Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Botshabelo, Free State 0 9165 39419 35722 2026-06-17T06:12:41Z KeMang?? 6412 /* Dipalangwang */ Ke lokisa diphoso 39419 wikitext text/x-wiki '''Botshabelo''', e bolelang "sebaka sa setshabelo", ke toropo e kgolo e thehilweng ka 1979. E fumaneha ka botjhabela ho [[Mangaung|Bloemfontein]] profenseng ya Freistata e [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]]. Botshabelo hona jwale ke toropo e kgolo ka ho fetisisa Free State<ref>https://southafrica.co.za/botshabelo.html</ref>. == Nalane == Ha batho ba bangata ba tloha mapolasing a Freistata, ba ile ba batla dibaka tsa ho dula tikolohong ya Thaba Nchu, sebaka se seng sa mahae mmusong wa kgale wa Bophutatswana.<ref>{{Cite journal|pages=311–329}}</ref><ref>{{Cite journal|pages=691–705}}</ref> Ha batho ba bangata ba tloha mapolasing a Foreistata, ba ile ba batla dibaka tsa bodulo tikolohong ya Thaba Nchu, e leng naha e ngwe e tlasa puso ya kgale ya Bophuthatswana.[1][2] Leano le neng le laola Bophuthatswana ka nako eo le ne le bolela ka ho hlaka hore Bophuthatswana ke ba leloko la Batswana. Ka lebaka leo, merabe e meng kaofela, haholo-holo Basotho le Maxhosa, ba ne ba dula kampong ya dikgbokano ya mekhukhu e bitswang "Kromdraai". Kromdraai e ile ya qalwa ke monna ya neng a bitswa "Khoza". O ne a rekisa setsha ka disente tse 50 feela ho pota selemo sa 1976. Hamorao mmuso wa Bophuthatswana o ile wa qala ho nyatsa ka matla tswelopele leho ntlafala ha sebaka seo, mme ba sebetsa ka thata ka sepolesa sa bona bosiu le motsheare, ba leka ho tlosa batho bohle ba dulang sebakeng seo, bao e seng Batswana. Ha kgatello e ntse e eketseha ho batho ba Kromdraai, Khoza o ile a baleha mme ha aka a hlola a bonahala. Ka 1979, Tonakgolo ya mehleng ya QwaQwa, Kenneth Mopeli mmoho le mmuso wa kgethollo ba fumane sebaka sa batho bohle ba Kromdraai polasing e bitswang Onverwacht mme yaba ba reka polasi eo. Batho bohle bao e neng ese Batswana ba ile ba qala ho fallela polasing ya Onverwacht mahala, mme hamorao ha ba qala ho dula sebakeng seo ba lefa ZAR80 bakeng sa ho fumana setsha. Qetellong ya 1980 ho ya mathwasong a 1981 lebitso la Onverwacht le ile la qala ho nyamela mme batho ba qala ho bitsa sebaka sa bona ka lebitso la Botshabelo, lebitso lena le fanweng ke Julius Nkoko. == Moruo == [[File:Botshabelo-Industrial-Park.jpg|thumb]] Botshabelo e na le sebaka se seholo sa indasteri se nang le difeme (factory) tse kgolo tse teng moo. Moruo wa toropo ena o ipapisitse le tlhahiso ya dijo, diaparo le thepa e ngwe. Feme e hlahisang dikgoho [Supreme poultry Pty (Ltd)] e teng mona. Capitec Bank le Shoprite di na le makala a mararo le disuphamakete toropong ena. == Mehlodi == 81m40o5jf4i9r9v4lxfhszkiakj5qvm Lefehlo 0 9203 39402 34514 2026-06-16T20:36:48Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39402 wikitext text/x-wiki [[File:Sangoma Initiates being greeted and welcomed.jpg|alt=Lefehlo|thumb|Lefehlo la Sesotho]] '''Lefehlo la Sesotho.''' '''Lefehlo''' ke mosebetsi wa ho amohela lethuela le ho le kwetlisa bakeng la ho ba ngaka e phethahetseng ya Sesotho. Motho ya fehlellwang o bitswa lethuela mme hangata o ya lefehlong ha a bontshitswe mpho ya hae ke badimo, e be o ya ngakeng enngwe ya Sesotho hore e lo mo fehlella. <ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://newafricanmagazine.com/26920/ |access-date=2024-06-20 |archive-date=2023-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603222151/https://newafricanmagazine.com/26920/ |dead-url=yes }}</ref>Hangata lethuela le ya lefehlong dikgwedi tse ka bang tse tsheletseng. Nakong ena ya ho fehlellwa, lethuela ha le a dumellwa ho ya lapeng ho fihlela nako ya ho kwetliswa/fehlellwa e se e fetile. Lethuela le fuwa lebitso le letjha (le kang Mamoya, Makoena, Makganyapa). Ha le se le qetile ka leeto la ho fehlellwa, e be le etsetswa mokete o lokisetsang ho ya ha bo. Tsatsing la mokete wa ho kgutlela lapeng, mathuela a mang a tla a tlo letsa dikupu tsa bona tse entsweng ka matlalo a diphoofolo, ba bine le ho kgiba bosiu kaofela. Ho tla hlajwa phoofolo e itseng, ho etswe majwala, ho tliswe le dimpho jwalo jwalo. Ha mokete o se o fedile, eo e neng e le lethuela e se e le ngaka ya sesotho e phethahetseng, mme a ka hlahloba le ho thusa batho ba motseng ka ditlhare tsa hae.<ref>https://scholar.ufs.ac.za/server/api/core/bitstreams/9302255a-1265-4f9d-854d-13b0795a15a4/content</ref> == Mehlodi == [[Category:Lefehlo]] [[Category:Traditional healer]] [[Category:Lethuela]] [[Category:Ceremony]] pns96upcfpapwlbntyi6j64ya60d5s7 39403 39402 2026-06-16T20:38:27Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39403 wikitext text/x-wiki [[File:Sangoma Initiates being greeted and welcomed.jpg|alt=Lefehlo|thumb|Lefehlo la Sesotho]] '''Lefehlo la Sesotho.''' '''Lefehlo''' ke mosebetsi wa ho amohela lethuela le ho le kwetlisa bakeng la ho ba ngaka e phethahetseng ya Sesotho. Motho ya fehlellwang o bitswa lethuela mme hangata o ya lefehlong ha a bontshitswe mpho ya hae ke badimo, e be o ya ngakeng enngwe ya Sesotho hore e lo mo fehlella.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://newafricanmagazine.com/26920/ |access-date=2024-06-20 |archive-date=2023-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603222151/https://newafricanmagazine.com/26920/ |dead-url=yes }}</ref> Hangata lethuela le ya lefehlong dikgwedi tse ka bang tse tsheletseng. Nakong ena ya ho fehlellwa, lethuela ha le a dumellwa ho ya lapeng ho fihlela nako ya ho fehlellwa e se e fetile. Lethuela le fuwa lebitso le letjha a kang Mamoya, Makoena, Makganyapa. Ha le se le qetile ka leeto la ho fehlellwa, e be le etsetswa mokete o lokisetsang ho ya ha bo. Tsatsing la mokete wa ho kgutlela lapeng, mathuela a mang a tla a tlo letsa dikupu tsa bona tse entsweng ka matlalo a diphoofolo, ba bine le ho kgiba bosiu kaofela. Ho tla hlajwa phoofolo e itseng, ho etswe majwala, ho tliswe le dimpho jwalo jwalo. Ha mokete o se o fedile, eo e neng e le lethuela e se e le ngaka ya sesotho e phethahetseng, mme a ka hlahloba le ho thusa batho ba motseng ka ditlhare tsa hae.