ''Archive of Experiences'', e neng e le karolo ya 8th Triennial of Photography Hamburg. E ne e boetse e le mohlokomedi - mmoho bakeng sa TURN2 Labs ya German Federal Cultural Foundation, e ileng ya thusa mananeo a phapanyetsano ya setso pakeng tsa ditsebi tsa bonono tsa Maafrika le tsa Yuropa. <ref name="CIMAM" /> Kazungu o sebeleditse dibotong tsa boeletsi le diphanele tsa baahlodi ho kenyeletswa le Kgau ya Bonono ya Henrike Grohs le dipontshong ho Kunstmuseum Wolfsburg. <ref name="CIMAM" />
== Mokgatlo wa Njabala ==
Kazungu o thehile Njabala Foundation, mokgatlo o sa etseng phaello o kgothalletsang ponahalo ya basadi ba ditsebi tsa bonono ka dipontsho, merero ya dipatlisiso, dibaka tsa bolulo le mananeo a boeletsi. Ka mokgatlo ona, Kazungu o tsamaisa merero ya dipatlisiso tsa nalane e tlalehang basadi ba ditsebi tsa bonono tsa Afrika, ho kenyeletswa le dipatlisiso tse shebaneng le basadi ba ditsebi tsa bonono [[Afrika Bohlabela|tsa Afrika Botjhabela]] ho tloha lilemong tsa bo-1960. Mokgatlo ona o thehilwe ka karolo e itseng ho sebetsana le ho se lekane ha bong ka hara lefapha la bonono la mehleng ena la Uganda.
== Ho ngola ==
Kazungu o kentse letsoho dikgatisong tse mmalwa tsa bonono tsa matjhaba le dikgathalogung tsa dipontsho. Dingoliloeng tsa hae di hlahile dibakeng tse kenyeletsang:
* ''Baetsi ba Dibini ba Maafrika: Ho tloha ka 1882 ho fihlela jwale'' (Phaidon)
* ''Bapenti ba Basali ba Baholo'' (Phaidon)
* ''Ho Embodising Social Being'', buka e buang ka setaki sa ditshwantsho Lilian Nabulime
Hape o kentse letsoho meqoqong le dingolweng tsa dipatlisiso tse hlahlobang nalane ya bonono ba Afrika le mokgwa wa bonono wa bofeminist.
== Patlisiso le ho nka karolo ha setjhaba ==
Kazungu o ile a hokahanya seboka sa ''Art History Re-written: Contributing to the History of Post-colonial Modernism'' ho Uganda National Museum. Mosebetsi wa hae hangata o totobatsa tshebedisano-mmoho ya dihlopha tse fapaneng le ho kenya letsoho ha setjhaba dipuisanong tsa bonono ba mehleng ena. Mokgwa wa Kazungu wa ho boloka dibuka o shebane le nalane ya bonono ya basadi, ho pheta dipale tsa setso, le ho atolosa boemedi ba basadi ba ditsebi ditsing tsa bonono tsa Afrika.
== Mehlodi ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
mxegnvrgbaioqcqznsqlqmvq0mfofx4
Evan Mawarire
0
10458
38110
38085
2026-05-01T00:12:10Z
InternetArchiveBot
8513
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
38110
wikitext
text/x-wiki
'''Evan Mawarire''' (ya hlaile ka la 7 Hlakubele 1977)<ref>https://www.herald.co.zw/mawarire-is-no-saint/#disqus_thread</ref> ke moruti wa Zimbabwe le mohlabani wa demokrasi. O ile a tsebahala haholo nakong ya boipelaetso ba 2016-17 Zimbabwe bo ileng ba phephetsa puso ya mmuso ya Robert Mugabe. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://time.com/4659284/evan-mawarie-zimbabwe-this-flag-bail-denied/ |access-date=2026-04-29 |archive-date=2018-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180104153513/http://time.com/4659284/evan-mawarie-zimbabwe-this-flag-bail-denied/ |dead-url=yes }}</ref>Ho tlalehwa hore Mawarire o ile a kgothaletsa batho ba Zimbabwe ho dula ba sa mamele le ho hana ho kgutlela mosebetsing kamora boipelaetso.<ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-36791126</ref>Qetellong ya 2017, BBC News e tlalehile hore Mawarire o ile a lokollwa ke lekgotla la Zimbabwe moo a neng a ka ahlolelwa lilemo tse 20 tjhankaneng haeba a ne a ka fumanwa a le molato wa ho leka ho diha Robert Mugabe. Batho ba dikete ba ile ba tla ho utlwa ditlaleho tsa hae tse ileng tsa tsosa mokgatlo o ikemetseng wa setjhaba o neng o phephetsa bobodu, ho hloka toka le bofutsana. <ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-42171375</ref>Ka la 13 Phupu 2017 bonyane babuelli ba molao ba 150 ba ile ba ema lekgotleng ho emela Mawarire, ha dikete di bokane ka ntle ho lekgotla la Harare.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://time.com/4676282/evan-mawarire-interview-zimbabwe-politics-elections/ |access-date=2026-04-29 |archive-date=2018-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222152142/http://time.com/4676282/evan-mawarire-interview-zimbabwe-politics-elections/ |dead-url=yes }}</ref>
== Ditlhaloso ==
f6yqf3anyc2t6waaiw11117cbjgbvmt
Sister Namibia
0
10461
38097
38096
2026-04-30T12:48:00Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "History" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1351292250|Sister Namibia]]"
38097
wikitext
text/x-wiki
'''Sister [[Namibia]]''', eo pele e neng e tsejwa e le Sister Namibia Collective, ke Mokgatlo wa basadi o ikemetseng o se nang mekgahlelo (NGO) o fumanehang [[Windhoek]], Namibia. Mokgatlo ona o thehilwe ka 1989 bosiung ba hore Namibia e itokolle Afrika Borwa. Sister Namibia o buella ditokelo tsa basadi mme o kopanela mesebetsing e kgothalletsang tekano e felletseng ya bong lefatsheng le se nang pefo, kgethollo le kgatello. Ho tloha ha mokgatlo ona o qala, o bile wa eba le mosebetsi o ka sehloohong wa ho hatisa Makasine ya Sister Namibia. Dilemong tsa bo-1990, Sister Namibia e ile ya hodisa tshebetso ya yona ho kenyelletsa mananeo a thuto, dipatlisiso, boitshebetso, boitlamo ba metjha ya ditaba le mesebetsi ya setso e tshehetsang ditokelo tsa basadi.<ref>https://doi.org/10.4135%2F9781452270388.n391</ref>
== Mehlodi ==
== Histori ==
=== Tshimoloho ===
Ho thehwa ha Mokgatlo wa Sister Namibia Collective ho latela pale ya tokoloho ya Namibia. Ka mora Nwa ya I ya Lefatshe, Mokgatlo wa ditjhaba o ile wa laela hore Namibia, eo ka nako eo e neng e tsejwa e le Afrika Borwa-bophirimela, e busehe ke Afrika Borwa.Hase feela hore khethollo ya merabe e meng e ile ya qobellwa tlasa puso ya Afrika Borwa, empa le ditokelo tsa basadi di ile tsa thibelwa. Ka lebaka la ho ba bana ba banyenyane ka molao, basadi ba nyetseng ba ne ba ka etsa kgwebo ya molao feela ka tumello ya monna ya bona. Basadi ba Namibia ba ile ba bapala karolo ya bohlokwa ya boetapele ba dipolotiki le sesole ntweng e telele ya boipuso mme baetapele bana ba netefaditse hore ditokelo tsa basadi di fetohile karolo ya sethala sa tokoloho.
