Wikipedia stwiki https://st.wikipedia.org/wiki/Leqephe_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.7 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Lenyalo 0 6261 39488 34018 2026-06-19T16:11:49Z PrettyKea 12927 I changed the grammar, spelling 39488 wikitext text/x-wiki [[File:Wedding_rings.jpg|right|thumb|Masale a lenyalo]] [[File:Nepalese_marriage.jpg|right|thumb|Lenyalo la Hindu (Nepal)]] '''Lenyalo''' ke mokete o kopanyang batho ba babedi lenyalong. Nalane le tsamaiso ya lenyalo e fapana ka meetlo, morafe, tumelo, mafatshe le dilhopha. Mekete ya manyalo ka bongata e akaretsa ho fapanela kano ho bobedi bo nyalang, kabo ya dimpho (di akaretsa dipala menwana, le tjhelete) le tsebiso ya setjhaba ka lenyalo leo le etswang ke moeteledipele wa puso. Moaparo o fapaneng hangata o a aparwa, mme mokete o o salwe morao ke mokete o mong wa ho itlosa bodutu mantsiboya. Dipina, difela, dithapelo ho tswa baebeleng di tlwaelehile haholo ho ka phethwa moketeng. [[File:Marriage law.svg|thumb|center|upright=2|Molao wa manyalo a setjhaba le a bodumedi (ka naha)]] [[File:World marriage-equality laws.svg|thumb|center|upright=2|Molao oa manyalo a batho ba bong bo tšoanang (ka naha) {{legend|#025|Same-sex marriage}}]] mzghu5gtolvtgc4xnrs5001yuuol6rv 39489 39488 2026-06-19T16:12:31Z PrettyKea 12927 edited the picture 39489 wikitext text/x-wiki [[File:Wedding_rings.jpg|right|thumb|Dipalamonwana]] [[File:Nepalese_marriage.jpg|right|thumb|Lenyalo la Hindu (Nepal)]] '''Lenyalo''' ke mokete o kopanyang batho ba babedi lenyalong. Nalane le tsamaiso ya lenyalo e fapana ka meetlo, morafe, tumelo, mafatshe le dilhopha. Mekete ya manyalo ka bongata e akaretsa ho fapanela kano ho bobedi bo nyalang, kabo ya dimpho (di akaretsa dipala menwana, le tjhelete) le tsebiso ya setjhaba ka lenyalo leo le etswang ke moeteledipele wa puso. Moaparo o fapaneng hangata o a aparwa, mme mokete o o salwe morao ke mokete o mong wa ho itlosa bodutu mantsiboya. Dipina, difela, dithapelo ho tswa baebeleng di tlwaelehile haholo ho ka phethwa moketeng. [[File:Marriage law.svg|thumb|center|upright=2|Molao wa manyalo a setjhaba le a bodumedi (ka naha)]] [[File:World marriage-equality laws.svg|thumb|center|upright=2|Molao oa manyalo a batho ba bong bo tšoanang (ka naha) {{legend|#025|Same-sex marriage}}]] rftnnnp685px5dquo39is3llp5us2n4 39490 39489 2026-06-19T16:13:02Z PrettyKea 12927 fixed spelling error 39490 wikitext text/x-wiki [[File:Wedding_rings.jpg|right|thumb|Dipalamenwana]] [[File:Nepalese_marriage.jpg|right|thumb|Lenyalo la Hindu (Nepal)]] '''Lenyalo''' ke mokete o kopanyang batho ba babedi lenyalong. Nalane le tsamaiso ya lenyalo e fapana ka meetlo, morafe, tumelo, mafatshe le dilhopha. Mekete ya manyalo ka bongata e akaretsa ho fapanela kano ho bobedi bo nyalang, kabo ya dimpho (di akaretsa dipala menwana, le tjhelete) le tsebiso ya setjhaba ka lenyalo leo le etswang ke moeteledipele wa puso. Moaparo o fapaneng hangata o a aparwa, mme mokete o o salwe morao ke mokete o mong wa ho itlosa bodutu mantsiboya. Dipina, difela, dithapelo ho tswa baebeleng di tlwaelehile haholo ho ka phethwa moketeng. [[File:Marriage law.svg|thumb|center|upright=2|Molao wa manyalo a setjhaba le a bodumedi (ka naha)]] [[File:World marriage-equality laws.svg|thumb|center|upright=2|Molao oa manyalo a batho ba bong bo tšoanang (ka naha) {{legend|#025|Same-sex marriage}}]] 6qvbtimsmf32gzxgta5fl01oyecy0q1 Lebollo la banana 0 9245 39487 39302 2026-06-19T15:56:26Z PrettyKea 12927 I fixed spelling errors, added heading of references 39487 wikitext text/x-wiki [[File:Basotho_female_initiates_(bale).jpg|thumb|250x250px|Basadi ba Basotho ba lebollong ba bitswang ''Bale'']] '''<span lang="st" dir="ltr">Lebollo</span> la banana''' ke mosebetsi wa setso wa Basotho ho fetola banana ho ba basadi. Mosebetsi ona o ntse o etswa diporovenseng tsa Aforika Borwa tse kang [[Free State]], [[Mpumalanga]], [[Eastern Cape]] le [[Kwazulu-Natala|KwaZulu Natal]]. Mosebetsi wa phetolo wa Basotho, ho fapana le mekgwa e meng ya [[Afrika|Aforika]], ha o kenyelletse mekgwa e tlosang dikarolo tsa ditho tsa botshehadi tsa basadi. Le ha ho le jwalo, malwebe a ka hare a atoloswa ho ba malelele ka ho sarollwa e le hore mosadi a natefelwe ke thobalano. Dibakeng tseo ho tsona ho bolla ho ntseng ho nkuwa ho le bohlokwa, batho ba [[setjhaba]] ba soma banana ba sa bollang.<ref>https://www.academia.edu/70031839/Female_initiation_becoming_a_woman_among_the_Basotho</ref> Bana ba Aforika Borwa ba qobellwa ke [[molaotheo]] wa naha hore ba kene [[sekolo]]. Ke ka lebaka lena dikolo tsa ho bolla tsa banana di bulwa ha bedi ka selemo, ka [[Phuptjane|Phupjane]] le ka [[Tshitwe]], e le hore ba kgonang ho ya ka Phupjane ba ye mme ba sa kgoneng ka lebaka la sekolo kapa mabaka a mang ba ye ka Tshitwe ho thusa ho boloka [[Sesotho|setso]] se tswelle.