Wikipedia
stwiki
https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele
MediaWiki 1.46.0-wmf.26
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Fezile Mkhize
0
9423
38161
32037
2026-05-02T12:18:11Z
KeMang??
6412
Ke lokisa leqhepe
38161
wikitext
text/x-wiki
'''Fezile Thanda Mkhize''' (o hlahile ka la 8 Hlakubele 1991) ke sebapadi sa di thelevishene sa Aforika Borwa, ke ngaka ya sekgowa, mohlala, mofani wa thelevishene le mohlophisi wa tlhodisano ya bo mmabotle mme hapa moqhaka wa bo mma botle ho Mister Supranational 2024 ka la 4 Phupu 2024, motseng wa Poland.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2024-07-05-south-african-actor-fezile-mkhize-is-mister-supranational-2024/</ref> O ile a eba Mo aforika borwa wa pele mme yaba mo Aforika wa pele ya ileng a eba mampopi wa pele a hapileng tlhodisano ya Mister Supranational.
Pele eba mohlodi, Fezile oile a tswa boemong ba bobedi mme yaba mo Aforika borwa wa pele ho tswa boemong ba bobedi tlhodiso yaMister World 2019, e neng e tshwerwe ka la 23 Phato 2019, motseng wa Philippines moo a ileng a hapa moqhaka wa konthinente wa Mister World Africa 2019.
== Mehlodi ==
1w29h1q274488cfxgzvv5d56k9wwehs
Langa Khumalo
0
10253
38162
36813
2026-05-02T15:17:57Z
SANKOMOTA
11165
38162
wikitext
text/x-wiki
{{Databox|item= Q122235165}}'''Langa Khumalo''' ke setsebi sa dipuo, moithuti le moetapele ya tsejwang haholo e le Motsamaisi ya Phethahetseng wa Setsi sa [[Afrika Borwa]] sa Disebediswa tsa Puo ya Dijithale [[SADiLaR|(SADiLaR)]], setsi sa dipatlisiso sa naha se thehilweng Univesithing ya Leboya-bophirima Afrika Borwa. <ref>https://langakhumalo.co.za/</ref><ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref>
== Thuto ==
Khumalo o fumane lengolo la thuto la bongaka (PhD) ya hae ya Dipuo Univesithing ya Oslo (Norway) le MPhil ya Dipuo ho tswa Univesithing ya Cambridge (UK).<ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>Ntle le moo, o na le Setifikeiti sa Corpus Linguistics ho tswa Tuscan Word Centre e Italy mme o phethile Lenaneo la Boetapele ba Leano la Oxford (OSLP) Univesithing ya Oxford, UK. <ref>https://oxford.co.za/launching-oxford-global-languages-living-dictionaries-for-isizulu-and-northern-sotho-are-born/</ref>
Pele a kena ho SADiLaR, Khumalo o sebeditse e le motsamaisi wa moralo wa dipuo le Ntshetsopele Univesithing ya KwaZulu-Natal (UKZN), moo a ileng a kenya letsoho ho ntshetsopele ya Dipuo tsa matswallwa a Afrika, haholo isiZulu, thutong e phahameng, dipatlisisong le theknoloji ya puo batho ba batsho. <ref>https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/</ref>
== SADiLaR ==
SADiLaR, e thehilweng e le karolo ya Mmapa wa Tsela wa Infrastructure ya Patlisiso ya Afrika Borwa (SARIR) mme e tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi, ke setsi sa pele sa mofuta wa sona Afrika se nang le tumello ya ho tshehetsa dipatlisiso le Ntshetsopele ya Disebediswa tsa puo ya dijithale. <ref>https://www.dsti.gov.za/index.php/media-room/latest-news/3134-prof-langa-khumalo-appointed-to-lead-digital-language-research-infrastructure</ref> Mosebetsi wa setsi sena o akarelletsa ho hlahisa di-corpus, disebediswa tsa ho sebetsana le puo ya tlhaho (NLP), le theknoloji e nngwe ya puo e nolofalletsang tshebediso ya dipuo tse se nang disebediswa tse lekaneng tsa thuto le tsa setjhaba.
