Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.46.0-wmf.26 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Fezile Mkhize 0 9423 38161 32037 2026-05-02T12:18:11Z KeMang?? 6412 Ke lokisa leqhepe 38161 wikitext text/x-wiki '''Fezile Thanda Mkhize''' (o hlahile ka la 8 Hlakubele 1991) ke sebapadi sa di thelevishene sa Aforika Borwa, ke ngaka ya sekgowa, mohlala, mofani wa thelevishene le mohlophisi wa tlhodisano ya bo mmabotle mme hapa moqhaka wa bo mma botle ho Mister Supranational 2024 ka la 4 Phupu 2024, motseng wa Poland.<ref>https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2024-07-05-south-african-actor-fezile-mkhize-is-mister-supranational-2024/</ref> O ile a eba Mo aforika borwa wa pele mme yaba mo Aforika wa pele ya ileng a eba mampopi wa pele a hapileng tlhodisano ya Mister Supranational. Pele eba mohlodi, Fezile oile a tswa boemong ba bobedi mme yaba mo Aforika borwa wa pele ho tswa boemong ba bobedi tlhodiso yaMister World 2019, e neng e tshwerwe ka la 23 Phato 2019, motseng wa Philippines moo a ileng a hapa moqhaka wa konthinente wa Mister World Africa 2019. == Mehlodi == 1w29h1q274488cfxgzvv5d56k9wwehs Langa Khumalo 0 10253 38162 36813 2026-05-02T15:17:57Z SANKOMOTA 11165 38162 wikitext text/x-wiki {{Databox|item= Q122235165}}'''Langa Khumalo''' ke setsebi sa dipuo, moithuti le moetapele ya tsejwang haholo e le Motsamaisi ya Phethahetseng wa Setsi sa [[Afrika Borwa]] sa Disebediswa tsa Puo ya Dijithale [[SADiLaR|(SADiLaR)]], setsi sa dipatlisiso sa naha se thehilweng Univesithing ya Leboya-bophirima Afrika Borwa. <ref>https://langakhumalo.co.za/</ref><ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref> == Thuto == Khumalo o fumane lengolo la thuto la bongaka (PhD) ya hae ya Dipuo Univesithing ya Oslo (Norway) le MPhil ya Dipuo ho tswa Univesithing ya Cambridge (UK).<ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>Ntle le moo, o na le Setifikeiti sa Corpus Linguistics ho tswa Tuscan Word Centre e Italy mme o phethile Lenaneo la Boetapele ba Leano la Oxford (OSLP) Univesithing ya Oxford, UK. <ref>https://oxford.co.za/launching-oxford-global-languages-living-dictionaries-for-isizulu-and-northern-sotho-are-born/</ref> Pele a kena ho SADiLaR, Khumalo o sebeditse e le motsamaisi wa moralo wa dipuo le Ntshetsopele Univesithing ya KwaZulu-Natal (UKZN), moo a ileng a kenya letsoho ho ntshetsopele ya Dipuo tsa matswallwa a Afrika, haholo isiZulu, thutong e phahameng, dipatlisisong le theknoloji ya puo batho ba batsho. <ref>https://ukzn.ac.za/news/ukzn-welcomes-new-head-of-language-planning-and-development-office/</ref> == SADiLaR == SADiLaR, e thehilweng e le karolo ya Mmapa wa Tsela wa Infrastructure ya Patlisiso ya Afrika Borwa (SARIR) mme e tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi, ke setsi sa pele sa mofuta wa sona Afrika se nang le tumello ya ho tshehetsa dipatlisiso le Ntshetsopele ya Disebediswa tsa puo ya dijithale. <ref>https://www.dsti.gov.za/index.php/media-room/latest-news/3134-prof-langa-khumalo-appointed-to-lead-digital-language-research-infrastructure</ref> Mosebetsi wa setsi sena o akarelletsa ho hlahisa di-corpus, disebediswa tsa ho sebetsana le puo ya tlhaho (NLP), le theknoloji e nngwe ya puo e nolofalletsang tshebediso ya dipuo tse se nang disebediswa tse lekaneng tsa thuto le tsa setjhaba. Tlasa Khumalo, SADiLaR e atolositse phihlello le tshusumetso ya yona, e kgothalletsa tshebedisano mmoho ya naha le ya matjhabeng, mme e sebetsa haufi-ufi le ditshebeletso tse tshwanang ho aha bokgoni ba saense ya batho ya dijithale, thuto ya dipuo ya dikhomphutha le dipatlisiso tsa mahlale a puo jwalo ka Wikipedia. Menehelo ya dipolotiki tsa dipuo le dipatlisiso tsa dipuo tsa Afrika Borwa ho maneno a dijithale.