<ref>https://scholar.ufs.ac.za/server/api/core/bitstreams/9302255a-1265-4f9d-854d-13b0795a15a4/content</ref> == Mehlodi == [[Category:Lefehlo]] [[Category:Traditional healer]] [[Category:Lethuela]] [[Category:Ceremony]] mosnqdx4h3s0jclqq2spdf333kc2oxh 39404 39403 2026-06-16T20:39:33Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39404 wikitext text/x-wiki [[File:Sangoma Initiates being greeted and welcomed.jpg|alt=Lefehlo|thumb|Barupelli le baithuto bongakeng]] '''Lefehlo''' ke mosebetsi wa ho amohela lethuela le ho le kwetlisa bakeng la ho ba ngaka e phethahetseng ya Sesotho. Motho ya fehlellwang o bitswa lethuela mme hangata o ya lefehlong ha a bontshitswe mpho ya hae ke badimo, e be o ya ngakeng enngwe ya Sesotho hore e lo mo fehlella.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://newafricanmagazine.com/26920/ |access-date=2024-06-20 |archive-date=2023-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603222151/https://newafricanmagazine.com/26920/ |dead-url=yes }}</ref> Hangata lethuela le ya lefehlong dikgwedi tse ka bang tse tsheletseng. Nakong ena ya ho fehlellwa, lethuela ha le a dumellwa ho ya lapeng ho fihlela nako ya ho fehlellwa e se e fetile. Lethuela le fuwa lebitso le letjha a kang Mamoya, Makoena, Makganyapa. Ha le se le qetile ka leeto la ho fehlellwa, e be le etsetswa mokete o lokisetsang ho ya ha bo. Tsatsing la mokete wa ho kgutlela lapeng, mathuela a mang a tla a tlo letsa dikupu tsa bona tse entsweng ka matlalo a diphoofolo, ba bine le ho kgiba bosiu kaofela. Ho tla hlajwa phoofolo e itseng, ho etswe majwala, ho tliswe le dimpho jwalo jwalo. Ha mokete o se o fedile, eo e neng e le lethuela e se e le ngaka ya sesotho e phethahetseng, mme a ka hlahloba le ho thusa batho ba motseng ka ditlhare tsa hae.<ref>https://scholar.ufs.ac.za/server/api/core/bitstreams/9302255a-1265-4f9d-854d-13b0795a15a4/content</ref> == Mehlodi == [[Category:Lefehlo]] [[Category:Traditional healer]] [[Category:Lethuela]] [[Category:Ceremony]] dgb6c1fjy5dkq8pfq01ybkkl1or7y21 39405 39404 2026-06-16T20:40:23Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39405 wikitext text/x-wiki [[File:Sangoma Initiates being greeted and welcomed.jpg|alt=Lefehlo|thumb|Barupelli le baithuto bongakeng]] '''Lefehlo''' ke mosebetsi wa ho amohela lethuela le ho le kwetlisa bakeng la ho ba ngaka e phethahetseng ya Sesotho. Motho ya fehlellwang o bitswa lethuela mme hangata o ya lefehlong ha a bontshitswe mpho ya hae ke badimo, e be o ya ngakeng enngwe ya Sesotho hore e lo mo fehlella.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=https://newafricanmagazine.com/26920/ |access-date=2024-06-20 |archive-date=2023-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603222151/https://newafricanmagazine.com/26920/ |dead-url=yes }}</ref> Hangata lethuela le ya lefehlong dikgwedi tse ka bang tse tsheletseng. Nakong ena ya ho fehlellwa, lethuela ha le a dumellwa ho ya lapeng ho fihlela nako ya ho fehlellwa e se e fetile. Lethuela le fuwa lebitso le letjha a kang Mamoya, Makoena, Makganyapa. Ha le se le qetile ka leeto la ho fehlellwa, e be le etsetswa mokete o lokisetsang ho ya ha bo. Tsatsing la mokete wa ho kgutlela lapeng, mathuela a mang a tla a tlo letsa dikupu tsa bona tse entsweng ka matlalo a diphoofolo, ba bine le ho kgiba bosiu kaofela. Ho tla hlajwa phoofolo e itseng, ho etswe majwala, ho tliswe le dimpho jwalo jwalo. Ha mokete o se o fedile, eo e neng e le lethuela e se e le ngaka ya sesotho e phethahetseng, mme a ka hlahloba le ho thusa batho ba motseng ka ditlhare tsa hae.<ref>https://scholar.ufs.ac.za/server/api/core/bitstreams/9302255a-1265-4f9d-854d-13b0795a15a4/content</ref> == Mehlodi == [[Category:Lefehlo]] [[Category:Traditional healer]] [[Category:Lethuela]] [[Category:Ceremony]] ibniz8r3ifmx61wdiaw9e1cp3a91zhs Mabitso a sesotho le ditlhaloso tsa ona 0 9243 39401 38719 2026-06-16T20:34:46Z SANKOMOTA 11165 /* Mabitso a fapaneng a rehwang bana */ 39401 wikitext text/x-wiki [[File:A family and their new born baby.jpg|thumb|Lelapa le masea a bona.]] '''Basotho''' ba reha bana ba bona [[mabitso]] a Sesotho ho latela ntho e itseng. [[Basotho ba kgale]] hangata ba ne ba rehella bana ka batho ba itseng.<ref>https://www.news24.com/news24/ke-mosotho-ke-tswa-ntswanatsatsi-20150929</ref> '''Mabitso''' ao bana ba a rehwang a na le bohlokwa bo itseng ho batswadi ba bona. Ho na le mabitso a fapaneng a rehwang bana, ho na le a bana ba banana feela le a bana ba bashemane feela mme a mang a ntse a lokile ho ka rehwa ngwana wa ngwanana kapa wa moshemane.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> == Mabitso a fapaneng a rehwang bana == Mabitso ana ka dinako tse ding, batswadi ba a ngola ho latela mopeleto wa naha ya Lesotho empa seratswaneng sena a tla ngolwa ho latela mopeleto wa naha ya Aforika Borwa.<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> Sengolweng sena, ho tla fanwa ka mabitso a mmalwa feela a tlwaelehileng a banana le a bashemane. === Mabitso a bana ba banana === Bana ka dinako tse ding ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Bohlokwa |Ntho e bohlokwa (ha ngwana a le bohlokwa ho batswadi ba hae, mohlomong ha e le yena feela ngwana habo). |- |Dikeledi |Ho tswa ho ho lla: mohlomong mme wa ngwana kapa ntate wa ngwana o ne a lla ha ngwana a hlaha. |- |Dimakatso |Ho tswa ho ho makala: ha ngwana a hlaha batswadi ba sa lebella, mohlomong dingaka di itse mme a keke a kgona ho ima. |- |Keneuwe |Ho tswa ho ho nehwa: mohlomong ha mme a siuwe ke ntate wa ngwana mme a ipolella hore o fuwe ngwana e le mpho ke Modimo. |- |Maletsatsi |Ho tswa ho letsatsi: ha ngwana a hlaha mohlomong letsatsi le tjhesa haholo. |- |Ntswaki |Ho tswa ho ho tswaka: lebitso le fuwang ngwana eo e leng yena feela ngwana wa ngwanana ka hara bana ba bashemane. |- |Palesa |Ho tswa ho sejalo, palesa: ha ngwana e le palesa ho batswadi ba hae (mohlomong ha batswadi ba bona a le motle ba bona e le palesa ka ha dipalesa e le dintho tse ntle). |} [[File:My new born baby with welcome design.jpg|thumb|Molaetsa wa kamohelo ya ngwana wa ngwanana.]] === Mabitsa a bana ba bashemane === Bana ka dinako tse ding ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Hlompho |Ho tswa ho ho hlompha: mohlomong ha ngwana a hlaha ha batswadi ba nyalana o rehwa lebitso lena hobane batswadi ba hlomphile molao wa ho ba le ngwana ka mora lenyalo. |- |Kabelo |Ho tswa ho ho abela: ha batswadi ba abetswe mpho ke Modimo. |- |Kgotso |Mohlomong ngwana o tla tlisa kgotso lelapeng le ferekaneng. |- |Lefa |Ha ngwana e le wa matsibolo lelapeng labo, mafa a lelapa leo a tla ya ho yena. |- |Modise |Ho tswa ho ho disa: mohlomong ntate wa