Ha Namibia e fumana boipuso ka 1990, molao-motheo o motjha o ile wa netefatsa "ditokelo tse lekanang le tse sa senyeheng tsa ditho tsohle tsa lelapa la motho . . . ho sa tsotelehe morabe, mmala, semelo sa morabe, bong, bolumedi, tumelo kapa boemo ba setjhaba kapa ba moruo". Leha ho le jwalo, ditokelo tsa botho tse sireleditsweng ke molao di ne di sa bonahale kamehla. Mokgatlo wa Sister Namibia Collective o thehilwe ke Elizabeth Khaxis le Liz Frank ka lebaka la ho hlokomela ha bona hore basadi ba bangata Namibia ha baa ka ba tseba hore ba na le ditokelo tsa botho. Morero wa Mokgatlo wa Sister Namibia Collective e ne e le ho fana ka thuto le tlhaiso-leseding ka ditokelo tsa molao tsa basadi le ho fana ka disebediswa le tsebo e le hore basadi ba ka etsa kopo ya ditokelo tsa bona. Sehlopha se ne se sebetsa ka mokgwa o sa rerwang dilemong tsa pele ntle le mohaho kapa basebetsi ba lefuwang. Mosebetsi wa yona o ka sehloohong ka nako eo e ne e le ho phatlalatsa Makasine ya Sister Namibia "ho bua kgahlanong le mefuta yohle ya kgatello le kgethollo kgahlanong le basadi, le ho ngola basadi nalaneng ya Namibia". Makasine ena e thehilwe ka disebeliswa tse fokolang ke baithaopi ba neng ba kopana malapeng a ditho.
Motsamaisi wa hona jwale ke Vida de Voss.
=== Ho Buella LGBTIQ ===
Ka 1993 Sister Namibia Collective e atolositse sepheo sa yona sa ho ba mokgatlo wa pele wa Namibia ho sireletsa ditokelo tsa batho ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng. Sister Namibia e ile ya qala ho kenyelletsa dipale tse buang ka bophelo le mathata a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ha mokgatlo o ne o fetoha mohale ya bulehileng wa ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang. Bootswa bo ne bo sa ka ba ba le taba ya ngangisano ya setjhaba dilemong tsa pele tsa boipuso ba Namibia, empa kamora hore Mopresidente wa Zimbabwe Robert Mugabe a nyatse basodoma e le "ba tlase ho dikolobe le dintja" le "ba sa tsejweng ke Maafrika" ka 1995 ba phatlalatswe haholo, ba boholong Namibia ba ile ba latela mohlala ona. Ka Mphalane 1995 Hadino Hishongwa, Motlatsi wa letona la Naha, Resettlement le Rehabilitation la Namibia, o ile a bolella moqolotsi wa ditaba hore bosodoma bo tshwana le "mofetshe kapa AIDS" mme a kgothaletsa hore basodoma ba "sebetswe ho tlosa dihormone tse sa tlwaelehang". Sister Namibia o ile a fana ka karabo e tshehetsang ke molao-motheo wa Namibia: "Re dumela hore basodoma le basodoma ba lokela ho ba le ditokelo tse tshwanang le tsa batho ba fapaneng ditabeng tsohle tsa bophelo". Ka December 1996 Kopanong ya Boraro ya Basadi ya mokgatlo wa batho ba Afrika Borwa-bophirima (SWAPO) e Li-gobabis, Mopresidente wa Namibia Sam Nujoma o ile a tlohela sengolwa ho tswa puong wa hae e lokiseditsweng mme a lemosa hore dikarolo tsa bosodoma di sebedisa demokrasi ya Namibia mme a phatlalatsa hore "mehato yohle e hlokahalang e tlameha ho nkuwa ho lwantsha ditshusumetso tse re amang le bana ba rona ka tsela e mpe. Basodoma ba tlameha ho nyatsuwa le ho lahlwa setjhabeng sa rona". Kgaitsedi Namibia e ile ya batla hore Nujoma a kope tshwarelo mme ya kopa batho ba Namibia hore "ba eme hammoho hona jwale mme ba bue kgahlanong le puo ena kapa mofuta ofe kapa ofe ya lehloyo le kgatello kgahlanong le setho sefe kapa sefe sa setjhaba sa rona". Ka lebaka la boikemisetso ba yona ba ho ema kgahlanong le diofisiri tsa mmuso ho sireletsa ditokelo tsa mekgahlelo ya thobalano, le ka lebaka la ho kenyelletsa ha yona mantswe a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ho Sister Namibia Magazine, Khomishene ya matjhaba ya ditokelo tsa Botho tsa Basodoma le basadi ba basadi (IGLHRC) e ile ya fa Sister Namibia Moputso wa 1997 wa Felipa de Souza. Mathwasong a 1997, ka karabelo ya ditlhaloso tse tshwanang le tsa bosodoma tse entsweng ke mopresidente Sam Nujoma, Kgaitsedi Namibia e ile ya fana ka sebaka sa ho kopana mme ya thusa ho theha Morero wa Rainbow, marang-rang a tshehetso le tshehetso bakeng sa Basadi ba bong bo tshwanang le banna ba bong bo fapaneng Namibia.