<ref>https://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref> [[File:Lesotho mountain village (5285775857).jpg|thumb|Motsana wa naheng ya Lesotho o dithabeng.]] == Sebaka == '''Ho bolla''' hangata ho etsahala dibakeng tsa '''mahaeng''' moo Basotho ba ntseng ba latela [[setso]]. Ho etsahala '''mapolasing''' le '''metsaneng e menyane''' moo disebediswa le tikoloho di thusang ho theha maemo a ho bolla. Dibaka tseo ho tsona banana ba ntseng ba bolla ka bongata di kenyelletsa <nowiki><b>Ficksburg</b></nowiki> le <nowiki><b>Clocolan</b></nowiki> porovenseng ya [[Free State]] hammoho le [[Butha-Buthe]] le '''Mphosong''' naheng ya [[Lesotho]]. Ho sarollwa ha malwebe ha ho etswe dipetlele kapa ditliliniking kaha ha ho hlokehe tsebo ya bongaka. <ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref> == Nako ya ho bolla == '''Dikolo tsa Basotho tsa ho bolla ha basadi''' di reretswe ho tsamaisana le ho hlaha ha <nowiki><b>kgwedi e felletseng</b></nowiki>. Kgwedi e felletseng ho Basotho e bontsha kgahleho ya [[thobalano]] ho batho ba bomme le bokgoni ba ho beleha bana. Ho boetse ho nahanwa ka [[dihla tsa selemo]] le maemo a loketseng. Dikolo tse ding di nka karolo ka kgwedi ya '''Mphalane''', le ha ho le jwalo, tse ngata di nka karolo ka kgwedi ya '''Tshitwe''' hobane sena se dumella bana ho ya nakong ya matsatsi a bona a phomolo a dikolo tsa [[thuto]]. == Dilemo == '''Bonyane ba dilemo''' tseo [[ngwanana]] a ka yang [[lebollong]] ka tsona ke dilemo tse 12 . Dilemo tsa ho ya lebollong di tloha ho dilemo tse 12 ho ya ho tse 20, le ha ho le jwalo, dilemo tse kgothalletswang haholo ke tse pakeng tsa dilemo tse 15 le tse 18. Ketsahalo ya ho qala ya ho ya matsatsing ha ngwanana, eo ka Senyesemane e bitswang ''''''menarche''''',' e nkwa e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong. Le hoja ho fihla [[dilemong tsa botjha]] e le pontsho e ntle ya hore jwale ke nako ya hore ngwanana a ye lebollong, empa ha se tlhokahalo e ka sehloohong. == Mesebetsi/Dikarolo == '''Ho hlokahala''' [[ngaka ya setso]] ya [[mosadi]] bakeng sa ho bolla. '''Ngaka ya setso''' e batlwa ha ho ntse ho lokisetswa lebollo. Ho dumelwa hore ngaka ena e na le kutlwisiso e hlakileng ya matla a tlhaho le kamoo a sebetsang ka teng lefatsheng. Mesebetsi e qala hang ha ngaka e fihla. Ka dinako tse ding, dingaka tse ding tsa setso tsa moo di koptjwa ho ba teng tshebetsong ena, leha ho le jwalo, ho ba teng ha tsona ha ho hlokahale. [[Monga wa mophato]] o kgothalletsa lebollo ke ka hona e leng 'monga' sekolo. Hangata beng ba mephato ba nehela maphelo a bona ohle ho thusa dikolo tsa ho bolla mme ba batla ho tseba ho feta ka moo ba tsebang ka teng, ba na le dilemo tse ngata tsa phihlello. '''Monga wa mophato''' o ikarabella ho ho fana ka dijo ho ba bollang le [[mesuwe]], sena se kenyelletsa ho hlaba diphoofolo bakeng sa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]]. Hape ke boikarabelo ba monga wa mophato ho fumana '''ngaka''' '''ya setso''' e hlomphehang. Beng ba mephato ba tsebahala ka mesebetsi ya bona mme hangata ba koptjwa hore ba bule mabollo. Ba fumana '''moputso''' ka mokgwa wa '''nama''' le '''[[tjhelete]]'''. Mosuwe o ikarabella ho ho hlokomela le ho kwetlisa ba bollang nakong ena ya ho bolla. Ba boetse ba ikarabella ho ho ruta ba bollang '''boitshwaro'''.<ref>Betty J. Harris (1990) Ethnicity and Gender in the Global Periphery: A Comparison of Basotho and Navajo Women. American Indian Culture and Research Journal: 1990, Vol. 14, No. 4, pp. 15-38.</ref> == Molao == '''Molao wa Dikolo tsa ho Bolla wa Bophelo bo Botle''' porofenseng ya Free State wa selemo sa 2004 (molao wa 1 wa 2004) o bolela [[ditekanyetso le melawana]] e hlokahalang bakeng sa ho tsamaisa dikolo tsa ho bolla. E nngwe ya ditlhokahalo e kenyelletsa tumello e hlakileng e ngotsweng ya ho tsamaisa sekolo sa ho bolla le hore ba bollang ba hlokomelwe ke [[Ofisiri ya Bongaka]] ya Setereke seo lebollo le leng ho sona. Ditlhoko tse ding di kenyelletsa tumello e ngotsweng ya ba fetang dilemo tse 18 le tumello ya batswadi bakeng sa ba ka tlaase ho dilemo tse 18, tlaleho e hlwekileng ya bophelo bo botle e entsweng ke [[mooki]] wa tlhokomelo ya [[Bophelo bo botle|bophelo]] [[Bophelo bo botle|bo botle]] bo phahameng kapa setsebi sa bongaka. Ofisiri ya Tikoloho ya setereke, e kgethilweng ke '''Setho sa Komiti e Kgolo''' ([[MEC]]), e hlahloba dikolo tsa ho bolla ho netefatsa hore ho na le phepelo e lekaneng ya [[metsi]], ho bona hore [[dijo]] di lokiswa sebakeng se hlwekileng hammoho le ho bona hore ho na le disebediswa tse lekaneng (haeba ho tloswa ha letlalo la botona kapa botshehadi bo etswa ka letsoho). Sekolo sa ho bolla ha se tshwarwe nako e fetang dikgwedi tse 2 mme ba bollang ha ba lokela ho hlekefetswa.<ref>http://www.cogta.gov.za/cgta_2016/wp-content/uploads/2016/06/DTA-GG-38814-INITIATION-POLICY-FOR-COMMENTS.pdf</ref> == Ho bolla == '''Ho bolla''' ho kenyelletsa [[meetlo]] kapa [[Mokete wa Dikapeso wa Sejwajwale|mekete]] e thusang motho hore a be boemong bo itseng setjhabeng. Merero ya mekete ena ke ho phatlalatsa hore ditho tsa [[botshehadi]] di se di hodile hammoho le phetoho ya boemo setjhabeng bo fetohelang ho ho ba ''''mosadi'''<nowiki/>'. Hangata ho bolla ha banana ho amana le ho kena '''dilemong tsa botjha''' ho tsamaellanang le ho qala ha ngwanana ho ya matsatsing. '''Batswadi''' ba bapala karolo ya bohlokwa tshebetsong ya ho bolla ya ngwanana ka ho mo ruta ho itshwara jwalo ka mosadi le ditsela tsa ho ntlafatsa phihlello ya thobalano [[lenyalong]]. Ho bolla ha [[banana ba Basotho]] ho etsahala haholo setjhabeng seo ho sona ho nyalwang [[sethepu]], kahoo, batswadi ba kenyelletsa malapa a fapaneng a thusang ho theha bonngwe pakeng tsa basadi bohle ba lelapa. Le ha ho le jwalo, ho bolla ha basali ho ka boela ha etsahala moo ho busang motho wa mme kapa bomme, kapa moo banyalani ba batjha ba phelang haufi le batswadi. Metseng eo basadi ba nang le tshusumetso e kgolo ho boiphediso ba setjhaba ba tlwaetse ho ba le '''mekete''' '''ya ho bolla''' e le hore ba rute banana hammoho le setjhaba hore banana bana ba ka kgona ho phethahatsa dintho tse ba tlammeng. Ho tlatselletse moo, '''mekete''' ena e hatella bohlokwa ba karolo eo basadi ba e bapalang setjhabeng. Malapa a kgothalletsa ho qala ho bolla ho tloha dilemong tse tlaase, hape banana ba banyane hangata ba bona ditho tsa lelapa le banana ba tswang metseng e meng ba ya mabollong. '''Tshebetso ya ho bolla''' e kenyelletsa banana ba [[Basotho]] ba fetohang mekgahlelong e fapaneng."'''Phepa'''" ke [[mobu]] o mosweu o sebediswang ke banana mmeleng ya bona mme "'''Pilo'''" ke mobu o motsho o sebediswa ho tshasa sefahleho ho kgetholla meloko e fapaneng. '''Meloko''' ena e kenyelletsa [[Bataung]], [[Bahlakwana]], [[Bakwena]], [[Bafokeng]], [[Basiya]] le [[Baphuthing]]. Ba bollang ba tseba hore na ke mofuta o feng wa mobu o sebediswang melokong e fapaneng.