Tlasa Khumalo, SADiLaR e atolositse phihlello le tshusumetso ya yona, e kgothalletsa tshebedisano mmoho ya naha le ya matjhabeng, mme e sebetsa haufi-ufi le ditshebeletso tse tshwanang ho aha bokgoni ba saense ya batho ya dijithale, thuto ya dipuo ya dikhomphutha le dipatlisiso tsa mahlale a puo jwalo ka Wikipedia. Menehelo ya dipolotiki tsa dipuo le dipatlisiso tsa dipuo tsa Afrika Borwa ho maneno a dijithale.<ref>https://sadilar.org/en/isindebele-enjoys-major-boost-on-wikipedia-thanks-to-swip/</ref>
Ntle le ho ba motsamaisi wa SADiLaR, Khumalo o mafolofolo ho theheng leano la dipuo le ho ntshetsa pele dipuo tse ngata Afrika. O sebetsa e le modulasetulo le mookamedi wa Khomishene ya Puo ya IsiZulu ya African Union (AU). <ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref>
Ke Mopresidente wa African Association for Lexicography (AFRILEX) mme o na le maemo a mokgatlo e mengata ya thuto le dikomiti, ho kenyeletswa Digital Humanities in Southern Africa (DHASA). <ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>O ile a kgethwa ho ba karolo ya sehlopha sa boeletsi sa Lefapha la Thuto e Phahameng le Kwetliso ho tataisa tshebetsong ya moralo wa leano la puo diyunivesithing tsa Afrika Borwa. <ref>http://news.nwu.ac.za/dhet-appoints-sadilar-director-advisory-panel</ref> Ka selemo sa 2024 e ile ya eba sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba ka tlaasa mookotaba wa ''"Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae"''.<ref name=":0" />
Ngaka Langa khumalo. Ke sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba 2024: Sehlooho - Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae <ref name=":0">https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a1/WikiIndaba2024_Guide.pdf</ref>
== Mehlodi ==
stik6xzamb0hu440h8u21nfdh47zqir
Lebogang Boemo
0
10270
38163
36561
2026-05-02T15:18:18Z
SANKOMOTA
11165
38163
wikitext
text/x-wiki
'''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref>
[[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]]
== Semelo le mesebetsi ==
Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref>
Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Ditlhaloso tsa puo ==
Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref>
Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref>
Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.
Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso.
Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref>
Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref>
== Mehlodi ==
iavkn8tevvrutt7o067qetsvdlttvmy
38164
38163
2026-05-02T15:22:26Z
SANKOMOTA
11165
38164
wikitext
text/x-wiki
'''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref>
[[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]]
== Semelo le mesebetsi ==
Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref>
Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref>
== Ditlhaloso tsa puo ==
Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref>
Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref>
Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.
Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso.
Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref>
Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref>
== Sheba hape ==
[[Langa Khumalo]]
[[Leano la SWiP]]
== Mehlodi ==
8xde7h08pime742s8i1ob874c0pq5sg
Khethi Ngwenya
0
10463
38160
2026-05-02T12:11:17Z
KeMang??