ngwana o ne a rata ho disa dikgomo. |- |Mokgethi |Ho tswa ho ho kgetha: mohlomong batswadi ba kgethile ho ba le ngwana hona le dintho tse ding. |- |Motsamai |Ho tswa ho ho tsamaya: mohlomong ha mme kapa ntate wa ngwana a ne a rata tsela. |} === Mabitso a rehwang bana ba banana le ba bashemane === '''Bana ka dinako tse ding''' ba rehwa mabitso ho latela ntho e itseng. {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Amohelang |Ho tswa ho ho amohela: ha batswadi ba amohetse mpho eo Modimo a ba fileng yona. |- |Katleho |Ho tswa ho ho atleha: mohlomong ho hlaha ha ngwana e bile ho atleha ha batswadi bophelong. |- |Lebohang |Ho tswa ho ho leboha: Ha batswadi ba leboha Modimo ka mpho ya bona. |- |Mamello |Ho tswa ho ho mamella: ka dinako tse ding motho wa mme ha a bonahale ha a imme ebe jwale o fa ngwana lebitso Mamello hobane o ne a mo mamelletse a le mong batho ba sa tsebe. |- |Tumelo |Ho tswa ho ho dumela: mohlomong batswadi ba ne ba na le tumelo ya hore mme wa ngwana o tla ima le ha dingaka di hana. |- |Itumeleng |Ho tswa ho ho thaba: ha batswadi ba thabile ha ngwana a hlaha. |- |Mosa |Ha Modimo a bile le mosa wa ho fa batswadi ngwana. |} === Mabitso a bebeleng === {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Amose (moshemane) |Amos |- |Daniele (moshemane) |Daniel |- |Jakobo (moshemane) |Jacob |- |Mareha (ngwanana) |Mary |- |Moshe (moshemane) |Moses |- |Peterose (moshemane) |Peter |- |Samuele (moshemane) |Samuel |} === Mabitso a Bahale le Nalane ya Basotho === [[File:King Moshoeshoe of the Sotho - Lesotho - from the Natal Archives.jpg|thumb|Morena Moshoeshoe.]] {| class="wikitable" |+<ref>{{Cite web |title=Archive copy |url=http://www.sesotho.org/names.htm |access-date=2024-08-13 |archive-date=2024-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240813140945/http://www.sesotho.org/names.htm |dead-url=yes }}</ref> !Lebitso !Tlhaloso |- |Bereng (moshemane) |Morena wa Basotho. |- |Mantsopa (ngwanana) |Moetapele wa mme nalaneng ya Basotho. |- |Masilo (moshemane (lefahla)) |Lebitso la setso ho tswa ditshomong tsa Sesotho. |- |Masilonyane (moshemane (lefahla)) |Bonyane ba Masilo, hangata mabitso ana a mabedi (Masilo le Masilonyane) a rehwa bana ba mafahla. |- |Masopha (moshemane) |Mora wa Morena Moshoeshoe. |- |Mohlomi (moshemane) |E mong wa baetapele ba bohlale ba Basotho. |- |Monaheng (moshemane) |E mong wa Marena a kgale a Basotho. |- |Nthatisi (ngwanana) |Lebitso la motho wa mme nalaneng ya Basotho. |- |Seeiso (moshemane) |Morena wa Basotho. |} == Mehlodi == [[Category: Mabitso a Sesotho]] [[Category: Sesotho names]] [[Category: Ditlhaloso tsa mabitso a Sesotho]] 28ru18zr0zkc7xe8sbulryic5nfz0c5 Edenburg 0 9910 39420 33614 2026-06-17T06:15:32Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39420 wikitext text/x-wiki [[File:The Town Hall in Edenburg.JPG|thumb|Holo ya motse ,Edenburg]] '''Edenburg''' ke toropo e sebakeng sa borwa ho [[Mangaung|Bloemfontein]] [[Freistata|profinseng]] ya Foreisetata Afrika , e ne e e-na le baahi ba 14 566 selemong sa 2001 ho kenyelletswa le Ha-Rasebei.<ref>https://www.sa-venues.com/attractionsfs/edenburg.php</ref> Edenburg e phatlaladitswe e le toropo ka 1863 mme ya fumana mmuso wa masepala ka 1891.<ref>https://sahistory.org.za/place/edenburg-near-bloemfontein</ref> Toropo e 85&nbsp;km ka borwa-ka borwa-bophirimela ho [[Mangaung|Bloemfontein]] . E ile ya ahwa polasing ya Rietfontein ka 1862 le Kereke ya Dutch Reformed e hahilweng ka selemo sona seo mme ya e-ba mmasepala ka 1891. Ho bolelwa hore le tswa Bibeleng kapa le qotsitswe ho Edinburgh, lebitso la sebaka sa tswalo sa Scotland sa Moruti Andrew Murray, ka dilemo tse ngata e le eena moruti a le mong [[Orange Free State]] . Mmila o moholo wa N1 o feta toropo ho ya botjhabela, ha seporo sa [[Baye|Port Elizabeth]] -Bloemfontein se tsamaya pheletsong ya yona e ka bophirimela. == Mehlodi == <references /> [[Category:Toropo tsa foreistata]] [[Category:Metse ya Foreistata]] ctwo6lj3ce51zgvc5n1j02y2bhj93av Pula molomo 0 9991 39406 37024 2026-06-16T21:08:35Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39406 wikitext text/x-wiki [[File:Charolais cattle, Sierra Nevada, Venezuela.jpg|thumb|Kgomo]] '''Basotho''' ke setjhaba se hlomphang meetlo ya sona. Ka lebaka la ho hlompha meetlo, ba phetha meetlo ya bona ka kgomo. Hara meetlo ya [[Basotho]] ho na le moetlo wa lenyalo mme oona ba ntsha mohadi. '''Ditumellano tsa lenyalo''' Ditumellano tsa lenyalo ba di etsa ka ho thethesa bohadi. Lenyalo le qholotso ke mohlankana ka ho raha moritshwana. E ba ntata mohlankana o tla roma leqosa le yang lelapeng la bo morwetsana ho kopela mora mohope wa metsi. Leqosa le tsamaya le qhoba kgomo mme kgomo ena e bitsuwa pula molomo. '''Dikgomo tsa lenyalo''' Pula molomo ke e nngwe ya dikgomo tsa lenyalo e isuwang pele ho dikgomo tsohle. Yona e qhojwa ke leqosa le yang ho kopa mohope wa metsi. Pele a ka buisana le Ramorwetsana, e ba o tla nehelana ka kgomo ena. Ha Ramorwetsana a e amohela, e ba jwale a ka beha ditaba tseo a tlileng ka tsona hobane jwale menyako ya dipuisano e bulehile. <ref>[https://www.slideshare.net/slideshow/phapano-ya-lenyalo-la-basotho-mehleng-ya-khale-le-mehleng-ya-kajeno/116786435 Phapano ya lenyalo la Basotho mehleng ya kgale le mehleng ya kajeno | PPTX]</ref> '''Tlolo ya mafura le letsoku''' 'Me Ramorwetsana<ref>[https://www.slideshare.net/slideshow/phapano-ea-lenyalo-la-basotho-mehleng-ea-khale-le-mehleng-ea-kajeno/116786435 Phapano ea lenyalo la Basotho mehleng ea khale le mehleng ea kajeno | PPTX]</ref> ha a amohela ditaba tseo leqosa le tlileng ka tsona, e ba o tla laela hore leqosa leo le kutwe hlooho mme le tlotsuwe ka mafura a lefehlo. Ka ha maloko a fapana ho na le maloko a sebedisang mafura a lefehlo a tswakuweng le letsoku. Moetlo ona o phethwa e le letshwao leo Ramohlankana a tla bona ka lona ha leqosa le fihla hore diitaba tsa hae di amohelehile lelapeng la bo morwetsana. <nowiki>[[Category:lenyalo la sesotho]]</nowiki> <nowiki>[[Category: litumellano tsa lenyalo]]</nowiki> <nowiki>[[Category: likhomo tsa lenyalo]]</nowiki> <nowiki>[[Category: tlolo ea mafura le letsoku]]</nowiki> == Mehlodi == 6ipbhp1brp58dm44b6320jovoxbctco Thebe Magugu 0 10502 39427 38996 2026-06-17T11:47:33Z Moleko55 12970 /* Mosebetsi */ ke lokisa diphoso 39427 wikitext text/x-wiki [[File:Thebe Magugu at the IFS 2019.png|thumb|Thebe Magugu]] '''Thebe''' "Thebe" '''Magugu'''<ref>https://www.papermag.com/thebe-magugu-wear-me-out-2651172476.html</ref>O hlahile ka la 1 Lwetse 1993, ke moqapi wa feshene wa [[Afrika Borwa]].