<ref>https://sadilar.org/en/isindebele-enjoys-major-boost-on-wikipedia-thanks-to-swip/</ref> Ntle le ho ba motsamaisi wa SADiLaR, Khumalo o mafolofolo ho theheng leano la dipuo le ho ntshetsa pele dipuo tse ngata Afrika. O sebetsa e le modulasetulo le mookamedi wa Khomishene ya Puo ya IsiZulu ya African Union (AU). <ref>https://sadilar.org/en/langa-khumalo/</ref> Ke Mopresidente wa African Association for Lexicography (AFRILEX) mme o na le maemo a mokgatlo e mengata ya thuto le dikomiti, ho kenyeletswa Digital Humanities in Southern Africa (DHASA). <ref>https://ndabaonline.ukzn.ac.za/StoryPrinter.aspx?id=8054</ref>O ile a kgethwa ho ba karolo ya sehlopha sa boeletsi sa Lefapha la Thuto e Phahameng le Kwetliso ho tataisa tshebetsong ya moralo wa leano la puo diyunivesithing tsa Afrika Borwa. <ref>http://news.nwu.ac.za/dhet-appoints-sadilar-director-advisory-panel</ref> Ka selemo sa 2024 e ile ya eba sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba ka tlaasa mookotaba wa ''"Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae"''.<ref name=":0" /> Ngaka Langa khumalo. Ke sebui sa sehlooho sa Wiki Indaba 2024: Sehlooho - Bohlokwa ba ho Boloka Dipuo tsa selehae <ref name=":0">https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a1/WikiIndaba2024_Guide.pdf</ref> == Mehlodi == stik6xzamb0hu440h8u21nfdh47zqir Lebogang Boemo 0 10270 38163 36561 2026-05-02T15:18:18Z SANKOMOTA 11165 38163 wikitext text/x-wiki '''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref> [[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]] == Semelo le mesebetsi == Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref> == Ditlhaloso tsa puo == Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref> Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary. Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso. Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref> Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref> == Mehlodi == iavkn8tevvrutt7o067qetsvdlttvmy 38164 38163 2026-05-02T15:22:26Z SANKOMOTA 11165 38164 wikitext text/x-wiki '''Lebogang Boemo''' ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa Disebediswa tsa Puo ya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tshiheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa [[SADiLaR]] ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata sa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/</ref> [[File:Lebogang_Boemo.jpg|Lebogang Boemo]] == Semelo le mesebetsi == Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phunyelletsa le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/staff/?utm_source=chatgpt.com</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary.<ref>https://sadilar.org/en/lebogang-boeme/?utm_source=chatgpt.com</ref> == Ditlhaloso tsa puo == Lebogang Boemo ke mookamedi wa projeke setsing sa Afrika Borwa sa disebediswa tsa Puo eya Digital (SADiLaR), mohaho wa dipatlisiso ya naha o tshwaretsweng Univesithing ya Leboya-bophirima mme o tsheheditswe ke Lefapha la Saense le Boqapi ba Afrika Borwa. Morero wa SADiLaR ke ho ntshetsa pele disebediswa tsa puo ya dijithale le mahlale bakeng sa setjhaba sa dipuo tse ngata tsa Afrika Borwa, haholoholo ho shebana le dipuo tsa semmuso tse nang le disebediswa tse fokolang.