ezc0g1q8e2frcctup02slgblgeqxt5o
38098
38097
2026-04-30T12:54:51Z
SANKOMOTA
11165
38098
wikitext
text/x-wiki
'''Sister [[Namibia]]''', eo pele e neng e tsejwa e le Sister Namibia Collective, ke Mokgatlo wa basadi o ikemetseng o se nang mekgahlelo (NGO) o fumanehang [[Windhoek]], Namibia. Mokgatlo ona o thehilwe ka 1989 bosiung ba hore Namibia e itokolle Afrika Borwa. Sister Namibia o buella ditokelo tsa basadi mme o kopanela mesebetsing e kgothalletsang tekano e felletseng ya bong lefatsheng le se nang pefo, kgethollo le kgatello. Ho tloha ha mokgatlo ona o qala, o bile wa eba le mosebetsi o ka sehloohong wa ho hatisa Makasine ya Sister Namibia. Dilemong tsa bo-1990, Sister Namibia e ile ya hodisa tshebetso ya yona ho kenyelletsa mananeo a thuto, dipatlisiso, boitshebetso, boitlamo ba metjha ya ditaba le mesebetsi ya setso e tshehetsang ditokelo tsa basadi.<ref>https://doi.org/10.4135%2F9781452270388.n391</ref>
== Mehlodi ==
== Histori ==
=== Tshimoloho ===
Ho thehwa ha Mokgatlo wa Sister Namibia Collective ho latela pale ya tokoloho ya Namibia. Ka mora Nwa ya I ya Lefatshe, Mokgatlo wa ditjhaba o ile wa laela hore Namibia, eo ka nako eo e neng e tsejwa e le Afrika Borwa-bophirimela, e busehe ke Afrika Borwa.Hase feela hore khethollo ya merabe e meng e ile ya qobellwa tlasa puso ya Afrika Borwa, empa le ditokelo tsa basadi di ile tsa thibelwa. Ka lebaka la ho ba bana ba banyenyane ka molao, basadi ba nyetseng ba ne ba ka etsa kgwebo ya molao feela ka tumello ya monna ya bona. <ref>https://archive.org/details/encyclopediaofle00bzim/page/532</ref>Basadi ba Namibia ba ile ba bapala karolo ya bohlokwa ya boetapele ba dipolotiki le sesole ntweng e telele ya boipuso mme baetapele bana ba netefaditse hore ditokelo tsa basadi di fetohile karolo ya sethala sa tokoloho.
Ha Namibia e fumana boipuso ka 1990, molao-motheo o motjha o ile wa netefatsa "ditokelo tse lekanang le tse sa senyeheng tsa ditho tsohle tsa lelapa la motho . . . ho sa tsotelehe morabe, mmala, semelo sa morabe, bong, bolumedi, tumelo kapa boemo ba setjhaba kapa ba moruo". Leha ho le jwalo, ditokelo tsa botho tse sireleditsweng ke molao di ne di sa bonahale kamehla. Mokgatlo wa Sister Namibia Collective o thehilwe ke Elizabeth Khaxis le Liz Frank ka lebaka la ho hlokomela ha bona hore basadi ba bangata Namibia ha baa ka ba tseba hore ba na le ditokelo tsa botho. Morero wa Mokgatlo wa Sister Namibia Collective e ne e le ho fana ka thuto le tlhaiso-leseding ka ditokelo tsa molao tsa basadi le ho fana ka disebediswa le tsebo e le hore basadi ba ka etsa kopo ya ditokelo tsa bona. Sehlopha se ne se sebetsa ka mokgwa o sa rerwang dilemong tsa pele ntle le mohaho kapa basebetsi ba lefuwang. Mosebetsi wa yona o ka sehloohong ka nako eo e ne e le ho phatlalatsa Makasine ya Sister Namibia "ho bua kgahlanong le mefuta yohle ya kgatello le kgethollo kgahlanong le basadi, le ho ngola basadi nalaneng ya Namibia". Makasine ena e thehilwe ka disebeliswa tse fokolang ke baithaopi ba neng ba kopana malapeng a ditho.
Motsamaisi wa hona jwale ke Vida de Voss.