<ref>https://www.vogue.com/article/lvmh-prize-2019-thebe-magugu-winner</ref> O hlahetse [[Kimberley]] mme o dula [[Johannesburg]], o ile a tsebahala haholo jwalo ka moqapi wa moputso wa Moqapi wa feshene ya LVMH wa 2019, le moqapi ya qetellang Moputso wa matjhaba wa Woolmark wa 2021.Magugu o phatlaladitse pokeletso tse leshome le motso o mong tlasa lebitso la hae le tshwanang ho tloha ka 2017, hammoho le di-capsules tse mmalwa ka tshebedisano le dihlahiswa tsa matjhabeng tse kang Dior, Adidas le AZ Factory. == Mosebetsi == 2016–2018: Mosebetsi wa pele le katleho wa naha Kamora ho fumana lengolo la LISOF, Magugu o ile a theha lebitso la hae la lebitso la hae [[Johannesburg]] ka 2016. O lokollotswe sehleng sa selemo/lehlabula sa 2017, pokello ya hae ya pele e bitswang Geology e hlahisitswe Vogue Italia. Dipokello tse latelang tsa Magugu di ne di kenyelletsa Home Economics bakeng sa nako ya hoetla/mariha 2018, le Dithuto tsa Tekano bakeng sa nako ea selemo/lehlabula 2018, tseo ka bobeli li ileng tsa bontšoa ho South African Fashion Week 'me haholo-holo li ile tsa nkwa ditshwantsho tsa di scarecrows ho e-na le li-supermodel. Sena se ile sa lateloa ke pokello ea Nalane ea Art nakong ea selemo/lehlabula 2019, le African Studies ka hoetla/mariha 2019.<ref>https://www.news24.com/life/lifestyle-trends/beauty-and-fashion/sa-creatives-take-centre-stage-olympic-champ-stuns-in-thebe-magugu-for-british-vogue-20260526-1003</ref> === 2019-hona jwale: Katleho ya matjhaba === Ka 2019, Magugu o ile a phatlalatswa e le mohlodi wa International Fashion Showcase ke British Fashion Council.[15] Eaba e ba Moafrika oa pele wa ho fuoa Khau ea 2019 LVMH Young Fashion Designer, e mo fumaneng di-euro tse 300,000 le koetliso ea selemo ho tswa ho LVMH.[8]Mopresidente wa Afrika Borwa, [[Cyril Ramaphosa]], ka mora moo o ile a babatsa Magugu mme a ngola hore "boemo ba hae ba kelello boo a bo tlisang mosebetsing wa hae wa bonono bo kgothatsa haholo ebile bo mo kgetholla ho batho ba mehleng ya hae". Magugu o ile a hlahisa pokello ea hae ea pele Palais de Tokyo nakong ya Beke ea Feshene ea Paris bakeng sa nako ya hoetla / mariha e bitswang Anthro 1. Mohala oa hae oa pele wa diaparo tsa banna o ile oa lokolloa ka tshebedisano mmoho le Dover Street Market e London ka Lwetse selemong seo. <ref>https://singita.com/2023/08/thebe-magugu-and-singita-a-collaboration-of-high-design-and-heritage/</ref> ==Mehlodi== {{reflist}} ju8p9ih1ugp915z7iwh0o0b4qrludwb Hlengiwe Mkhaliphi 0 10662 39399 39384 2026-06-16T13:52:24Z KeMang?? 6412 ke lokisa diphoso 39399 wikitext text/x-wiki '''Hlengiwe Octavia Mkhaliphi''' ( Pele a nyalwa '''Hlophe-Maxon''') ke mmadipolotiki wa Afrika Borwa yaa sebeletsang e le Setho sa Seboka sa Naha ho tloha ka Motsheanong selemo sa 2014.<ref>https://www.unisa.ac.za/sites/corporate/default/Colleges/Economic-and-Management-Sciences/News-&-events/Articles/Honours-achievement-for-EFF%E2%80%99s-Hlengiwe-Mkhaliphi</ref> Mkhaliphi ke setho se thehilweng sa Economic Freedom Fighters mme o sebeditse e le motlatsi owa mongodi-kakaretso wa mokga ho tloha ka selemo 2014 ho fihlela ka selemo sa 2019. == Mehlodi == nhm4g9zozu60oxtgn3otss61jrk2dm6 39400 39399 2026-06-16T20:26:27Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39400 wikitext text/x-wiki '''Hlengiwe Octavia Mkhaliphi''' ( Pele a nyalwa '''Hlophe-Maxon''') ke mmadipolotiki wa Afrika Borwa ya sebeletsang e le Setho sa seboka sa naha ho tloha ka Motsheanong selemo sa 2014.<ref>https://www.unisa.ac.za/sites/corporate/default/Colleges/Economic-and-Management-Sciences/News-&-events/Articles/Honours-achievement-for-EFF%E2%80%99s-Hlengiwe-Mkhaliphi</ref> Mkhaliphi ke setho se thehilweng sa Economic Freedom Fighters mme o sebeditse e le motlatsi wa mongodi-kakaretso wa mokga ho tloha ka selemo 2014 ho fihlela ka selemo sa 2019. == Mehlodi == 8g2n1i5eegooh124hz54vkifrhcyswv User:LinguistDineo2 2 10663 39395 39393 2026-06-16T12:10:29Z LinguistDineo2 12937 39395 wikitext text/x-wiki = Afrika Borwa ka 2026: Mathata a Maholo a Tobaneng le Naha = '''[[Afrika Tsoai|Afrika]] Borwa''' e ntse e tobane le mathata a mangata a kahisano le a moruo leha ho bile le tswelopele dikarolong tseding. Mathata a maholo ka ho fetisisa a kenyelletsa ho [[hloka mesebetsi,]] ho hloka mesebetsi hara batjha, botlokotsebe, ho se lekane ha moruo, le dokgahlano tse amanang le bajaki.https://www.statssa.gov.za/?p=19580 Ho latela Statistics South Africa (Stats SA), sekgahla sa semmuso sa ho hloka mesebetsi se fihlile ho 32.7% kotareng ya pele ya selemo sa 2026. Bacha ke bona ba amehileng haholo, kaha sekgahla sa ho hloka mesebetsi hara batho ba dilemo di 15 ho isa ho tse 24 se ne se le 60.9%. Bacha ba bangata le bona ha ba mosebetsing, ha ba ithute ebile ha ba fumane kwetliso, e leng taba e bakang matshwenyeho ka bokamoso ba basebetsi le ntshetsopele ya moruo wa naha. Kgolo ya moruo e ntse e dieta . Mokgatlo waOrganisation for Economic Co-operation and Development (OECD) o hakanya hore moruo wa Afrika Borwa o tla hola ka hoo e ka bang 1.2% ka 2026. Le hoja sena se bontsha kholo e tswelang pele, ha sea lekana ho theha mesebetsi e lekaneng bakeng sa palo e ntseng e eketseha yabatho ba batlang [[mosebetsi]]. Botlokotsebe le polokeho ya sechaba di ntse di le mathata a maholo. Ditlaleho tsa morao-rao di bontshitse dilekanyetso tsa pefo ya dihlopha tsa dinokwane, merafo e seng molaong le dipolao tsa batho ba bangata metseng e meng.https://www.statssa.gov.za/?p=19526 Mathata ana a ama bophelo ba letsatsi le letsatsi, mesebetsi ya moruo le tshepo ya sechaba ho bo okamedi ba molao. Taba e nngwe e ntseng e hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ke lehloyo kgahlanong le bajaki le ditlhaselo tse libisitsweng ho bona. Ka Phuptjane 2026, ho tlalehilwe ditlhaselo tse malware kgahlanong le batho ba tswang di naheng tse ding, e leng se ileng sa baka matshwenyeho hara dinaha tsa boahelani le mekgahlo ya machaba. [[Mmuso wa Afrika Borwa]] o nyatsitse Dile tso tsena mme wa kopa hore ho sebediswe mekgwa ya khotso le ya molao ho rarolla mathata a amanang le bojaki.https://www.oecd.org/ Ka la 16 Phuptjane 2026, Afrika Borwa e tla keteka sehopotso sa dilemo tse 50 tsa Merusu