6412
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342162589|Khethi Ngwenya]]"
38160
wikitext
text/x-wiki
'''Khethi Ngwenya''' (ya hlahileng ka la 25 Hlakubele 1991 [[Soweto]] ) ke rakgoebo le rakkgweoebo wa Afrika Boroa. Ke mothehi le motsamaisi ea ka sehloohong oa SchoolMedia Khamphani e kholo ka ho fetisisa ea Media le ntlafatso ea sechaba Afrika Boroa ka har'a Likolo ho pholletsa le Afrika Boroa. Hape ke mothehi-'moho oa Contilube-SA hammoho le Motlatsi oa Motlatsi oa Motsamaisi oa Kopano ea Global Shapers ea Johannesburg. <ref name="autogenerated2">"Khethi Ngwenya: SchoolMedia"''. 15 October 2014.''</ref> <ref>"Sexual Harassment Education Should Begin At School Level – Magazine SA"''. uniqmagazinesa.co.za.''</ref> <ref>"Khethi Ngwenya - Global Shapers Community"''.''</ref>
== Bophelo ba bonyaneng ==
Khethi Ngwenya o hlahile ka la 25 Hlakubele selemnong sa1991 [[Soweto]] Boroa ho Johannesburg ho Mapula le Jabu Ngwenya mme o qetile boholo ba dilemo tsa hae tsa pele Mofolo [[Soweto]] le Witbank . Ha a sa le monyane o ile a qala ho rekisa dihlahiswa tsa moriri salong ya rakgadi wa hae ho etsa tjhelete e eketsehileng nakong ya matsatsi a phomolo a sekolo. Ha a le dilemo di 12 o ile a etsa qeto ya ho bula lebenkele la hae la ho rekisa di-firecracker ho setjhaba sa lehae. Hamorao o ile a fallela Alberton le lelapa la hae mme ha a le dilemo di 16 a kenela mokgatlo wa Soweto Business Chamber, Young Entrepreneurs of Soweto, mme ya eba CEO ha a le dilemo di 17. <ref>"Shelf Life: PS, there's a new ad from Keith Rose!"''. 6 March 2015.''</ref>
== Diketsahalo le dikatleho tsa bohlokwa ==
Morero o entsoeng ke k'hamphani ea hae ea SchoolMedia o lebisitse ho lengoeng ha lifate tse fetang 4 500 ho pholletsa le [[Gauteng]], [[Afrika Borwa]] nakong ea lilemo tse 4. Ka 2012 o qalile morero o mong ka tshehetso ya Adidas le Orlando Pirates, e behileng Li-Goalpost tse ncha tse 40 tsa bolo ea maoto likolong tse 20 mme ea fa bana ba sekolo menyetla ya ho kopana le dinaleli tsa Orlando Pirates tse kang Benni McCarthy le Daine Klate, kapa ho bapala papali ea 5-a-side le baatlelete bana ba ditsebi. <ref>"SchoolMedia brings soccer campaign to school children"''.''</ref>
== Dkgau ==
Ka 2013 e ne e le e mong wa ba fihletseng makgaolakgang likgau tsa Talk Radio 702 tsa likhoebo tse nyane.
Ka 2017 o ile a thathamiswa e le mocha oa bo41 ea nang le tshusumetso e kgolo oa Afrika Boroa.
== Bophelo ba botho ==
Khethi ke motho ea buang dipuo tse ngata ; o bua dipuo tse 'maloa ho kenyeletsoa Senyesemane, [[Sezulu]], [[Sesotho]], [[Setswana]], [[Seswati]], [[Seburu|Seafrikanse]] le tse ling tsa Setaliana le Sepotoketsi . Ke Mokreste mme ke setho sa kereke ea K'hatholike . Ke oa morabe oa Seswati le Pedi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2017)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' ]</sup>
== Bona hape ==
* Lethathamo la Maafrika Borwa
* Baetsi ba Lefatshe
== Mehlodi ==
6drxv5e6znne7h9ttm5946n1bdh0xhf
38189
38160
2026-05-03T11:20:55Z
Dumbassman
7165
38189
wikitext
text/x-wiki