=== Ho Buella LGBTIQ ===
Ka 1993 Sister Namibia Collective e atolositse sepheo sa yona sa ho ba mokgatlo wa pele wa Namibia ho sireletsa ditokelo tsa batho ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng. Sister Namibia e ile ya qala ho kenyelletsa dipale tse buang ka bophelo le mathata a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ha mokgatlo o ne o fetoha mohale ya bulehileng wa ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang. Bootswa bo ne bo sa ka ba ba le taba ya ngangisano ya setjhaba dilemong tsa pele tsa boipuso ba Namibia, empa kamora hore Mopresidente wa Zimbabwe Robert Mugabe a nyatse basodoma e le "ba tlase ho dikolobe le dintja" le "ba sa tsejweng ke Maafrika" ka 1995 ba phatlalatswe haholo, ba boholong Namibia ba ile ba latela mohlala ona. Ka Mphalane 1995 Hadino Hishongwa, Motlatsi wa letona la Naha, Resettlement le Rehabilitation la Namibia, o ile a bolella moqolotsi wa ditaba hore bosodoma bo tshwana le "mofetshe kapa AIDS" mme a kgothaletsa hore basodoma ba "sebetswe ho tlosa dihormone tse sa tlwaelehang". Sister Namibia o ile a fana ka karabo e tshehetsang ke molao-motheo wa Namibia: "Re dumela hore basodoma le basodoma ba lokela ho ba le ditokelo tse tshwanang le tsa batho ba fapaneng ditabeng tsohle tsa bophelo". Ka December 1996 Kopanong ya Boraro ya Basadi ya mokgatlo wa batho ba Afrika Borwa-bophirima (SWAPO) e Li-gobabis, Mopresidente wa Namibia Sam Nujoma o ile a tlohela sengolwa ho tswa puong wa hae e lokiseditsweng mme a lemosa hore dikarolo tsa bosodoma di sebedisa demokrasi ya Namibia mme a phatlalatsa hore "mehato yohle e hlokahalang e tlameha ho nkuwa ho lwantsha ditshusumetso tse re amang le bana ba rona ka tsela e mpe. Basodoma ba tlameha ho nyatsuwa le ho lahlwa setjhabeng sa rona". Kgaitsedi Namibia e ile ya batla hore Nujoma a kope tshwarelo mme ya kopa batho ba Namibia hore "ba eme hammoho hona jwale mme ba bue kgahlanong le puo ena kapa mofuta ofe kapa ofe ya lehloyo le kgatello kgahlanong le setho sefe kapa sefe sa setjhaba sa rona". Ka lebaka la boikemisetso ba yona ba ho ema kgahlanong le diofisiri tsa mmuso ho sireletsa ditokelo tsa mekgahlelo ya thobalano, le ka lebaka la ho kenyelletsa ha yona mantswe a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ho Sister Namibia Magazine, Khomishene ya matjhaba ya ditokelo tsa Botho tsa Basodoma le basadi ba basadi (IGLHRC) e ile ya fa Sister Namibia Moputso wa 1997 wa Felipa de Souza. Mathwasong a 1997, ka karabelo ya ditlhaloso tse tshwanang le tsa bosodoma tse entsweng ke mopresidente Sam Nujoma, Kgaitsedi Namibia e ile ya fana ka sebaka sa ho kopana mme ya thusa ho theha Morero wa Rainbow, marang-rang a tshehetso le tshehetso bakeng sa Basadi ba bong bo tshwanang le banna ba bong bo fapaneng Namibia.
k8va96lh8p5qcdiv1rlr70gxmh5gwk0
38099
38098
2026-04-30T12:55:29Z
SANKOMOTA
11165
38099
wikitext
text/x-wiki
'''Sister [[Namibia]]''', eo pele e neng e tsejwa e le Sister Namibia Collective, ke Mokgatlo wa basadi o ikemetseng o se nang mekgahlelo (NGO) o fumanehang [[Windhoek]], Namibia. Mokgatlo ona o thehilwe ka 1989 bosiung ba hore Namibia e itokolle Afrika Borwa. Sister Namibia o buella ditokelo tsa basadi mme o kopanela mesebetsing e kgothalletsang tekano e felletseng ya bong lefatsheng le se nang pefo, kgethollo le kgatello. Ho tloha ha mokgatlo ona o qala, o bile wa eba le mosebetsi o ka sehloohong wa ho hatisa Makasine ya Sister Namibia. Dilemong tsa bo-1990, Sister Namibia e ile ya hodisa tshebetso ya yona ho kenyelletsa mananeo a thuto, dipatlisiso, boitshebetso, boitlamo ba metjha ya ditaba le mesebetsi ya setso e tshehetsang ditokelo tsa basadi.<ref>https://doi.org/10.4135%2F9781452270388.n391</ref>
== Mehlodi ==
== Histori ==
=== Tshimoloho ===
Ho thehwa ha Mokgatlo wa Sister Namibia Collective ho latela pale ya tokoloho ya Namibia. Ka mora Nwa ya I ya Lefatshe, Mokgatlo wa ditjhaba o ile wa laela hore Namibia, eo ka nako eo e neng e tsejwa e le Afrika Borwa-bophirimela, e busehe ke Afrika Borwa.Hase feela hore khethollo ya merabe e meng e ile ya qobellwa tlasa puso ya Afrika Borwa, empa le ditokelo tsa basadi di ile tsa thibelwa. Ka lebaka la ho ba bana ba banyenyane ka molao, basadi ba nyetseng ba ne ba ka etsa kgwebo ya molao feela ka tumello ya monna ya bona. <ref>https://archive.org/details/encyclopediaofle00bzim/page/532</ref>Basadi ba Namibia ba ile ba bapala karolo ya bohlokwa ya boetapele ba dipolotiki le sesole ntweng e telele ya boipuso mme baetapele bana ba netefaditse hore ditokelo tsa basadi di fetohile karolo ya sethala sa tokoloho.<ref>https://archive.org/details/amazontozamitowa00rein/page/113</ref>
Ha Namibia e fumana boipuso ka 1990, molao-motheo o motjha o ile wa netefatsa "ditokelo tse lekanang le tse sa senyeheng tsa ditho tsohle tsa lelapa la motho . . . ho sa tsotelehe morabe, mmala, semelo sa morabe, bong, bolumedi, tumelo kapa boemo ba setjhaba kapa ba moruo". Leha ho le jwalo, ditokelo tsa botho tse sireleditsweng ke molao di ne di sa bonahale kamehla. Mokgatlo wa Sister Namibia Collective o thehilwe ke Elizabeth Khaxis le Liz Frank ka lebaka la ho hlokomela ha bona hore basadi ba bangata Namibia ha baa ka ba tseba hore ba na le ditokelo tsa botho. Morero wa Mokgatlo wa Sister Namibia Collective e ne e le ho fana ka thuto le tlhaiso-leseding ka ditokelo tsa molao tsa basadi le ho fana ka disebediswa le tsebo e le hore basadi ba ka etsa kopo ya ditokelo tsa bona. Sehlopha se ne se sebetsa ka mokgwa o sa rerwang dilemong tsa pele ntle le mohaho kapa basebetsi ba lefuwang. Mosebetsi wa yona o ka sehloohong ka nako eo e ne e le ho phatlalatsa Makasine ya Sister Namibia "ho bua kgahlanong le mefuta yohle ya kgatello le kgethollo kgahlanong le basadi, le ho ngola basadi nalaneng ya Namibia". Makasine ena e thehilwe ka disebeliswa tse fokolang ke baithaopi ba neng ba kopana malapeng a ditho.
Motsamaisi wa hona jwale ke Vida de Voss.