yaBaithuti ba Soweto ya 1976. Le hoja letsatsi lena le hlompha karolo ya bacha ba ileng ba e bapala ntweng kgahlanong le [[kgethollo ya morabe]], bahlahlobisisi ba bangata ba hlokomela hore bacha ba kajeno ba ntse ba tobane le mathata a maholo, haholo-holo ho hloka mesebetsi, bofuma le ho se lekane.https://www.oecd.org/en/data/insights/statistical-releases/2026/06/unemployment-rates-updated-june-2026.html Leha ho na le mathata ana, Afrika Borwa e ntse e ikemiselitse ho a rarolla ka diphetoho tsa moruo, mananeo a ho theha mesebetsi, puso e ntlafetseng le matsete ho meralo ya motheo le thuto. Bokamoso ba ntshetsopele ya naha bo tla itshetleha ka bokgoni ba [[Batjha ho tsa feshene le boqabi|yona]] ba ho fokotsa ho hloka mesebetsi, ho ntlafatsa polokeho ya setjhaba le ho atolosa menyetla bakeng sa [[batjha.]] Mehlodi === Baithuti ba Yunivesithi ba se Nang Tshehetso ya Ditjhelete Afrika Borwa === Tshehetso ya ditjhelete e ntse e le e nngwe ya diphephetso tse kgolo tse tobaneng le [[baithuti]] ba thuto e phahameng Afrika Borwa. Leha National Student Financial Aid Scheme (NSFAS) e thusa baithuti ba bangata, ha e kgone ho fihlella [[Baithuti|kapa]] ho tshehetsa moithuti e mong le e mong ya hlokang [[Baithuti|Nsfas]]. https://upjournals.up.ac.za/index.php/jsaa/article/view/643?utm_source=chatgpt.com Patlisiso e phatlaladitsweng ho Journal of Student Affairs in Africa e fumane hore tlhoko ya tshehetso ya ditjhelete bakeng sa baithuti e feta haholo mehlodi e fumanehang, mme dibasari tse kantle ho NSFAS di ntse di fokola. Sena se baka hore baithuti ba bang ba sitwe ho qala kapa ho tswela pele ka dithuto tsa bona.https://parliament.gov.za/press-releases/media-statement-higher-education-committee-calls-improved-reconciliation-records-between-nsfas-and-universities-student-debt-crisis-reaches-r59-billion?utm_source=chatgpt.com Ka 2024, NSFAS e ile ya tshehetsa baithuti baka Nsfas 900 000 diyunivesithing tsa setjhaba le dikholetjheng tsa [[TVET]]. Leha ho le jwalo, ho ntse ho e-na le diphephetso tse amanang le ho tswela pele ha tshehetso, dikopo tsa boipiletso le dikoloto tsa baithuti.https://nationalgovernment.co.za/entity_annual/3952/2024-national-student-financial-aid-scheme-%28nsfas%29-annual-report.pdf?utm_source=chatgpt.com Ka Motsheanong 2026, Komiti ya Palamente ya Thuto e Phahameng e ile ya tlaleha hore dikoloto tsa baithuti tsamaisong ya thuto e phahameng Afrika Borwa di fihlile ho R59 bilione. Tlaleho e bontsha hore dikoloto tsena di ama bokgoni ba baithuti ba ho fumana direkoto tsa bona tsa thuto le mangolo a bona. '''Mehlodi''' 4pwc3lveov240gj79u5f8mb4q5qr4af Joseph Twayi 0 10665 39396 2026-06-16T13:43:35Z KeMang?? 6412 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1359215797|Joseph Twayi]]" 39396 wikitext text/x-wiki '''Joseph B. Twayi''', eo hape a ngolwang ka Tsoai (13 Hlakola 1873 - 29 Lwetse 1924), e ne e le rakgwebo wa Afrika Borowa, radipolotiki le setsebi sa dipapadi. E ne e le moetapele wa sehlopha sa bolo ya maoto sa Orange Free State Bantu sa ho etela Europa mme hamorao ya e-ba ramatlotlo-kakaretso wa mokga [[African National Congress|South African Native National Congress]] (SANNC), eo hamorao e ileng ya fetoha [[African National Congress]] . == Bophelo ba pele == Twayi o hlahile ka selemo sa1873 [[Mangaung|Bloemfontein]], motse-moholo owa rephaboliki ya Maburu ea [[Orange Free State]] . E ne e le raebenkele la korosari toropong ya Waaihoek ya Bloemfontein, mme ka lebaka lena, o ile a kopana le batho ba bang ba batsho ba mehleng eo, ba neng ba e-na le maikutlo a tshwanang le a bona ba neng ba sebetsa e le baqapi ba majwe, baroki, bangodi le ditsebi tsa mesebetsi ya matsoho, mme ba ile ba theha sehlopha se mahareng se tsebang ho bala le ho ngola sa nako eo. == Sehlopha sa Bolo ea Maoto sa Orange Free State Bantu == Ka la 22 Hlakola selemong aa1895, Sehlopha sa Bolo ya Maoto sa Corinthian se tswang [[Engelane]] se ile sa etela naha ya [[Afrika Borwa, 'me ha se ntse se le leetong, sehlopha se ile sa kopana le Twayi 'me sa mo kopa ho hlophisa sehlopha sa libapali tse Ntšo ho bapala lipapali UK. Twayi o ile a theha sehlopha sa hae 'me a se bitsa Oriental Club ka selemo sa 1897. Ka 1899 Twayi e ile ya e-ba motsamaisi wa sehlopha sa pele sa bolo ya maoto sa dibapadi tsa Batho batsho tse tswang Afrika Borwa se ileng sa etela UK le Fora ka dikhoeli tse nne. Sehlopha se ne se bitswa Orange Free State Bantu FC Sehlopha se ile sa amohelwa ka mofuthu le kgethollo ya morabe kaha se ne se bitsoa ''sehlopha sa Kaffir'' leetong lohle la bona ke metjha ya ditaba ya Senyesemane. Dipapaling tse 50 tse bapalitsweng, sehlopha sa Twayi se hapile papadi e le nngwe feela kgahlanong le sehlopha se tswang [[Fora]] . Ha a ntse a le Europe, Ntwa ya Bobeli ya Maburu e ile ya qhoma, mme Twayi a phatlalatsa botshepehi le tshetso ea sehlopha ho Mofumahadi wa Engelene. == Dipolotiki == Hang ha Twayi a kgutlela Bloemfontein, o ile a kenella ka botebo dipolotiking. E ne e le setho sa mothehi wa South African Native National Congress (SANNC) e thehilweng ka selemo sa1912, mme a sebeletsa semmuso e le ramatlotlo wa yona ka 1915. Hape e ile ya ba "Blockman" wa Boto ya Boeletsi ya Native ya Bloemfontein, 1913-1923. <ref name="auto1" /> == Lefa == Seterata sa Tsoai se [[Mangaung]], Bloemfontein, se reheletswe ka eena. {{Reflist}} es9fxa8bk1px74k41v83cnjhptx9yy9 39397 39396 2026-06-16T13:45:10Z KeMang?? 6412 /* Lefa */ ke lokisa diphoso 39397 wikitext text/x-wiki '''Joseph B. Twayi''', eo hape a ngolwang ka Tsoai (13 Hlakola 1873 - 29 Lwetse 1924), e ne e le rakgwebo wa Afrika Borowa, radipolotiki le setsebi sa dipapadi. E ne e le moetapele wa sehlopha sa bolo ya maoto sa Orange Free State Bantu sa ho etela Europa mme hamorao ya e-ba ramatlotlo-kakaretso wa mokga [[African National Congress|South African Native National Congress]] (SANNC), eo hamorao e ileng ya fetoha [[African National Congress]] . == Bophelo ba pele == Twayi o hlahile ka selemo sa1873 [[Mangaung|Bloemfontein]], motse-moholo owa rephaboliki ya Maburu ea [[Orange Free State]] . E ne e le raebenkele la korosari toropong ya Waaihoek ya Bloemfontein, mme ka lebaka lena, o ile a kopana le batho ba bang ba batsho ba mehleng eo, ba neng ba e-na le maikutlo a tshwanang le a bona ba neng ba sebetsa e le baqapi ba majwe, baroki, bangodi le ditsebi tsa mesebetsi ya matsoho, mme ba ile ba theha