<ref name="auto">S du Ploy. Female initiation: Becoming a woman among the Basotho. Masters Dissertation. University of Free State. May 2006.</ref> === Ho sarollwa ha malwebe === '''Banana''' ba rutwa ho itsharolla malwebe. Malwebe a atolloswa ka ho '''sidilwa''' le ho '''sarollwa''' ho tloha hodimo ho ya tlaase ho sebediswa dipento tsa menwana le monwana wa bone. [[Ditlama]] tse fapaneng di a dilwa ebe di fetolwa setlolo e le hore di fokotse bohloko. Ho dumelwa hore ditlama tsena di '''nolofatsa''' le ho '''tlotsa''' malwebe ho fokotsa '''ho ruruha ha letlalo'''. Ho sarollwa ha malebe ho basadi ba Basotho ha ho tlole [[ditokelo]] tsa basadi kaha ha ho na [[tlhekefetso]] e etsahalang, ntle le haeba mosadi a sa jwetse se etswang lebollong. '''Banana ba Basotho''' ba bollang ba thusana ho sarolla malwebe mme ka hona ba kgona ho '''hlodisana''' ka hore na ke mang ya nang le malwebe a malelele ka ho fetisisa. Banana bana ba bolellwa hore ho sarolla malwebe ho eketsa hore banna ba bona ba nako e tlang ba natefelwe ke thobalano le hore ho sarolla malwebe ho eketsa menyetla ya mosadi ya ho kena lenyalong. Ka dinako tse ding ba bollang ba bolela hore ho bohloko empa ba bang ba natefelwa ke tshebetso ena. Banana ba bangata ba boetse ba dumela hore haeba ba sa sarolle malwebe a bona, ba ka ba le mathata a ho beleha. Ka lebaka la hore ka dinako tse ding ho ba le ho hlodisana ha ho sarolla malwebe, banana ba bang ba nka mehato e kotsi ya ho sarolla malwebe. Banana ba bang ba tlama mohala malwebeng a bona mme ba kenye lejwe le lenyane ho ba thusa ho hula malwebe a bona, ha ba bang ba sebedisa ditlama tse fosahetseng tse bakang [[Lekgopo|'''lekgopo''']]. Mekgwa ena e meng e mengata e etswa ntle le tlhokomelo ya dingaka tsa setso. Banana ba bang le mathata ba iswa dipetlele/ditliliniking. Mathata a ka nnang a hlaha a kenyelletsa ho hlohlona, ho ruruha, meokgo e menyane le bohloko. <ref>Cult Health Sex. 2017 May; 19(5): 616–629.Published online 2016 Dec 6. doi: 10.1080/13691058.2016.1257739 Accessed 9 April 2018</ref> Basadii ba Basotho ba ileng ba eketswa bo tshehadi ba bona ha ba kgone ho tiisa hore ho eketswa hona ho thusitse tshebetsong ya ho beleha bana kaha ba bangata ba ikutlwa ba na le phihlello e tshwanang le ya basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi ba bona. Basadi ba na ba tlaleha ka banna ba bona ba nang le dikamano tsa thobalano le basadi ba sa kang ba eketswa botshehadi mme ka hona ha ba na bonnete ba hore ho eketswa botshehadi ho natefisa thobalano. <ref>Guillermo Martínez Pérez, Mwenya Mubanga, Concepción Tomás Aznar, Brigitte Bagnol. (2015) Zambian Women in South Africa: Insights Into Health Experiences of Labia Elongation. The Journal of Sex Research 52:8, pages 857-867.Accessed 9 April 2018</ref><ref>Khau, Mathabo. (2012). Female sexual pleasure and autonomy: What has inner labia elongation got to do with it?. Sexualities. 15. 763-777. 10.1177/1363460712454068.Accessed 9 April 2018</ref> [[File:Mosadi Wa Mosotho.jpg|thumb|Mosadi wa Mosotho ka moaparo wa Basotho.]] == Moaparo wa ho bolla == Diaparo tse aparwang ha ho bollwa di hloka tlhokomelo e ngata. Nako ya ho lokisetsa banana ba Basotho naheng ya Lesotho e ka ba telele empa, porofenseng ya Free State, ho lokisetsa ho ka etswa ka letsatsi le le leng. Ngwanana o fuwa kobo ya letlalo la nku ke malome kapa moemedi e mong wa ntate ho tswa ka lehlakoreng la leloko la mme wa hae. Ka letsatsi la pele, banana ba tlwaetse ho apara mese ya kgale le kobo ya kgale e lerootho. Nakwana ka morao ho moo, diaparo tseo di a lahlwa ebe ba apeswa seaparo sa letlalo la kgomo kapa la nku. Ngwanana o boetse o fuwa lesira hammoho le jwang kapa lehlaka le holang mabopong a noka le bitswang 'dikgolokwane' hore a le apare lethekeng. Banana bana ba boetse ba rwala difaha tsa letsopa tse entsweng ka matsoho. Ngwanana ha a qeta lebollong o tsamaya a apere seaparo se setle sa letlalo la kgomo, difaha, mekgabiso, dikobo tse ntjha, dithaole tse mebalabala mme ba itshasitse ka letsopa le mmala o mo kgubedu. [[File:Basotho female initiates (bale).jpg|thumb|238x238px|Banana ba Basotho ba lebollong.]] == Ba bollang == '''Banana ba bollang''' ba hlophiswa ho ya ka boemo bo phahameng ho ya ho bo tlaase. Boemo bo ka sehloohong bo bitswa ''''Molobe'''<nowiki/>' bo latelwe ke '<nowiki/>'''Molobenyana'''<nowiki/>' kapa '<nowiki/>'''Lelate'''<nowiki/>' mme boemo bo ka tlaase bo bitswa ''''Senkoyhi'''<nowiki/>', Le ha ho le jwalo, tsamaiso ena ya maemo ha e sebediswe ka mehla mme tshebediso ya yona e itshetlehile ka sebaka sa ho bolla. Ngwanana ya bollang a ka ya lebollong le e mong wa banana ba [[leloko]] la ha bo ho kenyelletsa '''dikgaitsedi''', '''dikgaitsedi tsa ntate tse nyane ho yena''', '''dikgaitsedi tsa mme tse nyane ho yena''' kapa '''batjhana'''. A ka se ye lebollong ka nako e tshwanang le ya '''mme wa hae''', '''kgaitsedi ya moholo wa mme wa hae''' kapa '''nkgono wa hae'''. Haeba ba leloko ba le sekolong se le seng sa ho bolla, ke [[molao]] ho beha [[molamu]] terateng moo ho ke nwang le teng. Ba leloko ba tshwanela ho kena le ho tswa ka mahlakore a fapaneng a molamu. <ref>Legassic, M 1969. The Sotho-Tswana people before 1800. In Thompson, L. (ed) African Societies in Southern africa. London: Heinemann.