'''Khethi Ngwenya''' (ya hlahileng ka la 25 Hlakubele 1991 [[Soweto]]) ke rakgoebo le rakkgweoebo wa Afrika Boroa. Ke mothehi le motsamaisi ea ka sehloohong oa SchoolMedia Khamphani e kholo ka ho fetisisa ea Media le ntlafatso ea sechaba Afrika Boroa ka har'a Likolo ho pholletsa le Afrika Boroa. Hape ke mothehi-'moho oa Contilube-SA hammoho le Motlatsi oa Motlatsi oa Motsamaisi oa Kopano ea Global Shapers ea Johannesburg. <ref name="autogenerated2">"Khethi Ngwenya: SchoolMedia"''. 15 October 2014.''</ref><ref>"Sexual Harassment Education Should Begin At School Level – Magazine SA"''. uniqmagazinesa.co.za.''</ref><ref>"Khethi Ngwenya - Global Shapers Community"''.''</ref>
== Bophelo ba bonyaneng ==
Khethi Ngwenya o hlahile ka la 25 Hlakubele selemnong sa1991 [[Soweto]] Boroa ho Johannesburg ho Mapula le Jabu Ngwenya mme o qetile boholo ba dilemo tsa hae tsa pele Mofolo [[Soweto]] le Witbank . Ha a sa le monyane o ile a qala ho rekisa dihlahiswa tsa moriri salong ya rakgadi wa hae ho etsa tjhelete e eketsehileng nakong ya matsatsi a phomolo a sekolo. Ha a le dilemo di 12 o ile a etsa qeto ya ho bula lebenkele la hae la ho rekisa di-firecracker ho setjhaba sa lehae. Hamorao o ile a fallela Alberton le lelapa la hae mme ha a le dilemo di 16 a kenela mokgatlo wa Soweto Business Chamber, Young Entrepreneurs of Soweto, mme ya eba CEO ha a le dilemo di 17.<ref>"Shelf Life: PS, there's a new ad from Keith Rose!"''. 6 March 2015.''</ref>
== Diketsahalo le dikatleho tsa bohlokwa ==
Morero o entsoeng ke k'hamphani ea hae ea SchoolMedia o lebisitse ho lengoeng ha lifate tse fetang 4 500 ho pholletsa le [[Gauteng]], [[Afrika Borwa]] nakong ea lilemo tse 4. Ka 2012 o qalile morero o mong ka tshehetso ya Adidas le Orlando Pirates, e behileng Li-Goalpost tse ncha tse 40 tsa bolo ea maoto likolong tse 20 mme ea fa bana ba sekolo menyetla ya ho kopana le dinaleli tsa Orlando Pirates tse kang Benni McCarthy le Daine Klate, kapa ho bapala papali ea 5-a-side le baatlelete bana ba ditsebi.<ref>"SchoolMedia brings soccer campaign to school children"''.''</ref>
== Dkgau ==
Ka 2013 e ne e le e mong wa ba fihletseng makgaolakgang likgau tsa Talk Radio 702 tsa likhoebo tse nyane.
Ka 2017 o ile a thathamiswa e le mocha oa bo41 ea nang le tshusumetso e kgolo oa Afrika Boroa.
== Bophelo ba botho ==
Khethi ke motho ea buang dipuo tse ngata ; o bua dipuo tse 'maloa ho kenyeletsoa Senyesemane, [[Sezulu]], [[Sesotho]], [[Setswana]], [[Seswati]], [[Seburu|Seafrikanse]] le tse ling tsa Setaliana le Sepotoketsi . Ke Mokreste mme ke setho sa kereke ea K'hatholike . Ke oa morabe oa Seswati le Pedi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2017)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' ]</sup>
== Bona hape ==
* Lethathamo la Maafrika Borwa
* Baetsi ba Lefatshe
== Mehlodi ==
{{reflist}}
p840l51bk9qmplc58uxy3r1avmo59dg
Imelda Molokomme
0
10464
38165
2026-05-03T01:28:01Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1331128378|Imelda Molokomme]]"
38165
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942) ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.
lgmdfgicu1qx7w9ihmz4hwbs9buo2dt
38166
38165
2026-05-03T01:28:45Z
SANKOMOTA
11165
38166
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.
ks3gmbf6mphxugd7jlrqtrz98390por
38167
38166
2026-05-03T01:29:16Z
SANKOMOTA
11165
38167
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref>https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.