=== Ho Buella LGBTIQ ===
Ka 1993 Sister Namibia Collective e atolositse sepheo sa yona sa ho ba mokgatlo wa pele wa Namibia ho sireletsa ditokelo tsa batho ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng. Sister Namibia e ile ya qala ho kenyelletsa dipale tse buang ka bophelo le mathata a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ha mokgatlo o ne o fetoha mohale ya bulehileng wa ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang. Bootswa bo ne bo sa ka ba ba le taba ya ngangisano ya setjhaba dilemong tsa pele tsa boipuso ba Namibia, empa kamora hore Mopresidente wa Zimbabwe Robert Mugabe a nyatse basodoma e le "ba tlase ho dikolobe le dintja" le "ba sa tsejweng ke Maafrika" ka 1995 ba phatlalatswe haholo, ba boholong Namibia ba ile ba latela mohlala ona. Ka Mphalane 1995 Hadino Hishongwa, Motlatsi wa letona la Naha, Resettlement le Rehabilitation la Namibia, o ile a bolella moqolotsi wa ditaba hore bosodoma bo tshwana le "mofetshe kapa AIDS" mme a kgothaletsa hore basodoma ba "sebetswe ho tlosa dihormone tse sa tlwaelehang". Sister Namibia o ile a fana ka karabo e tshehetsang ke molao-motheo wa Namibia: "Re dumela hore basodoma le basodoma ba lokela ho ba le ditokelo tse tshwanang le tsa batho ba fapaneng ditabeng tsohle tsa bophelo". Ka December 1996 Kopanong ya Boraro ya Basadi ya mokgatlo wa batho ba Afrika Borwa-bophirima (SWAPO) e Li-gobabis, Mopresidente wa Namibia Sam Nujoma o ile a tlohela sengolwa ho tswa puong wa hae e lokiseditsweng mme a lemosa hore dikarolo tsa bosodoma di sebedisa demokrasi ya Namibia mme a phatlalatsa hore "mehato yohle e hlokahalang e tlameha ho nkuwa ho lwantsha ditshusumetso tse re amang le bana ba rona ka tsela e mpe. Basodoma ba tlameha ho nyatsuwa le ho lahlwa setjhabeng sa rona". Kgaitsedi Namibia e ile ya batla hore Nujoma a kope tshwarelo mme ya kopa batho ba Namibia hore "ba eme hammoho hona jwale mme ba bue kgahlanong le puo ena kapa mofuta ofe kapa ofe ya lehloyo le kgatello kgahlanong le setho sefe kapa sefe sa setjhaba sa rona". Ka lebaka la boikemisetso ba yona ba ho ema kgahlanong le diofisiri tsa mmuso ho sireletsa ditokelo tsa mekgahlelo ya thobalano, le ka lebaka la ho kenyelletsa ha yona mantswe a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ho Sister Namibia Magazine, Khomishene ya matjhaba ya ditokelo tsa Botho tsa Basodoma le basadi ba basadi (IGLHRC) e ile ya fa Sister Namibia Moputso wa 1997 wa Felipa de Souza. Mathwasong a 1997, ka karabelo ya ditlhaloso tse tshwanang le tsa bosodoma tse entsweng ke mopresidente Sam Nujoma, Kgaitsedi Namibia e ile ya fana ka sebaka sa ho kopana mme ya thusa ho theha Morero wa Rainbow, marang-rang a tshehetso le tshehetso bakeng sa Basadi ba bong bo tshwanang le banna ba bong bo fapaneng Namibia.
j13ti8ii6y4yyv5j2cxj2xy1qp3wmcw
38100
38099
2026-04-30T12:57:04Z
SANKOMOTA
11165
38100
wikitext
text/x-wiki
'''Sister [[Namibia]]''', eo pele e neng e tsejwa e le Sister Namibia Collective, ke Mokgatlo wa basadi o ikemetseng o se nang mekgahlelo (NGO) o fumanehang [[Windhoek]], Namibia. Mokgatlo ona o thehilwe ka 1989 bosiung ba hore Namibia e itokolle Afrika Borwa. Sister Namibia o buella ditokelo tsa basadi mme o kopanela mesebetsing e kgothalletsang tekano e felletseng ya bong lefatsheng le se nang pefo, kgethollo le kgatello. Ho tloha ha mokgatlo ona o qala, o bile wa eba le mosebetsi o ka sehloohong wa ho hatisa Makasine ya Sister Namibia. Dilemong tsa bo-1990, Sister Namibia e ile ya hodisa tshebetso ya yona ho kenyelletsa mananeo a thuto, dipatlisiso, boitshebetso, boitlamo ba metjha ya ditaba le mesebetsi ya setso e tshehetsang ditokelo tsa basadi.<ref>https://doi.org/10.4135%2F9781452270388.n391</ref>
== Mehlodi ==
== Histori ==
=== Tshimoloho ===
Ho thehwa ha Mokgatlo wa Sister Namibia Collective ho latela pale ya tokoloho ya Namibia. Ka mora Nwa ya I ya Lefatshe, Mokgatlo wa ditjhaba o ile wa laela hore Namibia, eo ka nako eo e neng e tsejwa e le Afrika Borwa-bophirimela, e busehe ke Afrika Borwa.Hase feela hore khethollo ya merabe e meng e ile ya qobellwa tlasa puso ya Afrika Borwa, empa le ditokelo tsa basadi di ile tsa thibelwa. Ka lebaka la ho ba bana ba banyenyane ka molao, basadi ba nyetseng ba ne ba ka etsa kgwebo ya molao feela ka tumello ya monna ya bona. <ref>https://archive.org/details/encyclopediaofle00bzim/page/532</ref>Basadi ba Namibia ba ile ba bapala karolo ya bohlokwa ya boetapele ba dipolotiki le sesole ntweng e telele ya boipuso mme baetapele bana ba netefaditse hore ditokelo tsa basadi di fetohile karolo ya sethala sa tokoloho.<ref>https://archive.org/details/amazontozamitowa00rein/page/113</ref>
Ha Namibia e fumana boipuso ka 1990, molao-motheo o motjha o ile wa netefatsa "ditokelo tse lekanang le tse sa senyeheng tsa ditho tsohle tsa lelapa la motho . . . ho sa tsotelehe morabe, mmala, semelo sa morabe, bong, bolumedi, tumelo kapa boemo ba setjhaba kapa ba moruo". <ref>http://www.orusovo.com/namcon/</ref>Leha ho le jwalo, ditokelo tsa botho tse sireleditsweng ke molao di ne di sa bonahale kamehla. Mokgatlo wa Sister Namibia Collective o thehilwe ke Elizabeth Khaxis le Liz Frank ka lebaka la ho hlokomela ha bona hore basadi ba bangata Namibia ha baa ka ba tseba hore ba na le ditokelo tsa botho. Morero wa Mokgatlo wa Sister Namibia Collective e ne e le ho fana ka thuto le tlhaiso-leseding ka ditokelo tsa molao tsa basadi le ho fana ka disebediswa le tsebo e le hore basadi ba ka etsa kopo ya ditokelo tsa bona. Sehlopha se ne se sebetsa ka mokgwa o sa rerwang dilemong tsa pele ntle le mohaho kapa basebetsi ba lefuwang. Mosebetsi wa yona o ka sehloohong ka nako eo e ne e le ho phatlalatsa Makasine ya Sister Namibia "ho bua kgahlanong le mefuta yohle ya kgatello le kgethollo kgahlanong le basadi, le ho ngola basadi nalaneng ya Namibia". Makasine ena e thehilwe ka disebeliswa tse fokolang ke baithaopi ba neng ba kopana malapeng a ditho.