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://www.clarin.eu/news/south-africa-joins-clarin-eric-member</ref> Lebogang Boemo o sebetsa e le Motsamaisi wa Morero ho SADiLaR, moo a ikarabellang bakeng sa ho hokahanya le ho kenya tshebetsong mehato ya maano e tshehetsang taelo ya setsi sa dipatlisiso tsa dipuo tsa dijithale le Ntshetsopele ya Disebediswa. Ka boikarabelo bona, o nkile karolo ya bohlokwa mererong ya naha e ikemiseditseng ho kgothaletsa dipuo tse ngata le ho kenyelletsa dipuo tsa dijithale ho phatlalla le Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/sadilarlanguageaudit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://news.nwu.ac.za/sites/news.nwu.ac.za/files/files/Robert.Balfour/Address%202019_10_18.UNISA.Impact-of-4IR-on-indigenous-languages.doc</ref> Boiphihlelo ba pele ba Boemo bo kenyelletsa mosebetsi le Letlole la Naha la Tsebo, moo a neng a kenya letsoho ho tsamaiseng mananeo a tshehetsang ho ithuta, boikwetliso le Ntshetsopele ya tsebo ya basebetsi ba dumellanang le dintho tse tlang pele thutong. Tlaleho ya hae ya tsamaiso ya merero le tsamaiso e mo hlomelletse ka tsebo e hlokahalang ho etella pele boiteko bo boholo, ba di-multi-disciplinary. Boemo ho SADiLaR e bile Tlhahlobo ya disebediswa tsa puo, mohato wa naha ka bophara wa ho lekola le ho etsa dimmapa tsa thepa ya puo ditsing tsa thuto e phahameng tsa Afrika Borwa. Tlhahlobo ke karolo ya tshebetsong ya Lekala la Thuto e Phahameng le Kwetliso ya Puo , e kgothalletsang ntshetsopele e lekanang ya tshebediso ya dipuo tsohle tse 11 tsa semmuso ka hare ho ruta, ho ithuta le tsamaiso. Boemo e laola merero e meng ya bohlokwa ya SADiLaR, ho akarelletsa le merero ya tshebedisano e atolosang ponahalo ya puo le ho fihlella. Mohlala, o kopantswe le projeke ya SADiLaR-Wikipedia-PanSALB [[Leano la SWiP| (SWiP)]] , e ikemiseditseng ho eketsa boemedi ba dipuo tsa Afrika Borwa ho Wikipedia le ho kgothaletsa ho nka karolo ho hoholo ha sechaba sa dipuo ho ntshetsapele ditaba tsa mahala, tse bulehileng tsa dijithale.<ref>https://journals.bilpubgroup.com/index.php/fls/article/view/9068</ref> Boemo boeta-pele bahae bo atolosetsa ho emela SADiLaR diforamong tsa naha tse shebaneng le thuto, dipuo tse ngata le tekano ya bong. Sebokeng sa baetapele tsa Basadi ba Thuto e Phahameng, o ile a buella ho kenyeletswa ho hoholo ha Basadi ba ditsebi dipatlisisong tsa leano le mekgweng wa maano, a matlafatsa bohlokwa ba boetapele bo fapaneng ho rala dibaka tsa dipatlisiso tsa Afrika Borwa.<ref>https://sadilar.org/en/empowering-voices-sadilar-women-champion-leadership-at-the-women-leaders-in-higher-education-summit/?utm_source=chatgpt.com</ref><ref>https://escalator.sadilar.org/champions/dh-oer/</ref> == Sheba hape == [[Langa Khumalo]] [[Leano la SWiP]] == Mehlodi == 8xde7h08pime742s8i1ob874c0pq5sg Khethi Ngwenya 0 10463 38160 2026-05-02T12:11:17Z KeMang?? 6412 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1342162589|Khethi Ngwenya]]" 38160 wikitext text/x-wiki '''Khethi Ngwenya''' (ya hlahileng ka la 25 Hlakubele 1991 [[Soweto]] ) ke rakgoebo le rakkgweoebo wa Afrika Boroa. Ke mothehi le motsamaisi ea ka sehloohong oa SchoolMedia Khamphani e kholo ka ho fetisisa ea Media le ntlafatso ea sechaba Afrika Boroa ka har'a Likolo ho pholletsa le Afrika Boroa. Hape ke mothehi-'moho oa Contilube-SA hammoho le Motlatsi oa Motlatsi oa Motsamaisi oa Kopano ea Global Shapers ea Johannesburg. <ref name="autogenerated2">"Khethi Ngwenya: SchoolMedia"''. 15 October 2014.''</ref> <ref>"Sexual Harassment Education Should Begin At School Level – Magazine SA"''. uniqmagazinesa.co.za.''</ref> <ref>"Khethi Ngwenya - Global Shapers Community"''.''