sehlopha se mahareng se tsebang ho bala le ho ngola sa nako eo. == Sehlopha sa Bolo ea Maoto sa Orange Free State Bantu == Ka la 22 Hlakola selemong aa1895, Sehlopha sa Bolo ya Maoto sa Corinthian se tswang [[Engelane]] se ile sa etela naha ya [[Afrika Borwa, 'me ha se ntse se le leetong, sehlopha se ile sa kopana le Twayi 'me sa mo kopa ho hlophisa sehlopha sa libapali tse Ntšo ho bapala lipapali UK. Twayi o ile a theha sehlopha sa hae 'me a se bitsa Oriental Club ka selemo sa 1897. Ka 1899 Twayi e ile ya e-ba motsamaisi wa sehlopha sa pele sa bolo ya maoto sa dibapadi tsa Batho batsho tse tswang Afrika Borwa se ileng sa etela UK le Fora ka dikhoeli tse nne. Sehlopha se ne se bitswa Orange Free State Bantu FC Sehlopha se ile sa amohelwa ka mofuthu le kgethollo ya morabe kaha se ne se bitsoa ''sehlopha sa Kaffir'' leetong lohle la bona ke metjha ya ditaba ya Senyesemane. Dipapaling tse 50 tse bapalitsweng, sehlopha sa Twayi se hapile papadi e le nngwe feela kgahlanong le sehlopha se tswang [[Fora]] . Ha a ntse a le Europe, Ntwa ya Bobeli ya Maburu e ile ya qhoma, mme Twayi a phatlalatsa botshepehi le tshetso ea sehlopha ho Mofumahadi wa Engelene. == Dipolotiki == Hang ha Twayi a kgutlela Bloemfontein, o ile a kenella ka botebo dipolotiking. E ne e le setho sa mothehi wa South African Native National Congress (SANNC) e thehilweng ka selemo sa1912, mme a sebeletsa semmuso e le ramatlotlo wa yona ka 1915. Hape e ile ya ba "Blockman" wa Boto ya Boeletsi ya Native ya Bloemfontein, 1913-1923. <ref name="auto1" /> == Lefa == Seterata sa Tsoai se [[Mangaung]], Bloemfotein, se reheletswe ka yena 3rf19f7ihphg87pixdb089kazov8tqk 39398 39397 2026-06-16T13:46:49Z KeMang?? 6412 39398 wikitext text/x-wiki '''Joseph B. Twayi''', eo hape a ngolwang ka Tsoai (13 Hlakola 1873 - 29 Lwetse 1924), e ne e le rakgwebo wa Afrika Borowa, radipolotiki le setsebi sa dipapadi. E ne e le moetapele wa sehlopha sa bolo ya maoto sa Orange Free State Bantu sa ho etela Europa mme hamorao ya e-ba ramatlotlo-kakaretso wa mokga [[African National Congress|South African Native National Congress]] (SANNC), eo hamorao e ileng ya fetoha [[African National Congress]] . == Bophelo ba pele == Twayi o hlahile ka selemo sa1873 [[Mangaung|Bloemfontein]], motse-moholo owa rephaboliki ya Maburu ea [[Orange Free State]] . E ne e le raebenkele la korosari toropong ya Waaihoek ya Bloemfontein, mme ka lebaka lena, o ile a kopana le batho ba bang ba batsho ba mehleng eo, ba neng ba e-na le maikutlo a tshwanang le a bona ba neng ba sebetsa e le baqapi ba majwe, baroki, bangodi le ditsebi tsa mesebetsi ya matsoho, mme ba ile ba theha sehlopha se mahareng se tsebang ho bala le ho ngola sa nako eo. == Sehlopha sa Bolo ea Maoto sa Orange Free State Bantu == Ka la 22 Hlakola selemong aa1895, Sehlopha sa Bolo ya Maoto sa Corinthian se tswang [[Engelane]] se ile sa etela naha ya [[Afrika Borwa, 'me ha se ntse se le leetong, sehlopha se ile sa kopana le Twayi 'me sa mo kopa ho hlophisa sehlopha sa libapali tse Ntšo ho bapala lipapali UK. Twayi o ile a theha sehlopha sa hae 'me a se bitsa Oriental Club ka selemo sa 1897. Ka 1899 Twayi e ile ya e-ba motsamaisi wa sehlopha sa pele sa bolo ya maoto sa dibapadi tsa Batho batsho tse tswang Afrika Borwa se ileng sa etela UK le Fora ka dikhoeli tse nne. Sehlopha se ne se bitswa Orange Free State Bantu FC Sehlopha se ile sa amohelwa ka mofuthu le kgethollo ya morabe kaha se ne se bitsoa ''sehlopha sa Kaffir'' leetong lohle la bona ke metjha ya ditaba ya Senyesemane. Dipapaling tse 50 tse bapalitsweng, sehlopha sa Twayi se hapile papadi e le nngwe feela kgahlanong le sehlopha se tswang [[Fora]] . Ha a ntse a le Europe, Ntwa ya Bobeli ya Maburu e ile ya qhoma, mme Twayi a phatlalatsa botshepehi le tshetso ea sehlopha ho Mofumahadi wa Engelene. == Dipolotiki == Hang ha Twayi a kgutlela Bloemfontein, o ile a kenella ka botebo dipolotiking. E ne e le setho sa mothehi wa South African Native National Congress (SANNC) e thehilweng ka selemo sa1912, mme a sebeletsa semmuso e le ramatlotlo wa yona ka 1915. Hape e ile ya ba "Blockman" wa Boto ya Boeletsi ya Native ya Bloemfontein, 1913-1923. <ref name="auto1" /> == Lefa == Seterata sa Tsoai se [[Mangaung]], Bloemfotein, se reheletswe ka yena == Mehlodi == fltu7z0dcmb3v3c938vix0yjes2hcmb Bradley Cross 0 10666 39407 2026-06-17T02:30:42Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1358866873|Bradley Cross (soccer)]]" 39407 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross''' (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. boffu3prof12sgru51hh7qw40swjo9b 39408 39407 2026-06-17T02:32:46Z SANKOMOTA 11165 Ke qadile sengolwa fatshe 39408 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. aw8m6idxw65tw112sli6mnhze3y9v2b 39409 39408 2026-06-17T02:34:26Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse sengola 39409 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mehlodi == l85rizqm2773xi9tma6iprqflmp9dwd 39410 39409 2026-06-17T02:39:38Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the section "Club career" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1358866873|Bradley Cross (soccer)]]" 39410 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mehlodi == == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi. O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae. Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko. Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United. Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. c9cdb0se1p01u3zff5oic42wftlb5ta 39411 39410 2026-06-17T02:40:11Z SANKOMOTA 11165 Tlositse bohlaswa 39411 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi. O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae. Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko. Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United. Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. q162lsmtn2grapxtqmddkbv1e8j11t0 39412 39411 2026-06-17T02:41:19Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39412 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref>O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae. Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko. Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United. Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. rgjw4t8h9gj9cs8odrq9s2iyc4u2q89 39413 39412 2026-06-17T02:43:47Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39413 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko. Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United. Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. lkz4rg2jft1ua99te5o5emzeayjpthl 39414 39413 2026-06-17T02:45:49Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39414 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko.<ref>https://www.goal.com/en-za/news/cross-former-newcastle-united-and-schalke-04-defender-resurfaces-at-kaizer-chiefs/blt6644e59bc7ecff1b</ref> Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United. Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. 3rp9utb8nx9tlw97nwe60drjp2fdrlt 39415 39414 2026-06-17T02:48:21Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39415 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko.<ref>https://www.goal.com/en-za/news/cross-former-newcastle-united-and-schalke-04-defender-resurfaces-at-kaizer-chiefs/blt6644e59bc7ecff1b</ref> Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United.<ref>https://www.goal.com/en-gh/news/peprah-and-cross-maritzburg-united-confirm-signing-of-orlando-pirates-striker-and-ex-kaizer-chiefs-trialist/blt42f8453afbc36b2a</ref>Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows. Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. tkbzjs9fzq3brup4dtfppg7fmn6asz1 39416 39415 2026-06-17T02:49:49Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39416 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko.<ref>https://www.goal.com/en-za/news/cross-former-newcastle-united-and-schalke-04-defender-resurfaces-at-kaizer-chiefs/blt6644e59bc7ecff1b</ref> Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United.<ref>https://www.goal.com/en-gh/news/peprah-and-cross-maritzburg-united-confirm-signing-of-orlando-pirates-striker-and-ex-kaizer-chiefs-trialist/blt42f8453afbc36b2a</ref>Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows.<ref>https://www.iol.co.za/sport/soccer/psl/golden-arrows-sign-bradley-cross-from-relegated-maritzburg-united-87889a9e-fddb-402c-ab8d-b015e05a5ab3</ref> Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne. ha36dm15ru3mv1i72eubt22i26abzwo 39417 39416 2026-06-17T02:51:12Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse linki 39417 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko.<ref>https://www.goal.com/en-za/news/cross-former-newcastle-united-and-schalke-04-defender-resurfaces-at-kaizer-chiefs/blt6644e59bc7ecff1b</ref> Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United.<ref>https://www.goal.com/en-gh/news/peprah-and-cross-maritzburg-united-confirm-signing-of-orlando-pirates-striker-and-ex-kaizer-chiefs-trialist/blt42f8453afbc36b2a</ref>Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows.<ref>https://www.iol.co.za/sport/soccer/psl/golden-arrows-sign-bradley-cross-from-relegated-maritzburg-united-87889a9e-fddb-402c-ab8d-b015e05a5ab3</ref> Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne.<ref>https://www.kaizerchiefs.com/news/bradley-cross-joins-kaizer-chiefs</ref> p46xyrx5ry2gpasu7g5ytxpvhjg2i28 39418 39417 2026-06-17T02:52:38Z SANKOMOTA 11165 Ke kentse sengola 39418 wikitext text/x-wiki '''Bradley Paul Cross'''<ref>https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/pdf/SquadLists-English.pdf</ref> (o hlahile ka di 30 Pherekgong 2001) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se bapalang e le mosireletsi wa ka letsohong le letshehadi sehlopheng sa Kaizer Chiefs le sehlopha sa naha sa Afrika Borwa. == Mosebetsi wa sehlopha == Cross o qalile mosebetsi wa hae wa bolo ya maoto le Mpumalanga Black Aces pele a ikopanya le Bidvest Wits. Kamora ho qeta nako a adimilwe ke Schalke 04, o ile a ikopanya le sehlopha sa Premier League Newcastle United ka tumellano ya dilemo tse pedi.<ref>https://www.nufc.co.uk/news/latest-news/magpies-sign-south-african-youngster/</ref> O ile a lokollwa qetellong ya konteraka ya hae.<ref>https://www.themag.co.uk/2022/06/newcastle-united-release-official-retained-and-released-players-lists-premier-league-confirm/</ref> Ka Pudungwana 2022, o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka teko.<ref>https://www.goal.com/en-za/news/cross-former-newcastle-united-and-schalke-04-defender-resurfaces-at-kaizer-chiefs/blt6644e59bc7ecff1b</ref> Ka January 2023, o ile a saena bakeng sa Maritzburg United.<ref>https://www.goal.com/en-gh/news/peprah-and-cross-maritzburg-united-confirm-signing-of-orlando-pirates-striker-and-ex-kaizer-chiefs-trialist/blt42f8453afbc36b2a</ref>Ka Phupu 2023, Cross o ile a tloha Maritzburg United kamora ho theoha mme a ikopanya le Golden Arrows.<ref>https://www.iol.co.za/sport/soccer/psl/golden-arrows-sign-bradley-cross-from-relegated-maritzburg-united-87889a9e-fddb-402c-ab8d-b015e05a5ab3</ref> Ka la 3 Lwetse 2024, Cross o ile a ikopanya le Kaizer Chiefs ka tumellano ya dilemo tse nne.<ref>https://www.kaizerchiefs.com/news/bradley-cross-joins-kaizer-chiefs</ref> == Mehlodi == nfsxz0vg6yb53samkardcxjs4cctdyb Noha ya Tlhware 0 10667 39421 2026-06-17T06:45:07Z KeMang?? 6412 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1354017482|Pythonidae]]" 39421 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox|name=Pythonidae|image=Python molurus molurus 2.jpg|image_caption=[[Indian python]] (''Python molurus'')|taxon=Pythonidae|authority=[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1826|synonyms=* Pythonoidia - Fitzinger, 1826 * Pythonoidei – Eichwald, 1831 * Holodonta – Müller, 1832 * Pythonina – Bonaparte, 1840 * Pythophes – Fitzinger, 1843 * Pythoniens – A.M.C. Duméril & Bibron, 1844 * Holodontes – A.M.C. Duméril & Bibron, 1844 * Pythonides – A.M.C. Duméril & Bibron, 1844 * Pythones – Cope, 1861 * Pythonidae – Cope, 1864 * Peropodes – Meyer, 1874 * Chondropythonina – Boulenger, 1879 * Pythoninae – Boulenger, 1890 * Pythonini – Underwood & Stimson, 1990 * Moreliini – Underwood & Stimson, 1990<ref name="McD99">{{cite book|last1=McDiarmid|first1=Roy W. |last2=Campbell|first2=Jonathan A. |last3=Touré|first3=T'Shaka A. |title=Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference|url=https://books.google.com/books?id=GQOuswEACAAJ|volume=1|year=1999|publisher=Herpetologists' League|isbn=978-1-893777-01-9}}</ref>}} [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Har'a litho tsa eona ho na le tse ling tsa