Motsamaisi wa hona jwale ke Vida de Voss.
=== Ho Buella LGBTIQ ===
Ka 1993 Sister Namibia Collective e atolositse sepheo sa yona sa ho ba mokgatlo wa pele wa Namibia ho sireletsa ditokelo tsa batho ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng. Sister Namibia e ile ya qala ho kenyelletsa dipale tse buang ka bophelo le mathata a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ha mokgatlo o ne o fetoha mohale ya bulehileng wa ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang. Bootswa bo ne bo sa ka ba ba le taba ya ngangisano ya setjhaba dilemong tsa pele tsa boipuso ba Namibia, empa kamora hore Mopresidente wa Zimbabwe Robert Mugabe a nyatse basodoma e le "ba tlase ho dikolobe le dintja" le "ba sa tsejweng ke Maafrika" ka 1995 ba phatlalatswe haholo, ba boholong Namibia ba ile ba latela mohlala ona. Ka Mphalane 1995 Hadino Hishongwa, Motlatsi wa letona la Naha, Resettlement le Rehabilitation la Namibia, o ile a bolella moqolotsi wa ditaba hore bosodoma bo tshwana le "mofetshe kapa AIDS" mme a kgothaletsa hore basodoma ba "sebetswe ho tlosa dihormone tse sa tlwaelehang". Sister Namibia o ile a fana ka karabo e tshehetsang ke molao-motheo wa Namibia: "Re dumela hore basodoma le basodoma ba lokela ho ba le ditokelo tse tshwanang le tsa batho ba fapaneng ditabeng tsohle tsa bophelo". Ka December 1996 Kopanong ya Boraro ya Basadi ya mokgatlo wa batho ba Afrika Borwa-bophirima (SWAPO) e Li-gobabis, Mopresidente wa Namibia Sam Nujoma o ile a tlohela sengolwa ho tswa puong wa hae e lokiseditsweng mme a lemosa hore dikarolo tsa bosodoma di sebedisa demokrasi ya Namibia mme a phatlalatsa hore "mehato yohle e hlokahalang e tlameha ho nkuwa ho lwantsha ditshusumetso tse re amang le bana ba rona ka tsela e mpe. Basodoma ba tlameha ho nyatsuwa le ho lahlwa setjhabeng sa rona". Kgaitsedi Namibia e ile ya batla hore Nujoma a kope tshwarelo mme ya kopa batho ba Namibia hore "ba eme hammoho hona jwale mme ba bue kgahlanong le puo ena kapa mofuta ofe kapa ofe ya lehloyo le kgatello kgahlanong le setho sefe kapa sefe sa setjhaba sa rona". Ka lebaka la boikemisetso ba yona ba ho ema kgahlanong le diofisiri tsa mmuso ho sireletsa ditokelo tsa mekgahlelo ya thobalano, le ka lebaka la ho kenyelletsa ha yona mantswe a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ho Sister Namibia Magazine, Khomishene ya matjhaba ya ditokelo tsa Botho tsa Basodoma le basadi ba basadi (IGLHRC) e ile ya fa Sister Namibia Moputso wa 1997 wa Felipa de Souza. Mathwasong a 1997, ka karabelo ya ditlhaloso tse tshwanang le tsa bosodoma tse entsweng ke mopresidente Sam Nujoma, Kgaitsedi Namibia e ile ya fana ka sebaka sa ho kopana mme ya thusa ho theha Morero wa Rainbow, marang-rang a tshehetso le tshehetso bakeng sa Basadi ba bong bo tshwanang le banna ba bong bo fapaneng Namibia.