</ref> == Mehlodi == [[Category:Freistata]] j2opyka0pd74fmdi3y272rskxm6iqx7 Hlaudi Motsoeneng 0 9378 39491 32209 2026-06-19T18:00:53Z Mamajoniss 12981 Ke lokisitse sengolwa 39491 wikitext text/x-wiki   '''Hlaudi Motsoeneng''' ke moetapele wa mokga wa African Content Movement (ACM) ya ileng a sebeletsa e le motsamaisi ya ka sehloohong wa tshebetso ya South African Broadcasting Corporation (SABC) ho tloha ka 2011 ho isa ho 2013. Motsoeneng o ile a tloswa mosebetsing wa hae e le ofisiri e ka sehloohong ya ho sebetsa ka mora hore ho se tshepahale ha hae ho senolwe, mme ho ile ha fumanwa hore o ile a bua leshano ka mangolo a hae a thuto. Kamora ho tloswa e le motsamaisi ya ikarabellang wa tshebetso e kgolo ho ile ha phatlalatswa hore Motsoeneng o tla kgutlela mosebetsing oa hae oa pele e le Group Executive Editor of Provinces and Corporate Affairs of the SABC. Ka December 2016, Lekgotla le Phahameng la Western Cape le ile la etsa qeto ya hore ho kgethwa ha Motsoeneng e le Motsamaisi oa Sehlopha ho ne ho sa lumellane le molao le hore "ha a na tokelo ea ho ba le boemo bofe kapa bofe ho SABC". Ka Phuptjane 2022 khomishene ea mmuso ea ho hapa e ile ea etsa tlhahiso ea lipatlisiso tsa botlokotsebe mabapi le litlolo tse ka bang teng tsa Molao oa Tsamaiso ea Lichelete tsa Sechaba ha CEO oa sehlopha Lulama Mokhobo le COO Motsoeneng ba phethela tumellano ea SABC le Koranta ea TNA e neng e le ea Gupta. <ref name="mah1" /> Ka Phupu 2022 Lekhotla le Phahameng le ile la hana nyehelo ea Motsoeneng ea ho ipiletsa ho puseletso, ka phaello, ea R11.5 milione e fumanoeng ka mokhoa o seng molaong ha SABC e phethela tumellano le MultiChoice. Motsoeneng o hlahetse [[Phuthaditjhaba]], Porofensing ya Foreistatata,Afrika Boroa kapa Thaba Bosiu [[Lesotho]], moo a hodisitsweng ke rakgadi wa hae. Mme wa hae ke sangoma. O ile a ya sekolong sa mathomo sa Qhibi Ha Sethunya se Qwa Qwa, Free State. Motsoeneng o ile a ya Sekolong se Phahameng sa Metsi Matsho, empa ha a ka a qeta dithuto ntsa hae tsa sehlopha sa leshome. == Mosebetsi wa pele == Mosebestsii wa Motsoeneng o qadile Puthaditjhaba,Qwaqwa ha a kopana le Kenneth Mopeli, eo ka nako eo e neng e le Letona la bantustan ya Afrika Boroa ya QwaQwa, ya ileng a ba motataisi wa hae. Mopeli o ne a sebetsa ofising e le nngwe le Motsoeneng. <ref name=":0" /> Dilemong tsa bo-1990, Motsoeneng o ile a fetoha freelancer ho Radio Sesotho mme a nka mokotla wa seea-le-moea o nang le mochini wa ho rekota mic moo a neng a ka phahamisa metswalle ya hae ho ea lipale hobane o ne a se na koloi. <ref name=":0" /> == Ditshupiso == 2bhkua3wiosk3hlfimjky1xys1t0a6f 39495 39491 2026-06-20T10:15:03Z Mamajoniss 12981 Ke lokisitse phoso 39495 wikitext text/x-wiki   '''Hlaudi Motsoeneng''' ke moetapele wa mokga wa African Content Movement (ACM) ya ileng a sebeletsa e le motsamaisi ya ka sehloohong wa tshebetso ya South African Broadcasting Corporation (SABC) ho tloha ka 2011 ho isa ho 2013. Motsoeneng o ile a tloswa mosebetsing wa hae e le ofisiri e ka sehloohong ya ho sebetsa ka mora hore ho se tshepahale ha hae ho senolwe, mme ho ile ha fumanwa hore o ile a bua leshano ka mangolo a hae a thuto. Kamora ho tloswa e le motsamaisi ya ikarabellang wa tshebetso e kgolo ho ile ha phatlalatswa hore Motsoeneng o tla kgutlela mosebetsing oa hae oa pele e le Group Executive Editor of Provinces and Corporate Affairs of the SABC. Ka Tshitwe selemo sa 2016, Lekgotla le Phahameng la Western Cape le ile la etsa qeto ya hore ho kgethwa ha Motsoeneng e le Motsamaisi oa Sehlopha ho ne ho sa lumellane le molao le hore "ha a na tokelo ea ho ba le boemo bofe kapa bofe ho SABC". Ka Phuptjane 2022 khomishene ea mmuso ea ho hapa e ile ea etsa tlhahiso ea lipatlisiso tsa botlokotsebe mabapi le litlolo tse ka bang teng tsa Molao oa Tsamaiso ea Lichelete tsa Sechaba ha CEO oa sehlopha Lulama Mokhobo le COO Motsoeneng ba phethela tumellano ea SABC le Koranta ea TNA e neng e le ea Gupta. <ref name="mah1" /> Ka Phupu 2022 Lekhotla le Phahameng le ile la hana nyehelo ea Motsoeneng ea ho ipiletsa ho puseletso, ka phaello, ea R11.5 milione e fumanoeng ka mokhoa o seng molaong ha SABC e phethela tumellano le MultiChoice. Motsoeneng o hlahetse [[Phuthaditjhaba]], Porofensing ya Foreistatata,Afrika Boroa kapa Thaba Bosiu [[Lesotho]], moo a hodisitsweng ke rakgadi wa hae. Mme wa hae ke sangoma. O ile a ya sekolong sa mathomo sa Qhibi Ha Sethunya se Qwa Qwa, Free State. Motsoeneng o ile a ya Sekolong se Phahameng sa Metsi Matsho, empa ha a ka a qeta dithuto ntsa hae tsa sehlopha sa leshome. == Mosebetsi wa pele == Mosebestsii wa Motsoeneng o qadile Puthaditjhaba,Qwaqwa ha a kopana le Kenneth Mopeli, eo ka nako eo e neng e le Letona la bantustan ya Afrika Boroa ya QwaQwa, ya ileng a ba motataisi wa hae. Mopeli o ne a sebetsa ofising e le nngwe le Motsoeneng. <ref name=":0" /> Dilemong tsa bo-1990, Motsoeneng o ile a fetoha freelancer ho Radio Sesotho mme a nka mokotla wa seea-le-moea o nang le mochini wa ho rekota mic moo a neng a ka phahamisa metswalle ya hae ho ea lipale hobane o ne a se na koloi. <ref name=":0" /> == Ditshupiso == 8dzeofnt6kelxl8fujz5ewtj3m24rvd Nnywana 0 10382 39486 37513 2026-06-19T15:43:42Z PrettyKea 12927 Added punctuation marks and fixed some spelling errors 39486 wikitext text/x-wiki '''Nnywana''' (: vaginae kapa vaginae) ke setho se tenyetsehang, se mesifa sa ho ikatisa sa botona le botshehadi sa basadi seo diphoofolo tse