</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Khethi Ngwenya o hlahile ka la 25 Hlakubele selemnong sa1991 [[Soweto]] Boroa ho Johannesburg ho Mapula le Jabu Ngwenya mme o qetile boholo ba dilemo tsa hae tsa pele Mofolo [[Soweto]] le Witbank . Ha a sa le monyane o ile a qala ho rekisa dihlahiswa tsa moriri salong ya rakgadi wa hae ho etsa tjhelete e eketsehileng nakong ya matsatsi a phomolo a sekolo. Ha a le dilemo di 12 o ile a etsa qeto ya ho bula lebenkele la hae la ho rekisa di-firecracker ho setjhaba sa lehae. Hamorao o ile a fallela Alberton le lelapa la hae mme ha a le dilemo di 16 a kenela mokgatlo wa Soweto Business Chamber, Young Entrepreneurs of Soweto, mme ya eba CEO ha a le dilemo di 17. <ref>"Shelf Life: PS, there's a new ad from Keith Rose!"''. 6 March 2015.''</ref> == Diketsahalo le dikatleho tsa bohlokwa == Morero o entsoeng ke k'hamphani ea hae ea SchoolMedia o lebisitse ho lengoeng ha lifate tse fetang 4 500 ho pholletsa le [[Gauteng]], [[Afrika Borwa]] nakong ea lilemo tse 4. Ka 2012 o qalile morero o mong ka tshehetso ya Adidas le Orlando Pirates, e behileng Li-Goalpost tse ncha tse 40 tsa bolo ea maoto likolong tse 20 mme ea fa bana ba sekolo menyetla ya ho kopana le dinaleli tsa Orlando Pirates tse kang Benni McCarthy le Daine Klate, kapa ho bapala papali ea 5-a-side le baatlelete bana ba ditsebi. <ref>"SchoolMedia brings soccer campaign to school children"''.''</ref> == Dkgau == Ka 2013 e ne e le e mong wa ba fihletseng makgaolakgang likgau tsa Talk Radio 702 tsa likhoebo tse nyane. Ka 2017 o ile a thathamiswa e le mocha oa bo41 ea nang le tshusumetso e kgolo oa Afrika Boroa. == Bophelo ba botho == Khethi ke motho ea buang dipuo tse ngata ; o bua dipuo tse 'maloa ho kenyeletsoa Senyesemane, [[Sezulu]], [[Sesotho]], [[Setswana]], [[Seswati]], [[Seburu|Seafrikanse]] le tse ling tsa Setaliana le Sepotoketsi . Ke Mokreste mme ke setho sa kereke ea K'hatholike . Ke oa morabe oa Seswati le Pedi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2017)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Bona hape == * Lethathamo la Maafrika Borwa * Baetsi ba Lefatshe == Mehlodi == 6drxv5e6znne7h9ttm5946n1bdh0xhf 38189 38160 2026-05-03T11:20:55Z Dumbassman 7165 38189 wikitext text/x-wiki '''Khethi Ngwenya''' (ya hlahileng ka la 25 Hlakubele 1991 [[Soweto]]) ke rakgoebo le rakkgweoebo wa Afrika Boroa. Ke mothehi le motsamaisi ea ka sehloohong oa SchoolMedia Khamphani e kholo ka ho fetisisa ea Media le ntlafatso ea sechaba Afrika Boroa ka har'a Likolo ho pholletsa le Afrika Boroa. Hape ke mothehi-'moho oa Contilube-SA hammoho le Motlatsi oa Motlatsi oa Motsamaisi oa Kopano ea Global Shapers ea Johannesburg. <ref name="autogenerated2">"Khethi Ngwenya: SchoolMedia"''. 15 October 2014.''</ref><ref>"Sexual Harassment Education Should Begin At School Level – Magazine SA"''. uniqmagazinesa.co.za.''</ref><ref>"Khethi Ngwenya - Global Shapers Community"''.''</ref> == Bophelo ba bonyaneng == Khethi Ngwenya o hlahile ka la 25 Hlakubele selemnong sa1991 [[Soweto]] Boroa ho Johannesburg ho Mapula le Jabu Ngwenya mme o qetile boholo ba dilemo tsa hae tsa pele Mofolo [[Soweto]] le Witbank . Ha a sa le monyane o ile a qala ho rekisa dihlahiswa tsa moriri salong ya rakgadi wa hae ho etsa tjhelete e eketsehileng nakong ya matsatsi a phomolo a sekolo. Ha a le dilemo di 12 o ile a etsa qeto ya ho bula lebenkele la hae la ho rekisa di-firecracker ho setjhaba sa lehae. Hamorao o ile a fallela Alberton le lelapa la hae mme ha a le dilemo di 16 a kenela mokgatlo wa Soweto Business Chamber, Young Entrepreneurs of Soweto, mme ya eba CEO ha a le dilemo di 17.<ref>"Shelf Life: PS, there's a new ad from Keith Rose!"''