4haz1b4sfx8gcjr3hnaaca2hxissgwl
38168
38167
2026-05-03T01:29:40Z
SANKOMOTA
11165
38168
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" />
ivd1kbaxvmmh45b64zvcnbxh8c1k39u
38169
38168
2026-05-03T01:30:11Z
SANKOMOTA
11165
38169
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" />
== Ditlhaloso ==
3ldp0vp44e3m3i12g98uhqebt99vglt
38188
38169
2026-05-03T11:19:59Z
Dumbassman
7165
38188
wikitext
text/x-wiki
'''Imelda Mishodzi Molokomme''' (o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong".<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref> Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" />
== Ditlhaloso ==
{{reflist}}
gk1zme1v5nf1zws3l1l83iykvzq24b0
John Hardbattle
0
10465
38170
2026-05-03T01:36:00Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1258956814|John Hardbattle]]"
38170
wikitext
text/x-wiki
'''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) .
g8xtud2clbxr2rbvrfmtw4bgj3er8yt
38171
38170
2026-05-03T01:37:29Z
SANKOMOTA
11165
38171
wikitext
text/x-wiki
'''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. <ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref>Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) .
gez8hn5vj6k2s6phpw1bkg4zpglds81
38172
38171
2026-05-03T01:38:01Z
SANKOMOTA
11165
38172
wikitext
text/x-wiki
'''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. <ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref>Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) .
== Mehlodi ==
jdigsd8ek6ye64aunz2ht0qj61hig8t
38187
38172
2026-05-03T11:19:26Z
Dumbassman
7165
38187
wikitext
text/x-wiki
'''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana.<ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref> Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) .
== Mehlodi ==
{{reflist}}
ttlm1l4mkhv5c94nteg2hgztq1d8ltg
Veronica de Klerk
0
10466
38173
2026-05-03T02:52:05Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1351008314|Veronica de Klerk]]"
38173
wikitext
text/x-wiki
'''Veronica Cecilia de Klerk''' (o hlahile ka la 26 Pudungwane 1947) ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Namibia.
ni2902nsefdv5vsfzi8gi0iovmyqcr7
Magodonga Mahlangu
0
10467
38174
2026-05-03T06:51:20Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346083171|Magodonga Mahlangu]]"
38174
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
lezrmajf0fwgzft5o59b3mra6sl227l
38175
38174
2026-05-03T07:04:51Z
SANKOMOTA
11165
Created by translating the section "__LEAD_SECTION__" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346083171|Magodonga Mahlangu]]"
38175
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
dgxqq3eksoq2o8kmyd3mknr0qhiwzb3
38176
38175
2026-05-03T07:06:25Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse linki
38176
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
maqrodsqvy81frxwzfyirfsy1h7gkpq
38177
38176
2026-05-03T07:07:36Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse linki
38177
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
6v8hk83t0795pjbraexb7ptln27b115
38178
38177
2026-05-03T07:09:02Z
SANKOMOTA
11165
Ke kentse linki
38178
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
srrv870rmzabvek6gvlopvhjchsmlf9
38179
38178
2026-05-03T07:10:26Z
SANKOMOTA
11165
38179
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
kyi3w0sqhrob8pv552qsb1mfvzpxesu
38180
38179
2026-05-03T07:12:01Z
SANKOMOTA
11165
38180
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
rsknrs2371a62djjlan4zxwkceltylx
38181
38180
2026-05-03T07:13:05Z
SANKOMOTA
11165
38181
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref>https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>
Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
lf8dd50tecfh70r08ar5zj1p49rsjfy
38182
38181
2026-05-03T07:14:49Z
SANKOMOTA
11165
38182
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref>https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref>
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.
giu9tki9clhjoaslsf4b40mg5gfvodx
38183
38182
2026-05-03T07:15:47Z
SANKOMOTA
11165
38183
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref>
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" />
pdb3jyd6xqn4hl72h94gtz521w0ub1i
38184
38183
2026-05-03T07:16:27Z
SANKOMOTA
11165
38184
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>
Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref>
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
qurce27gdoaw6i40ug9kmc2qlrtjxmn
38185
38184
2026-05-03T07:21:02Z
SANKOMOTA
11165
38185
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref>
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
s41w14qpzz59my1efkck47pqy0h2hjv
38186
38185
2026-05-03T11:18:53Z
Dumbassman
7165
38186
wikitext
text/x-wiki
'''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona.<ref>https://www.ebsco.com/</ref> Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref>
Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref> Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref>
Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" />
== Mehlodi ==
{{reflist}}
o4w6acu5qr5y5js7oa2pbcemru5pqps