anyesang di kopanang le ho tswala ka sona. Ho batho, e qala ka ho tloha ka pela lesela la botona ho ya ka molaleng wa popelo (molala wa popelo). Hangata ho na le lera le tshesane la masapo a mokokotlo le kwahelang mokokotlo wa botshehadi o bitswang li-[https://my.clevelandclinic.org/health/body/22718-hymen hymen]. Ho boetse ho na le tsela e nngwe eo mmele wa motho o tsamayang ka yona ha a ena le kgwedi, e leng ntho e etsahalang ho batho le ho diphoofolo tse ruuwang lapeng tse amanang le tsona e le karolo ya potoloho ya kgwedi. Nakong ya thobalano, marako a botshehadi a etsa hore botshehadi bo silafatswe mme bo baka kgohlano e susumetsang lero hore letswe, e leng se etsang hore bo tswale. Ho phaella ho thabiseng le ho ba le dikamano tse haufi, ho kopanela diphate ho ka baka tshwaetso ya thobalano, e ka thibelwang ka ho kopanela diphate ka tsela e tsireletsehileng. Mathata a mang a bophelo bo botle a ka ama le mmele wa motho. Ho pholletsa le histori, basadi ba ile ba arabela ka matla ho basadi, ho akarelletsa le maikutlo a fosahetseng le puo, dithibelo tsa setso le ho sebediswa ha tsona e le matshwao a ho kopanela diphate, moya kapa ho tsosoloswa ha bophelo. Ka puo e tlwaelehileng, lentswe "nnywana" hangata le sebediswa hampe ho bolela vulva kapa ditho tsa basali ka kakaretso. k8uvirjr8xo6mhhcuinlxet8yax2k86 Letsatsi la Machaba la puo ya mme 0 10609 39484 39108 2026-06-19T15:24:34Z PrettyKea 12927 changed spelling errors 39484 wikitext text/x-wiki '''Letsatsi la Machaba la puo ya mme''' le ketekwa selemo le selemo ke lefatshe ka bophara ka la 21 Hlakola. Letsatsi lena le tshwauwa jwaloka tlhokomediso ka phapano ya dipuo le ditso, le ho khothalletsa tshebediso ya dipuo tse ngata. <ref name=":0">[https://www.unesco.org/... https://www.unesco.org/...]</ref> [[File:International mother tongue day.jpg|thumb|Letsatsi la Matjhaba la puo ya mme]] Letsatsi lena le thehilwe ke [https://www.unesco.org/en UNESCO] ka 1999, mme ha morao la amohelwa ke mokgahlo wa Matjhaba o kopaneng, UN.<ref>[https://www.unesco.org/en/days/mother-language International Mother Language Day | UNESCO]</ref> Le totobatsa karolo ya bohlokwa eo dipuo di e bapalang thutong, paballong ya setso le kenyelletsong ya setjhaba. Hape le lebisa tlhokomelo mathateng a dipuo tse kotsing ya ho nyamela le setjhaba se sebedisang dipuo tse ngata tse tobaneng le ona lefatshe ka bophara.<ref name=":0" /> == Nalane == Mohopolo ona o qadile ho mokgatlo wa dipuo wa Bangladesh. Ka la 21 Hlakola 1952, baithuti le baitseki ba Dhaka, eo ka nako eo e neng e le karolo ya East Pakistan, ba ile ba bolawa ha ba ntse ba ipelaetsa ka ho amohelwa ha SeBengali e le puo ya semmuso. Sebokeng sa bo 30 sa seboka se akaretsang sa UNESCO ka pudungwana 1999, tshisinyo e neng e romillwe ke Bangladesh le dinaha tse ding tse 28 e ile ya amohelwa ka ntsweleng. Letsatsi la pele la Matjhaba la puo ya Mme le ile la ketekwa ka la 21 Hlakola 2000. <ref>[https://www.aljazeera.com/news/2026/2/21/where-are-the-most-endangered-languages-in-the-world Where are the most endangered languages in the world? | Arts and Culture News | Al Jazeera]</ref> == Hase ka mantswe feela == Dipuo di na le meetlo, ditso, histori le boitsebiso ba batho ba di buwang. Ha puo e nyamela,tsela e ikgethang ya ho nahana le ho utwliisisa lefatshe di a lahleha. Mokgahlo wa Matjhaba a kopaneng, [[United States|UN]] o lekanya hore hona jwale ho na le dipuo tse kabang lefatsheng ka bophara , 7000 tseo ho kabang ho tsona 40% ya tsona e nkwang e le kotsing.<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2026/2/21/where-are-the-most-endangered-languages-in-the-world Where are the most endangered languages in the world? | Arts and Culture News | Al Jazeera]</ref> Ka mantswe a mang, ha ho bana kapa batjha ba buang puo eo mme ho setse dibui tse seng kae feela tse buuwang ke maqheku. Jwaloka ha dipuo e se ka puisano feela, ho se tshwane ha dipuo ha se feela taba ya ho boloka mantswe, e mabapi le ho kgothaletsa dipuisano pakeng tsa ditso le ho netefatsa phihlello e hlokang leleme thutong le menyetla bakeng sa bohle. == Mehlodi == <references /> [[Category:Puo ya letswele]] [[Category:Maleme a mangata]] [[Category:Lefatshe]] oxbdmyv518d5rorhk2i0x7lpclrqmfd Lefu la Hantavaerase 0 10611 39485 39105 2026-06-19T15:37:49Z PrettyKea 12927 Added punctuation marks and fixed some spelling errors 39485 wikitext text/x-wiki [[File:Four rodents of different species.png|thumb|Mefuta e mene ya ditweba]] '''Lefu la [[:en:Hantavirus|Hantavaerase]]''' ke sehlopha sa divaerase tse jarwang ke ditweba tse ka bakang mafu a itseng ho batho. <ref>[https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/hantavirus Hantavirus]</ref>Hangata batho ba fumana tshwaetso ena ka ho amana le ditweba tse tshwaeditsweng, meroto ya tsona, mantle kapa mathe a tsona. Tshwaetso ya Hantavaerase e ka baka mafu a fapaneng, a mang a ona a kaba matla haholo kapa hona ho baka lefu. == Matshwao a Hantavaerase == Hangata matshwao a qala ho hlaha ka mora beke tse pedi ho isa ho tse nne ka mora hore motho a tshwaetswe. Lefu lena le na le mekgahlelo e mmedi e fapaneng. Mokgahlelo wa pele o ka nka matsatsi a mmalwa, hangata o bontsha matshwao a latelang:<ref>[https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/hantavirus-pulmonary-syndrome/symptoms-causes/syc-20351838#symptoms Hantavirus pulmonary syndrome - Symptoms & causes - Mayo Clinic] </ref> Feberu le ho hatsela, mahlaba a mesifa le hlooho e opang. Batho ba bang ba ka boela ba ba le ho nyekelwa, bohloko ba mpa, ho hatsela le letshollo. Ha bohloko bo ntse bo mpefala, bo ka senya [[:en:Lung|disele