. 6 March 2015.''</ref> == Diketsahalo le dikatleho tsa bohlokwa == Morero o entsoeng ke k'hamphani ea hae ea SchoolMedia o lebisitse ho lengoeng ha lifate tse fetang 4 500 ho pholletsa le [[Gauteng]], [[Afrika Borwa]] nakong ea lilemo tse 4. Ka 2012 o qalile morero o mong ka tshehetso ya Adidas le Orlando Pirates, e behileng Li-Goalpost tse ncha tse 40 tsa bolo ea maoto likolong tse 20 mme ea fa bana ba sekolo menyetla ya ho kopana le dinaleli tsa Orlando Pirates tse kang Benni McCarthy le Daine Klate, kapa ho bapala papali ea 5-a-side le baatlelete bana ba ditsebi.<ref>"SchoolMedia brings soccer campaign to school children"''.''</ref> == Dkgau == Ka 2013 e ne e le e mong wa ba fihletseng makgaolakgang likgau tsa Talk Radio 702 tsa likhoebo tse nyane. Ka 2017 o ile a thathamiswa e le mocha oa bo41 ea nang le tshusumetso e kgolo oa Afrika Boroa. == Bophelo ba botho == Khethi ke motho ea buang dipuo tse ngata ; o bua dipuo tse 'maloa ho kenyeletsoa Senyesemane, [[Sezulu]], [[Sesotho]], [[Setswana]], [[Seswati]], [[Seburu|Seafrikanse]] le tse ling tsa Setaliana le Sepotoketsi . Ke Mokreste mme ke setho sa kereke ea K'hatholike . Ke oa morabe oa Seswati le Pedi . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2017)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Bona hape == * Lethathamo la Maafrika Borwa * Baetsi ba Lefatshe == Mehlodi == {{reflist}} p840l51bk9qmplc58uxy3r1avmo59dg Imelda Molokomme 0 10464 38165 2026-05-03T01:28:01Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1331128378|Imelda Molokomme]]" 38165 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942) ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae. lgmdfgicu1qx7w9ihmz4hwbs9buo2dt 38166 38165 2026-05-03T01:28:45Z SANKOMOTA 11165 38166 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae. ks3gmbf6mphxugd7jlrqtrz98390por 38167 38166 2026-05-03T01:29:16Z SANKOMOTA 11165 38167 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref>https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae. 4haz1b4sfx8gcjr3hnaaca2hxissgwl 38168 38167 2026-05-03T01:29:40Z SANKOMOTA 11165 38168 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" /> ivd1kbaxvmmh45b64zvcnbxh8c1k39u 38169 38168 2026-05-03T01:30:11Z SANKOMOTA 11165 38169 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' ( o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong". <ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref>Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" /> == Ditlhaloso == 3ldp0vp44e3m3i12g98uhqebt99vglt 38188 38169 2026-05-03T11:19:59Z Dumbassman 7165 38188 wikitext text/x-wiki '''Imelda Mishodzi Molokomme''' (o hlahile ka 1942)<ref>https://cortum.org/2021/10/30/imelda-mishodzi-molokomme/</ref> ke mohanyetsi wa basadi le mohlohlelli wa setjhaba wa [[Botswana]], "ya tsejwang ka karolo ya hae e mafolofolo lenaneong la bong".<ref name=":0">https://web.archive.org/web/20171115222414/https://thevoicebw.com/the-pillar-of-the-molokomme-powerhouse/</ref> Molokomme o ile a nyala a le dilemo di 17, mme ha aka a qala ka lengolo la hae la univesithi ho fihlela a le dilemo tse 42, mme moradi wa hae, Athaliah Molokomme, Mmuelliwaa molao wa naha, e ne e le e mong wa mesuwe ya hae.