linoha tse kholo ka ho fetisisa lefatšeng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejoa hona joale. Kaha li-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ea tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python li tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le li- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletsoa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Li-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Li na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . <ref>{{Cite journal|pages=723–754}}</ref> Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2025)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> 5jawiknbw61vemr8p75zshnbkdmoodv 39422 39421 2026-06-17T06:45:29Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39422 wikitext text/x-wiki [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Har'a litho tsa eona ho na le tse ling tsa linoha tse kholo ka ho fetisisa lefatšeng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejoa hona joale. Kaha li-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ea tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python li tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le li- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletsoa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Li-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Li na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . <ref>{{Cite journal|pages=723–754}}</ref> Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (January 2025)">ho hlokahala qotso</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> q4dbsy53o96igbg450pakbfdkxk5zl3 39423 39422 2026-06-17T06:47:20Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39423 wikitext text/x-wiki [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Har'a litho tsa eona ho na le tse ling tsa linoha tse kholo ka ho fetisisa lefatšeng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejoa hona joale. Kaha li-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ea tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python li tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le li- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletsoa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Li-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Li na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <ref>https://www.britannica.com/animal/python-snake-group</ref> == Mehlodi == rnwcdyytb5s860h35mbw9mwxzojeg3d 39424 39423 2026-06-17T06:48:10Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39424 wikitext text/x-wiki [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Har'a litho tsa eona ho na le tse ling tsa dinoha tse kholo ka ho fetisisa lefatšeng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejoa hona joale. Kaha di-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ea tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python di tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le li- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletsoa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Li-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Li na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <ref>https://www.britannica.com/animal/python-snake-group</ref> == Mehlodi == mxdync9cyjm46jlc25ax0ee20b82fqi 39425 39424 2026-06-17T06:49:00Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39425 wikitext text/x-wiki [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Har'a litho tsa eona ho na le tse ling tsa dinoha tse kholo ka ho fetisisa lefatsheng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejwa hona jwale. Kaha di-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ya tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python di tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le li- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletsoa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Li-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Li na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <ref>https://www.britannica.com/animal/python-snake-group</ref> == Mehlodi == 44mmpi4eybdxzy66mgimcvtka4ntk6m 39426 39425 2026-06-17T06:49:47Z KeMang?? 6412 Ke lokisa diphoso 39426 wikitext text/x-wiki [[File:LRMEXPORT_187433861073166_20200523_062423632a.jpg|alt=pythons|thumb|Tlhware ya naneng ya India ( ''Python molurus'' )]] '''Pythonidae''', e tsejwang haholo e le d'''i-python''', ke lelapa la dinoha tse se nang tjhefo tse fumanehang Afrika, Asia le Australia. Hara litho tsa eona ho na le tse ling tsa dinoha tse kholo ka ho fetisisa lefatsheng. Meloko e leshome le mefuta e 39 e tsejwa hona jwale. Kaha di-python ha li na chefo ka tlhaho, di tlameha ho fokotsa phofu ya tsona ho baka ho emisoa ha pelo pele li jeoa. Hangata di-python di tla hlasela le ho loma phofu ea tsona eo li e khethileng ho e tshwara; ebe di tlameha ho sebedisa matla a mmele ho fokotsa phofu ya tsona, ka ho pota-pota mmele ya tsona e nang le mesifa ho potoloha phoofolo, ho e bipetsa ka katleho pele e e metsa kaofela. Sena se fapane haholo le dinoha tse tjhefo tse kang rattlesnake, mohlala, tse lomang ka potlako, tse tjhefo, di emetse ha phofu e inehela ho envenomation pele e jewa. Ka kakaretso, li-python li ngotsoe hantle mme di ithutwa e le di-constrictor, joalo ka linoha tse ling tse se nang chefo, ho kenyeletsoa le di- boas esita le linoha tsa kings tsa Lefatše le Lecha. Ditlhware di tswa Dibakeng tsa Tropiki tsa Lefatshe la Khale, ho kenyeletswa Afrika e ka boroa ho Sahara, Asia e chesang ho isa libakeng tse tjhesang, le Australia, Di-python ke diphoofolo tse jang tse bolaeang phofu haholo-holo ka ho thibana, e leng se bakang ho ema ha pelo. Li-python di na le mahe a mae, li behela mahe ao tse tshehadi li a fuamang ho fihlela li qhotsa. Di na le meno a pele ho matsoele, ntle le a batho ba baholo ba mofuta oa Australia oa ''Aspidites'' . Leha mefuta e mengata e fumaneha khoebong ea liphoofolo tse ruuoang lapeng tse sa tloaelehang, ho hlokahala tlhokomelo ka mefuta e meholo ka lebaka la kotsi e ka bang teng. Taxonomy ya di-python e fetohile, 'me joale li tsejoa li amana haufi-ufi le linoha tsa sunbeam le python ya naheng ya Mexico e epang. <ref>https://www.britannica.com/animal/python-snake-group</ref> == Mehlodi == 0wfcepxv90awy8vm8v3m4o8aogv7etd