tsa matshwafo]]. Matshwao a ka kenyelletsa ho hohlola, ho hema ka thata, kgatello e tlase ya madi, le ho otla ha pelo ka tsela esa tlwaelehang. == Thibelo bakeng sa Hantavaerase == Ho etsa bonnete ba ho thibela ditweba ho kena hahao le mosebetsing ho ka thusa ho fokotsa sekgahla sa bohloko bona. O ka etsa tse latelang ho etsa bonnete ba ho itshirelletsa:<ref>[https://www.canada.ca/en/public-health/services/diseases/hantaviruses/prevention-hantavirus-infection.html Prevention of a hantavirus infection - Canada.ca]</ref> Ho kwala masoba kapa dibaka tse ka dumellang ditweba ho kena, ho beha maraba a [[:en:Rodent|ditweba]] ka hara meaho eo dibapallang ho tsona le ho etsa bonnete ba hore jarete ya hao e dula e hlwekile ka nako tsohle. == Mehlodi == [[Category:Mokgahlo wa lefatshe wa bophelo bo botle]] [[Category:Sewa sa divaerase]] [[Category:Dikokwanahloko]] 29mhaa1wimgbit03g2am63r5f81mm0h User:LinguistDineo2 2 10663 39492 39395 2026-06-19T19:52:13Z LinguistDineo2 12937 /* */ 39492 wikitext text/x-wiki '''Bohlokoa ba Thuto''' '''Setjhabeng''' [[Thuto]] ke mokgwa oo batho ba fumanang tsebo, ditsebo le ditekanyetso tse ba thusang ho phela le ho sebetsa hantle setjhabeng. Ka thuto, batho ba fumana bokgoni ba ho bala, ho ngola le ho rarolla mathata a fapaneng a bophelo. Tsebo ena e thusa batho ho etsa diqeto tse nepahetseng le ho nka karolo ka katleho mesebetsing ya [[Moruo wa Naha; Aforika Borwa|moruo]] le ya setjhaba. Batho ba nang le thuto hangata ba na le menyetla e meholo ea ho fumana mesebetsi le ho ntlafatsa maemo a bona a bophelo. Thuto e boetse e thusa ho fokotsa bofuma le ho kgothalletsa tekano Setjhabeng. Dinaha tse tsetelang haholo thutong hangata di ba le kgolo e ntle ya moruo hobane baahi ba tsona ba na le ditsebo tse hlokahalang bakeng sa ntshetsopele . Ho feta moo, thuto e thusa ho matlafatsa kutlwisiso, mamello le tshebedisano hara batho ba tswang ditsong le dimelong tse fapaneng. [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] e nka thuto e le karolo ya bohlokwantlafatsong ya naha. Molao wa motheo wa naha o sireletsa tokelo yathuto, mme mmuso o tswela pele ho sebetsa ho ntlafatsa phihlello yathuto bakeng sa bana le batjha bohle. Leha ho le jwalo , ho ntse ho ena le diphephetso tse kang kgaello ya disebediswa dikolong tse ding le mathata a ditjhelete a amang baithuti ba bang. Ka kakaretso, thuto ke motheo wa ntshetsopele ya motho le setjhaba. E thusa batho ho fihlela bokgoni ba bona, ho kenya letsoho moruong le ho haha setjhaba se nang le tsebo le tswelopele. = Afrika Borwa ka 2026: Mathata a Maholo a Tobaneng le Naha = '''[[Afrika Tsoai|Afrika]] Borwa''' e ntse e tobane le mathata a mangata a kahisano le a moruo leha ho bile le tswelopele dikarolong tseding. Mathata a maholo ka ho fetisisa a kenyelletsa ho [[hloka mesebetsi,]] ho hloka mesebetsi hara batjha, botlokotsebe, ho se lekane ha moruo, le dokgahlano tse amanang le bajaki.https://www.statssa.gov.za/?p=19580 Ho latela Statistics South Africa (Stats SA), sekgahla sa semmuso sa ho hloka mesebetsi se fihlile ho 32.7% kotareng ya pele ya selemo sa 2026. Bacha ke bona ba amehileng haholo, kaha sekgahla sa ho hloka mesebetsi hara batho ba dilemo di 15 ho isa ho tse 24 se ne se le 60.9%. Bacha ba bangata le bona ha ba mosebetsing, ha ba ithute ebile ha ba fumane kwetliso, e leng taba e bakang matshwenyeho ka bokamoso ba basebetsi le ntshetsopele ya moruo wa naha. Kgolo ya moruo e ntse e dieta . Mokgatlo waOrganisation for Economic Co-operation and Development (OECD) o hakanya hore moruo wa Afrika Borwa o tla hola ka hoo e ka bang 1.2% ka 2026. Le hoja sena se bontsha kholo e tswelang pele, ha sea lekana ho theha mesebetsi e lekaneng bakeng sa palo e ntseng e eketseha yabatho ba batlang [[mosebetsi]]. Botlokotsebe le polokeho ya sechaba di ntse di le mathata a maholo. Ditlaleho tsa morao-rao di bontshitse dilekanyetso tsa pefo ya dihlopha tsa dinokwane, merafo e seng molaong le dipolao tsa batho ba bangata metseng e meng.https://www.statssa.gov.za/?p=19526 Mathata ana a ama bophelo ba letsatsi le letsatsi, mesebetsi ya moruo le tshepo ya sechaba ho bo okamedi ba molao. Taba e nngwe e ntseng e hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ke lehloyo kgahlanong le bajaki le ditlhaselo tse libisitsweng ho bona. Ka Phuptjane 2026, ho tlalehilwe ditlhaselo tse malware kgahlanong le batho ba tswang di naheng tse ding, e leng se ileng sa baka matshwenyeho hara dinaha tsa boahelani le mekgahlo ya machaba. [[Mmuso wa Afrika Borwa]] o nyatsitse Dile tso tsena mme wa kopa hore ho sebediswe mekgwa ya khotso le ya molao ho rarolla mathata a amanang le bojaki.https://www.oecd.org/ Ka la 16 Phuptjane 2026, Afrika Borwa e tla keteka sehopotso sa dilemo tse 50 tsa Merusu yaBaithuti ba Soweto ya 1976. Le hoja letsatsi lena le hlompha karolo ya bacha ba ileng ba e bapala ntweng kgahlanong le [[kgethollo ya morabe]], bahlahlobisisi ba bangata ba hlokomela hore bacha ba kajeno ba ntse ba tobane le mathata a maholo, haholo-holo ho hloka mesebetsi, bofuma le ho se lekane.https://www.oecd.org/en/data/insights/statistical-releases/2026/06/unemployment-rates-updated-june-2026.html Leha ho na le mathata ana, Afrika Borwa e ntse e ikemiselitse ho a rarolla ka diphetoho tsa moruo, mananeo a ho theha mesebetsi, puso e ntlafetseng le matsete ho meralo ya motheo le thuto. Bokamoso ba ntshetsopele ya naha bo tla itshetleha ka bokgoni ba [[Batjha ho tsa feshene le boqabi|yona]] ba ho fokotsa ho hloka mesebetsi, ho ntlafatsa polokeho ya setjhaba le ho atolosa menyetla bakeng sa [[batjha.]] Mehlodi === Baithuti ba Yunivesithi ba