<ref name=":0" /> == Ditlhaloso == {{reflist}} gk1zme1v5nf1zws3l1l83iykvzq24b0 John Hardbattle 0 10465 38170 2026-05-03T01:36:00Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1258956814|John Hardbattle]]" 38170 wikitext text/x-wiki '''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) . g8xtud2clbxr2rbvrfmtw4bgj3er8yt 38171 38170 2026-05-03T01:37:29Z SANKOMOTA 11165 38171 wikitext text/x-wiki '''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. <ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref>Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) . gez8hn5vj6k2s6phpw1bkg4zpglds81 38172 38171 2026-05-03T01:38:01Z SANKOMOTA 11165 38172 wikitext text/x-wiki '''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana. <ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref>Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) . == Mehlodi == jdigsd8ek6ye64aunz2ht0qj61hig8t 38187 38172 2026-05-03T11:19:26Z Dumbassman 7165 38187 wikitext text/x-wiki '''John Qace Hardbattle''' (1945-1996) e ne e le e mong wa baetsi ba Bushman ba tsebahalang ka ho fetisisa Botswana. "Mora wa mme wa Bushman, Khwa, le ntate wa Monyesemane, Tom Hardbattle". Ntate wa hae e ne e le lepolesa le tlohetseng mosebetsi le ileng la ya Afrika Borwa mme hamorao la ya Botswana.<ref>https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1995/12/18/the-bushmens-advocate/927fed08-26eb-4494-b889-898c63829fc6/?noredirect=on</ref> Moo o ile a nyala "Kawi", mme wa John. John Hardbattle o ile a theha (le Roy Sesana) mme a fetoha moeta-pele wa Batho ba Pele ba Kalahari (FPK) . == Mehlodi == {{reflist}} ttlm1l4mkhv5c94nteg2hgztq1d8ltg Veronica de Klerk 0 10466 38173 2026-05-03T02:52:05Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1351008314|Veronica de Klerk]]" 38173 wikitext text/x-wiki '''Veronica Cecilia de Klerk''' (o hlahile ka la 26 Pudungwane 1947) ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa Namibia. ni2902nsefdv5vsfzi8gi0iovmyqcr7 Magodonga Mahlangu 0 10467 38174 2026-05-03T06:51:20Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346083171|Magodonga Mahlangu]]" 38174 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama. Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso". Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. lezrmajf0fwgzft5o59b3mra6sl227l 38175 38174 2026-05-03T07:04:51Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "__LEAD_SECTION__" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1346083171|Magodonga Mahlangu]]" 38175 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama. Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso". Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. dgxqq3eksoq2o8kmyd3mknr0qhiwzb3 38176 38175 2026-05-03T07:06:25Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 38176 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso". Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. maqrodsqvy81frxwzfyirfsy1h7gkpq 38177 38176 2026-05-03T07:07:36Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 38177 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona. " Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso". Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. 6v8hk83t0795pjbraexb7ptln27b115 38178 38177 2026-05-03T07:09:02Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 38178 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso". Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. srrv870rmzabvek6gvlopvhjchsmlf9 38179 38178 2026-05-03T07:10:26Z SANKOMOTA 11165 38179 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25 mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. kyi3w0sqhrob8pv552qsb1mfvzpxesu 38180 38179 2026-05-03T07:12:01Z SANKOMOTA 11165 38180 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30. Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. rsknrs2371a62djjlan4zxwkceltylx 38181 38180 2026-05-03T07:13:05Z SANKOMOTA 11165 38181 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref>https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref> Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso". Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. lf8dd50tecfh70r08ar5zj1p49rsjfy 38182 38181 2026-05-03T07:14:49Z SANKOMOTA 11165 38182 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref>https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref> Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011. giu9tki9clhjoaslsf4b40mg5gfvodx 38183 38182 2026-05-03T07:15:47Z SANKOMOTA 11165 38183 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref> Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" /> pdb3jyd6xqn4hl72h94gtz521w0ub1i 38184 38183 2026-05-03T07:16:27Z SANKOMOTA 11165 38184 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref> Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" /> == Mehlodi == qurce27gdoaw6i40ug9kmc2qlrtjxmn 38185 38184 2026-05-03T07:21:02Z SANKOMOTA 11165 38185 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref>Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona. <ref>https://www.ebsco.com/</ref>Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref>Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref> Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" /> == Mehlodi == s41w14qpzz59my1efkck47pqy0h2hjv 38186 38185 2026-05-03T11:18:53Z Dumbassman 7165 38186 wikitext text/x-wiki '''Magodonga Mahlangu''' ke mohlabani wa ditokelo tsa basadi wa [[Zimbabwe]] ya ileng a fuwa moputso wa Robert F Kennedy wa ditokelo tsa Botho ka 2009 ke Mopresidente wa Amerika Barack Obama.<ref>https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/8376167.stm</ref> Mahlangu ke moeta-pele wa Women of Zimbabwe Arise (WOZA), e thehilweng le Jenni Williams. Ha a ne a fa Moputso ho Magodonga le WOZA, Obama o ile a re: "Ka mohlala wa hae, Magodonga o bontshitse basadi ba WOZA le batho ba Zimbabwe hore ba ka senya matla a bahatelli ba bona ka matla a bona - hore ba ka nyenyefatsa matla a mmusisi ka a bona.<ref>https://www.ebsco.com/</ref> Sebete sa hae se kgothaleditse ba bang ho bitsa ba bona.<ref>http://www.rfkcenter.org/node/414</ref> "Mantswe a hae a amohelang moputso, Mahlangu o qotsitse Robert F. Kennedy, a re, "Bokamoso bo tlang ha se mpho: ke katleho. Moloko o mong le o mong o thusa ho iketsetsa bokamoso".<ref>http://www.rfkcenter.org/node/410</ref> Ho tloha ka 2008, Mahlangu o ne a tshwerwe makgetlo a fetang 25<ref>https://www.usatoday.com/news/world/2008-07-02-1313254554_x.htm</ref> mme ka 2011, makgetlo a fetang 30.<ref name=":0">https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=RA3-PA41</ref> Human Rights Watch e ile ya nyatsa ho tshwarwa ha Mahlangu le Williams kgafetsa, ya bolela kamora ho tshwaetswa ho le leng hore mmuso wa Zimbabwe o lokela ho lokolla basadi le "ho lldumella setjhaba sa lehae tokelo ya ho iteta sefuba ka khotso".<ref>https://www.hrw.org/news/2008/10/28/zimbabwe-end-crackdown-peaceful-demonstrators</ref> Mahlangu o hlahetse motseng wa Bulawayo mme o holetse sebakeng sa South Matebeleland mme a fumana thuto sekolong sa poraefete moo a fumaneng diploma ya Kwetliso le tsamaiso ya dipapadi. O ne a halefile hore baatlelete ba moo ba ne ba kgethollolwa. O thehile WOZA le Williams le Sheba Dube ho ipelaetsa kgahlanong le diphetoho tsa moruo le dipolotiki naheng ya bona. O qadile ho hlophisa boipelaetso bakeng sa WOZA ka 2003. Lelapa la Mahlangu jwale le dula kantle ho Zimbabwe. O ne a sa nyalwa mme a se na bana ka 2011.<ref name=":0" /> == Mehlodi == {{reflist}} o4w6acu5qr5y5js7oa2pbcemru5pqps