bm01okfw4c74ibq9kdrxxzpcnlxfhoq
38101
38100
2026-04-30T13:32:24Z
SANKOMOTA
11165
38101
wikitext
text/x-wiki
'''Sister [[Namibia]]''', eo pele e neng e tsejwa e le Sister Namibia Collective, ke Mokgatlo wa basadi o ikemetseng o se nang mekgahlelo (NGO) o fumanehang [[Windhoek]], Namibia. Mokgatlo ona o thehilwe ka 1989 bosiung ba hore Namibia e itokolle Afrika Borwa. Sister Namibia o buella ditokelo tsa basadi mme o kopanela mesebetsing e kgothalletsang tekano e felletseng ya bong lefatsheng le se nang pefo, kgethollo le kgatello. Ho tloha ha mokgatlo ona o qala, o bile wa eba le mosebetsi o ka sehloohong wa ho hatisa Makasine ya Sister Namibia. Dilemong tsa bo-1990, Sister Namibia e ile ya hodisa tshebetso ya yona ho kenyelletsa mananeo a thuto, dipatlisiso, boitshebetso, boitlamo ba metjha ya ditaba le mesebetsi ya setso e tshehetsang ditokelo tsa basadi.<ref>https://doi.org/10.4135%2F9781452270388.n391</ref>
== Histori ==
=== Tshimoloho ===
Ho thehwa ha Mokgatlo wa Sister Namibia Collective ho latela pale ya tokoloho ya Namibia. Ka mora Nwa ya I ya Lefatshe, Mokgatlo wa ditjhaba o ile wa laela hore Namibia, eo ka nako eo e neng e tsejwa e le Afrika Borwa-bophirimela, e busehe ke Afrika Borwa.Hase feela hore khethollo ya merabe e meng e ile ya qobellwa tlasa puso ya Afrika Borwa, empa le ditokelo tsa basadi di ile tsa thibelwa. Ka lebaka la ho ba bana ba banyenyane ka molao, basadi ba nyetseng ba ne ba ka etsa kgwebo ya molao feela ka tumello ya monna ya bona. <ref>https://archive.org/details/encyclopediaofle00bzim/page/532</ref>Basadi ba Namibia ba ile ba bapala karolo ya bohlokwa ya boetapele ba dipolotiki le sesole ntweng e telele ya boipuso mme baetapele bana ba netefaditse hore ditokelo tsa basadi di fetohile karolo ya sethala sa tokoloho.<ref>https://archive.org/details/amazontozamitowa00rein/page/113</ref>
Ha Namibia e fumana boipuso ka 1990, molao-motheo o motjha o ile wa netefatsa "ditokelo tse lekanang le tse sa senyeheng tsa ditho tsohle tsa lelapa la motho . . . ho sa tsotelehe morabe, mmala, semelo sa morabe, bong, bolumedi, tumelo kapa boemo ba setjhaba kapa ba moruo". <ref>http://www.orusovo.com/namcon/</ref>Leha ho le jwalo, ditokelo tsa botho tse sireleditsweng ke molao di ne di sa bonahale kamehla. Mokgatlo wa Sister Namibia Collective o thehilwe ke Elizabeth Khaxis le Liz Frank ka lebaka la ho hlokomela ha bona hore basadi ba bangata Namibia ha baa ka ba tseba hore ba na le ditokelo tsa botho. Morero wa Mokgatlo wa Sister Namibia Collective e ne e le ho fana ka thuto le tlhaiso-leseding ka ditokelo tsa molao tsa basadi le ho fana ka disebediswa le tsebo e le hore basadi ba ka etsa kopo ya ditokelo tsa bona. Sehlopha se ne se sebetsa ka mokgwa o sa rerwang dilemong tsa pele ntle le mohaho kapa basebetsi ba lefuwang. Mosebetsi wa yona o ka sehloohong ka nako eo e ne e le ho phatlalatsa Makasine ya Sister Namibia "ho bua kgahlanong le mefuta yohle ya kgatello le kgethollo kgahlanong le basadi, le ho ngola basadi nalaneng ya Namibia". Makasine ena e thehilwe ka disebeliswa tse fokolang ke baithaopi ba neng ba kopana malapeng a ditho.
Motsamaisi wa hona jwale ke Vida de Voss.
=== Ho Buella LGBTIQ ===
Ka 1993 Sister Namibia Collective e atolositse sepheo sa yona sa ho ba mokgatlo wa pele wa Namibia ho sireletsa ditokelo tsa batho ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng. Sister Namibia e ile ya qala ho kenyelletsa dipale tse buang ka bophelo le mathata a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ha mokgatlo o ne o fetoha mohale ya bulehileng wa ho hlekefetsa batho ba bong bo tshwanang. Bootswa bo ne bo sa ka ba ba le taba ya ngangisano ya setjhaba dilemong tsa pele tsa boipuso ba Namibia, empa kamora hore Mopresidente wa Zimbabwe Robert Mugabe a nyatse basodoma e le "ba tlase ho dikolobe le dintja" le "ba sa tsejweng ke Maafrika" ka 1995 ba phatlalatswe haholo, ba boholong Namibia ba ile ba latela mohlala ona. Ka Mphalane 1995 Hadino Hishongwa, Motlatsi wa letona la Naha, Resettlement le Rehabilitation la Namibia, o ile a bolella moqolotsi wa ditaba hore bosodoma bo tshwana le "mofetshe kapa AIDS" mme a kgothaletsa hore basodoma ba "sebetswe ho tlosa dihormone tse sa tlwaelehang". Sister Namibia o ile a fana ka karabo e tshehetsang ke molao-motheo wa Namibia: "Re dumela hore basodoma le basodoma ba lokela ho ba le ditokelo tse tshwanang le tsa batho ba fapaneng ditabeng tsohle tsa bophelo". Ka December 1996 Kopanong ya Boraro ya Basadi ya mokgatlo wa batho ba Afrika Borwa-bophirima (SWAPO) e Li-gobabis, Mopresidente wa Namibia Sam Nujoma o ile a tlohela sengolwa ho tswa puong wa hae e lokiseditsweng mme a lemosa hore dikarolo tsa bosodoma di sebedisa demokrasi ya Namibia mme a phatlalatsa hore "mehato yohle e hlokahalang e tlameha ho nkuwa ho lwantsha ditshusumetso tse re amang le bana ba rona ka tsela e mpe. Basodoma ba tlameha ho nyatsuwa le ho lahlwa setjhabeng sa rona". Kgaitsedi Namibia e ile ya batla hore Nujoma a kope tshwarelo mme ya kopa batho ba Namibia hore "ba eme hammoho hona jwale mme ba bue kgahlanong le puo ena kapa mofuta ofe kapa ofe ya lehloyo le kgatello kgahlanong le setho sefe kapa sefe sa setjhaba sa rona". Ka lebaka la boikemisetso ba yona ba ho ema kgahlanong le diofisiri tsa mmuso ho sireletsa ditokelo tsa mekgahlelo ya thobalano, le ka lebaka la ho kenyelletsa ha yona mantswe a basadi ba bong bo tshwanang le ba bong bo fapaneng ho Sister Namibia Magazine, Khomishene ya matjhaba ya ditokelo tsa Botho tsa Basodoma le basadi ba basadi (IGLHRC) e ile ya fa Sister Namibia Moputso wa 1997 wa Felipa de Souza. Mathwasong a 1997, ka karabelo ya ditlhaloso tse tshwanang le tsa bosodoma tse entsweng ke mopresidente Sam Nujoma, Kgaitsedi Namibia e ile ya fana ka sebaka sa ho kopana mme ya thusa ho theha Morero wa Rainbow, marang-rang a tshehetso le tshehetso bakeng sa Basadi ba bong bo tshwanang le banna ba bong bo fapaneng Namibia.