se Nang Tshehetso ya Ditjhelete Afrika Borwa === Tshehetso ya ditjhelete e ntse e le e nngwe ya diphephetso tse kgolo tse tobaneng le [[baithuti]] ba thuto e phahameng Afrika Borwa. Leha National Student Financial Aid Scheme (NSFAS) e thusa baithuti ba bangata, ha e kgone ho fihlella [[Baithuti|kapa]] ho tshehetsa moithuti e mong le e mong ya hlokang [[Baithuti|Nsfas]]. https://upjournals.up.ac.za/index.php/jsaa/article/view/643?utm_source=chatgpt.com Patlisiso e phatlaladitsweng ho Journal of Student Affairs in Africa e fumane hore tlhoko ya tshehetso ya ditjhelete bakeng sa baithuti e feta haholo mehlodi e fumanehang, mme dibasari tse kantle ho NSFAS di ntse di fokola. Sena se baka hore baithuti ba bang ba sitwe ho qala kapa ho tswela pele ka dithuto tsa bona.https://parliament.gov.za/press-releases/media-statement-higher-education-committee-calls-improved-reconciliation-records-between-nsfas-and-universities-student-debt-crisis-reaches-r59-billion?utm_source=chatgpt.com Ka 2024, NSFAS e ile ya tshehetsa baithuti baka Nsfas 900 000 diyunivesithing tsa setjhaba le dikholetjheng tsa [[TVET]]. Leha ho le jwalo, ho ntse ho e-na le diphephetso tse amanang le ho tswela pele ha tshehetso, dikopo tsa boipiletso le dikoloto tsa baithuti.https://nationalgovernment.co.za/entity_annual/3952/2024-national-student-financial-aid-scheme-%28nsfas%29-annual-report.pdf?utm_source=chatgpt.com Ka Motsheanong 2026, Komiti ya Palamente ya Thuto e Phahameng e ile ya tlaleha hore dikoloto tsa baithuti tsamaisong ya thuto e phahameng Afrika Borwa di fihlile ho R59 bilione. Tlaleho e bontsha hore dikoloto tsena di ama bokgoni ba baithuti ba ho fumana direkoto tsa bona tsa thuto le mangolo a bona. '''Mehlodi''' ig4vk0p7m1d3dxqm4k0hgeqdcbxuv0u 39493 39492 2026-06-19T19:52:34Z LinguistDineo2 12937 /* */ 39493 wikitext text/x-wiki '''Bohlokwa ba Thuto''' '''Setjhabeng''' [[Thuto]] ke mokgwa oo batho ba fumanang tsebo, ditsebo le ditekanyetso tse ba thusang ho phela le ho sebetsa hantle setjhabeng. Ka thuto, batho ba fumana bokgoni ba ho bala, ho ngola le ho rarolla mathata a fapaneng a bophelo. Tsebo ena e thusa batho ho etsa diqeto tse nepahetseng le ho nka karolo ka katleho mesebetsing ya [[Moruo wa Naha; Aforika Borwa|moruo]] le ya setjhaba. Batho ba nang le thuto hangata ba na le menyetla e meholo ea ho fumana mesebetsi le ho ntlafatsa maemo a bona a bophelo. Thuto e boetse e thusa ho fokotsa bofuma le ho kgothalletsa tekano Setjhabeng. Dinaha tse tsetelang haholo thutong hangata di ba le kgolo e ntle ya moruo hobane baahi ba tsona ba na le ditsebo tse hlokahalang bakeng sa ntshetsopele . Ho feta moo, thuto e thusa ho matlafatsa kutlwisiso, mamello le tshebedisano hara batho ba tswang ditsong le dimelong tse fapaneng. [[Afrika Borwa|Aforika Borwa]] e nka thuto e le karolo ya bohlokwantlafatsong ya naha. Molao wa motheo wa naha o sireletsa tokelo yathuto, mme mmuso o tswela pele ho sebetsa ho ntlafatsa phihlello yathuto bakeng sa bana le batjha bohle. Leha ho le jwalo , ho ntse ho ena le diphephetso tse kang kgaello ya disebediswa dikolong tse ding le mathata a ditjhelete a amang baithuti ba bang. Ka kakaretso, thuto ke motheo wa ntshetsopele ya motho le setjhaba. E thusa batho ho fihlela bokgoni ba bona, ho kenya letsoho moruong le ho haha setjhaba se nang le tsebo le tswelopele. = Afrika Borwa ka 2026: Mathata a Maholo a Tobaneng le Naha = '''[[Afrika Tsoai|Afrika]] Borwa''' e ntse e tobane le mathata a mangata a kahisano le a moruo leha ho bile le tswelopele dikarolong tseding. Mathata a maholo ka ho fetisisa a kenyelletsa ho [[hloka mesebetsi,]] ho hloka mesebetsi hara batjha, botlokotsebe, ho se lekane ha moruo, le dokgahlano tse amanang le bajaki.https://www.statssa.gov.za/?p=19580 Ho latela Statistics South Africa (Stats SA), sekgahla sa semmuso sa ho hloka mesebetsi se fihlile ho 32.7% kotareng ya pele ya selemo sa 2026. Bacha ke bona ba amehileng haholo, kaha sekgahla sa ho hloka mesebetsi hara batho ba dilemo di 15 ho isa ho tse 24 se ne se le 60.9%. Bacha ba bangata le bona ha ba mosebetsing, ha ba ithute ebile ha ba fumane kwetliso, e leng taba e bakang matshwenyeho ka bokamoso ba basebetsi le ntshetsopele ya moruo wa naha. Kgolo ya moruo e ntse e dieta . Mokgatlo waOrganisation for Economic Co-operation and Development (OECD) o hakanya hore moruo wa Afrika Borwa o tla hola ka hoo e ka bang 1.2% ka 2026. Le hoja sena se bontsha kholo e tswelang pele, ha sea lekana ho theha mesebetsi e lekaneng bakeng sa palo e ntseng e eketseha yabatho ba batlang [[mosebetsi]]. Botlokotsebe le polokeho ya sechaba di ntse di le mathata a maholo. Ditlaleho tsa morao-rao di bontshitse dilekanyetso tsa pefo ya dihlopha tsa dinokwane, merafo e seng molaong le dipolao tsa batho ba bangata metseng e meng.https://www.statssa.gov.za/?p=19526 Mathata ana a ama bophelo ba letsatsi le letsatsi, mesebetsi ya moruo le tshepo ya sechaba ho bo okamedi ba molao. Taba e nngwe e ntseng e hohela tlhokomelo ya naha le ya matjhaba ke lehloyo kgahlanong le bajaki le ditlhaselo tse libisitsweng ho bona. Ka Phuptjane 2026, ho tlalehilwe ditlhaselo tse malware kgahlanong le batho ba tswang di naheng tse ding, e leng se ileng sa baka matshwenyeho hara dinaha tsa boahelani le mekgahlo ya machaba. [[Mmuso wa Afrika Borwa]] o nyatsitse Dile tso tsena mme wa kopa hore ho sebediswe mekgwa ya khotso le ya molao ho rarolla mathata a amanang le bojaki.https://www.oecd.org/ Ka la 16 Phuptjane 2026, Afrika Borwa e tla keteka sehopotso sa dilemo tse 50 tsa Merusu yaBaithuti ba Soweto ya 1976. Le hoja letsatsi lena le hlompha karolo ya bacha ba ileng ba e bapala ntweng kgahlanong le [[kgethollo ya morabe]], bahlahlobisisi ba bangata ba hlokomela hore bacha ba kajeno ba ntse ba tobane le mathata a maholo, haholo-holo ho hloka mesebetsi, bofuma le ho se lekane.https://www.oecd.org/en/data/insights/statistical-releases/2026/06/unemployment-rates-updated-june-2026.html Leha ho na le mathata ana, Afrika Borwa e ntse e ikemiselitse ho a rarolla ka diphetoho tsa moruo, mananeo a ho theha mesebetsi, puso e ntlafetseng le matsete ho meralo ya motheo le thuto. Bokamoso ba ntshetsopele ya naha bo tla itshetleha ka bokgoni ba [[Batjha ho tsa feshene le boqabi|yona]] ba ho fokotsa ho hloka mesebetsi, ho ntlafatsa polokeho ya setjhaba le ho atolosa menyetla bakeng sa [[batjha.]] Mehlodi === Baithuti ba Yunivesithi ba se Nang Tshehetso ya Ditjhelete Afrika Borwa === Tshehetso ya ditjhelete e ntse e le e nngwe ya diphephetso tse kgolo tse tobaneng le [[baithuti]] ba thuto e phahameng Afrika Borwa. Leha National Student Financial Aid Scheme (NSFAS) e thusa baithuti ba bangata, ha e kgone ho fihlella [[Baithuti|kapa]] ho tshehetsa moithuti e mong le e mong ya hlokang [[Baithuti|Nsfas]]. https://upjournals.up.ac.za/index.php/jsaa/article/view/643?utm_source=chatgpt.com Patlisiso e phatlaladitsweng ho Journal of Student Affairs in Africa e fumane hore tlhoko ya tshehetso ya ditjhelete bakeng sa baithuti e feta haholo mehlodi e fumanehang, mme dibasari tse kantle ho NSFAS di ntse di fokola. Sena se baka hore baithuti ba bang ba sitwe ho qala kapa ho tswela pele ka dithuto tsa bona.https://parliament.gov.za/press-releases/media-statement-higher-education-committee-calls-improved-reconciliation-records-between-nsfas-and-universities-student-debt-crisis-reaches-r59-billion?utm_source=chatgpt.com Ka 2024, NSFAS e ile ya tshehetsa baithuti baka Nsfas 900 000 diyunivesithing tsa setjhaba le dikholetjheng tsa [[TVET]]. Leha ho le jwalo, ho ntse ho e-na le diphephetso tse amanang le ho tswela pele ha tshehetso, dikopo tsa boipiletso le dikoloto tsa baithuti.https://nationalgovernment.co.za/entity_annual/3952/2024-national-student-financial-aid-scheme-%28nsfas%29-annual-report.pdf?utm_source=chatgpt.com Ka Motsheanong 2026, Komiti ya Palamente ya Thuto e Phahameng e ile ya tlaleha hore dikoloto tsa baithuti tsamaisong ya thuto e phahameng Afrika Borwa di fihlile ho R59 bilione. Tlaleho e bontsha hore dikoloto tsena di ama bokgoni ba baithuti ba ho fumana direkoto tsa bona tsa thuto le mangolo a bona. '''Mehlodi''' fxjxr05m7iu4un631jhr0kvw1o0k2l2 Mandla Masango 0 10676 39494 2026-06-20T09:04:01Z MOSAMAREA 12505 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1352584606|Mandla Masango]]" 39494 wikitext text/x-wiki '''Mandla Masango''' (ya hlahileng ka la 18 Phupu 1989) ke sebapadi sa bolo ya maoto sa Afrika Borwa se sa tswa bapala e le sebapadi se nepahetseng sa di-Randers Denmark. Masango o ne a emela Afrika Borwa maemong a fapaneng a batjha mme o bile matjhaba ka botlalo ho tloha ha a qala ho bapala ka 2013. 24hvr1onl8y8efybe27v9yfez8gr0q4 Faith Mazibuko 0 10677 39496 2026-06-20T11:04:51Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1347841475|Faith Mazibuko]]" 39496 wikitext text/x-wiki '''Nonhlanhla Faith Mazibuko''' (o hlahile ka la 2 Mmesa 1965) ke madipolotiki wa [[Afrika Borwa]] profenseng ya [[Gauteng]]. oju6ivh857mhid2num0meat08siegh6 Vusi Tshabalala 0 10678 39497 2026-06-20T11:28:21Z SANKOMOTA 11165 Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1350910060|Vusi Tshabalala]]" 39497 wikitext text/x-wiki '''Vusimusi William Tshabalala''' ke ralipolotiki wa Afrika Borwa ya emetseng [[African National Congress]] (ANC) ho tswa Free State Provincial Legislature ho tloha ka selemo sa 2019. O ne a boetse a le mookamedi wa boholo ba molao ho fihlela ka kgwedi ya Mphalane selemong sa 2021, ha a kgutliswa kamora hore ANC e mo emise ha a ntse a tobane le diqoso tsa taelo e kahare. O boetse o tsejwa ka nako ya hae e bakang ho masepala wa naha ya Maluti-a-Phofung ya naha e loketseng, moo a neng a le ramotse dipakeng tsa selemo sa 2013 le 2018. mozuenr62kae4n9niq8j7eskd8sgts6 39498 39497 2026-06-20T11:36:14Z SANKOMOTA 11165 Sehokanyi 39498 wikitext text/x-wiki '''Vusimusi William Tshabalala''' ke ralipolotiki wa Afrika Borwa ya emetseng [[African National Congress]] (ANC) ho tswa Free State Provincial Legislature ho tloha ka selemo sa 2019. O ne a boetse a le mookamedi wa boholo ba molao ho fihlela ka kgwedi ya Mphalane selemong sa 2021, ha a kgutliswa kamora hore ANC e mo emise ha a ntse a tobane le diqoso tsa taelo e kahare. O boetse o tsejwa ka nako ya hae e bakang ho masepala wa naha ya Maluti-a-Phofung ya naha e loketseng, moo a neng a le ramotse dipakeng tsa selemo sa 2013 le 2018.<ref>https://www.bloemfonteincourant.co.za/anc-inspired-by-the-youngest-fs-mayor/</ref> c1o11fb3xrx8hiohqm2vom9d4ei7f5v 39499 39498 2026-06-20T11:39:49Z SANKOMOTA 11165 /* */ 39499 wikitext text/x-wiki '''Vusimusi William Tshabalala''' ke ralipolotiki wa Afrika Borwa ya emetseng [[African National Congress]] (ANC) ho tswa Free State Provincial Legislature ho tloha ka selemo sa 2019. O ne a boetse a le mookamedi wa boholo ba molao ho fihlela ka kgwedi ya Mphalane selemong sa 2021, ha a kgutliswa kamora hore ANC e mo emise ha a ntse a tobane le diqoso tsa taelo e kahare. O boetse o tsejwa ka nako ya hae e bakang ho masepala wa naha ya Maluti-a-Phofung ya naha e loketseng, moo a neng a le ramotse dipakeng tsa selemo sa 2013 le 2018.<ref>https://www.bloemfonteincourant.co.za/anc-inspired-by-the-youngest-fs-mayor/</ref> == Mehlodi == nbca0ahmamqmf7cucpti7e0epu67jtj