0gte95vtm70c2wtc1hcs0hrt15zqxlt
Letsatsi la Basebetsi
0
10462
38131
2026-05-01T09:06:56Z
SANKOMOTA
11165
Ke qadile sengolwa fatshe
38131
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
hvlfv1vnb77oh1pl03wngp7xqy7g78k
38132
38131
2026-05-01T09:10:15Z
SANKOMOTA
11165
38132
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
<nowiki>[[File:Ansel Adams - Farm workers and Mt. Williamson.jpg|Ansel Adams - Farm workers and Mt. Williamson]]</nowiki>
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
hggdu6h5rit0e7ycwh7av0q3vi342c2
38133
38132
2026-05-01T09:10:35Z
SANKOMOTA
11165
38133
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo United States. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le United States ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
hvlfv1vnb77oh1pl03wngp7xqy7g78k
38148
38133
2026-05-01T11:36:21Z
SANKOMOTA
11165
38148
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo [[United States]]. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le [[United States]] ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
Afrika Borwa, Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
lf4l583tuqdkwf7w8ttoad15wua66ly
38149
38148
2026-05-01T11:38:28Z
SANKOMOTA
11165
38149
wikitext
text/x-wiki
'''Letsatsi la Basebetsi''', leo hape le tsejwang ka hore ke letsatsi la Matjhaba la basebetsi kapa letsatsi la Motsheanong, ke mokete wa selemo le selemo wa lefatshe lohle o tshwarwang ka la 1 Motsheanong ho keteka tlatsetso, mathata, le dikatleho tsa basebetsi le mokgatlo wa basebetsi. E nkwa e le letsatsi la phomolo dinaheng tse ngata mme e tshwauwa ka mekoloko, mekoloko le matsholo a kgothalletsang ditokelo tsa basebetsi.<ref name=":0">https://www.britannica.com/topic/May-Day-international-observance?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Histori ==
Letsatsi la basebetsi le simolohile qetellong ya lekgolo la bo19 la dilemo, haholo-holo [[United States]]. Nakong ena, basebetsi ba ile ba tobana le dihora tse telele, maemo a fokolang a mosebetsi le meputso e tlaase. Phetoho e kgolo e ile ya etsahala ka 1886, ha basebetsi ho pholletsa le [[United States]] ba ne ba etsa seteraeke se neng se batla hore ba sebetse dihora tse robedi ka letsatsi. <ref name=":1">https://www.ndtv.com/offbeat/international-labour-day-2025-know-origin-and-facts-about-this-day-8279824?utm_source=chatgpt.com</ref>Haymarket Affair e bile motsotso o hlakileng ha kopano ya kgotso e fetoha e mabifi, e ileng ya fella ka lefu le tlhokomelo e atileng ya ditokelo tsa basebetsi. <ref name=":0" />Ka 1889, mokgatlo wa matjhaba wa dihlopha tsa bososhiale le mekgatlo ya basebetsi o phatlaladitse la 1 Motsheanong e le letsatsi la ho hlompha basebetsi le ho tswela pele ho lwanela maemo a betere a mosebetsi. Dipontsho tsa pele tsa molao tsa letsatsi la matjhaba la basebetsi di ile tsa tshwarwa ka 1890, ho theha moetlo o tswelang pele lefatsheng ka bophara.<ref>https://www.southafricanculturalobservatory.org.za/article/worker-s-day</ref>Ho ya ka histori, ditokelo tse ngata tse thabelwang ke basebetsi kajeno—tse kang dihora tse behilweng tsa ho sebetsa, dinako tsa ho phomola, le dibaka tse sireletsehileng—di ile tsa fumanwa ka ntwa e hlophisitsweng ho ena le hore e fanwe ka boithaopo.<ref name=":1" />
== Mokete wa lefatshe ==
Letsatsi la Basebetsi le ketekwa dinaheng tse fetang 80, hangata e le letsatsi la phomolo la setjhaba. Mekete e fapana ho ya ka dibaka empa hangata e kenyelletsa dipontsho le mekoloko ya setjhaba.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/International_Workers%27_Day?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ==
[[Afrika Borwa]], Letsatsi la basebetsi ke letsatsi la phomolo la setjhaba le ketekwang ka la 1 Motsheanong. <ref>https://www.gov.za/WorkersDay2026</ref>E ile ea fumana tumello ya molao ka mora dikgetho tsa pele tsa naha ya demokrasi ka 1994. Letsatsi lena le na le bohlokwa bo kgethehileng ka lebaka la karolo ya mekgatlo ya basebetsi ntweng e kgahlanong le apartheid, moo tshebetso ya basebetsi e neng e amana haufi le ntwa ya tokoloho ya dipolotiki le toka ya setjhaba.<ref>https://www.wwsosa.org.za/workers-day-in-south-africa-a-celebration-of-rights-and-the-role-of-the-faith-sector/</ref>
== Mmuso wa Afrika Borwa ==
Kajeno, Letsatsi la basebetsi Afrika Borwa ke mokete wa ho keteka ditokelo tsa basebetsi le ho nahanisisa ka nalane ya naha ya ho se lekane le khanyetso.
'''Bohlokwa ba kajeno'''
Mehleng ya kajeno, Letsatsi la basebetsi le ntse le tswela pele ho fetoha. Ditaba tse kang ho hloka mosebetsi, mosebetsi wa moruo wa gig, automation, le ditokelo tsa basebetsi di-indastering tsa dijithale e se e le dihlooho tsa mantlha. Le hoja mofuta wa mosebetsi o fetohile, molaetsa wa sehlooho wa letsatsi la Basebetsi e leng toka, seriti, le toka bakeng sa basebetsi o dula o sa fetohe.<ref>https://www.ecoflow.com/za/blog/happy-workers-day</ref>
== Ditlhaloso ==
s36b88x35v1fpehe7k0q19shn3gqul5