Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.45.0-wmf.4 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York 0 10628 40519 2025-06-14T15:53:28Z KatieKea 10150 ke simolotse go ranola tsebe e le go tsenya metswedi #AWC2025 40519 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo masimologong a lekgolo la bo18 la dingwaga, New York City e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a bodulo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesometharo. Makgoba Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba boemeladikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.[2] Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.[3] Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Porofenseng ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa gogolega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setšhaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokoloniale jwa Madatšhe.[4] Ka Sedimonthole 13, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le Baagedi ba Amerika ba ba neng ba dirilwe makgoba.[5][6] Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna 20 tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokoloniale kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pase fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di le 1,6 go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go ba tlhoka gore ba nne mo digalaseng tse di farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.[7] Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,[8] ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang 6, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.[3] Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tlhometse ka ditlhobolo, ditlhobolo le ditšhaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba tshaba. Basweu ba le 8 ba ne ba bolawa mme ba le 7 ba gobala.[9] Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo e ka nnang ka yone nako eo mme a busediwa kwa go beng ba one.[10] == Ditlamorago == Masole a bokoloniale a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le 21 ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o nang le ngwana.[10] Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubegang.[11] Morago ga botsuolodi, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a Baindia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go tshola ditlhobolo mme go betšha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanelegela katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Mopotokisi (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Mapotokisi),[4] o ne a na le lefatshe le le dirang karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe.[12] Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho ka bongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusisi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go le boloka kwa New York. O ne a re seno e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la fologela mo go itlhobogeng.[10] == Metswedi == 9gzo28k7vfwyafibzf7q4pf4ebugr8p 40520 40519 2025-06-14T16:34:10Z KatieKea 10150 /* Ditiragalo */ Ke tsweledisitse tlhanolo le go tsenya metswedi. #AWC2025 40520 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabobedi la dingwaga, toropo ya New York e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesome le boraro. Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba maemelodikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/34.html "MAAP – Place Detail: Slave Revolt of 1712"]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.<ref>[https://www.pbs.org/wgbh/aia/part1/1p285.html "New York's Revolt of 1712"]. ''Africans in America''. [[:en:WGBH-TV|WGBH-TV]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Porofenseng ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa gogolega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setshaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokoloniale jwa Madatšhe.[4] Ka Sedimonthole 13, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le Baagedi ba Amerika ba ba neng ba dirilwe makgoba.[5][6] Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna 20 tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokoloniale kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pase fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di le 1,6 go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go ba tlhoka gore ba nne mo digalaseng tse di farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.[7] Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,[8] ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang 6, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.[3] Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tlhometse ka ditlhobolo, ditlhobolo le ditšhaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba tshaba. Basweu ba le 8 ba ne ba bolawa mme ba le 7 ba gobala.[9] Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo e ka nnang ka yone nako eo mme a busediwa kwa go beng ba one.[10] == Ditlamorago == Masole a bokoloniale a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le 21 ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o nang le ngwana.[10] Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubegang.[11] Morago ga botsuolodi, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a Baindia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go tshola ditlhobolo mme go betšha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanelegela katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Mopotokisi (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Mapotokisi),[4] o ne a na le lefatshe le le dirang karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe.[12] Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho ka bongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusisi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go le boloka kwa New York. O ne a re seno e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la fologela mo go itlhobogeng.[10] == Metswedi == 1c6kgwrvugtg1x2ztgbjmph4e9uytjk 40521 40520 2025-06-14T17:03:38Z KatieKea 10150 /* Ditiragalo */ Ke tsweledisitse tlhanolo le go tsenya metswedi. #AWC2025 40521 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabobedi la dingwaga, toropo ya New York e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesome le boraro. Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba maemelodikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/34.html "MAAP – Place Detail: Slave Revolt of 1712"]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.<ref>[https://www.pbs.org/wgbh/aia/part1/1p285.html "New York's Revolt of 1712"]. ''Africans in America''. [[:en:WGBH-TV|WGBH-TV]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Kgaolong ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa tlhotlhorega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setshaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokolone jwa MaDutch.<ref>Christoph, Peter R. (1991). "The Freedmen of New Amsterdam". In McClure Zeller, Nancy Anne (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20180206023611/http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf A Beautiful and fruitful place : selected Rensselaerswijck Seminar papers]'' (PDF). New Netherland Institute. Archived from [http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf the original] (PDF) on February 6, 2018. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Ka Sedimonthole a le lesome le boraro, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le MaAmerika a tlhago ba ba neng ba dirilwe makgoba.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/22.html Slave Market]. Mapping the African American Past, [[:en:Columbia_University|Columbia University]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref><ref>Peter Alan Harper (February 5, 2013). [https://www.theroot.com/how-slave-labor-made-new-york-1790895122 How Slave Labor Made New York]. ''[[:en:The_Root_(magazine)|The Root]].'' E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna 20 tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokoloniale kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pase fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di le 1,6 go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go ba tlhoka gore ba nne mo digalaseng tse di farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.[7] Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,[8] ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang 6, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.[3] Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tlhometse ka ditlhobolo, ditlhobolo le ditšhaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba tshaba. Basweu ba le 8 ba ne ba bolawa mme ba le 7 ba gobala.[9] Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo e ka nnang ka yone nako eo mme a busediwa kwa go beng ba one.[10] == Ditlamorago == Masole a bokoloniale a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le 21 ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o nang le ngwana.[10] Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubegang.[11] Morago ga botsuolodi, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a Baindia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go tshola ditlhobolo mme go betšha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanelegela katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Mopotokisi (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Mapotokisi),[4] o ne a na le lefatshe le le dirang karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe.[12] Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho ka bongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusisi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go le boloka kwa New York. O ne a re seno e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la fologela mo go itlhobogeng.[10] == Metswedi == 7njiuhdod4me5y6xrzc0eg9okzwfzpp 40522 40521 2025-06-14T17:27:09Z KatieKea 10150 /* Ditiragalo */ ke feditse go ranola karolo e le go tsenya metswedi 40522 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabobedi la dingwaga, toropo ya New York e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesome le boraro. Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba maemelodikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/34.html "MAAP – Place Detail: Slave Revolt of 1712"]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.<ref name=":0">[https://www.pbs.org/wgbh/aia/part1/1p285.html "New York's Revolt of 1712"]. ''Africans in America''. [[:en:WGBH-TV|WGBH-TV]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Kgaolong ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa tlhotlhorega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setshaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokolone jwa MaDutch.<ref>Christoph, Peter R. (1991). "The Freedmen of New Amsterdam". In McClure Zeller, Nancy Anne (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20180206023611/http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf A Beautiful and fruitful place : selected Rensselaerswijck Seminar papers]'' (PDF). New Netherland Institute. Archived from [http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf the original] (PDF) on February 6, 2018. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Ka Sedimonthole a le lesome le boraro, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le MaAmerika a tlhago ba ba neng ba dirilwe makgoba.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/22.html Slave Market]. Mapping the African American Past, [[:en:Columbia_University|Columbia University]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref><ref>Peter Alan Harper (February 5, 2013). [https://www.theroot.com/how-slave-labor-made-new-york-1790895122 How Slave Labor Made New York]. ''[[:en:The_Root_(magazine)|The Root]].'' E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna masomemabedi tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokolone kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pasa fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di nngwe le bongwe go feta sephatlo go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go gore ba nne mo mannong a a farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.<ref>Diehl, Lorraine B. (October 5, 1992). [https://books.google.com/books?id=N-MCAAAAMBAJ&pg=PA80 "Skeletons in the Closet"]. ''New York Magazine''. New York Media, LLC. pp. 78–86. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang a le malatsi a marataro, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.<ref name=":0" /> Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tshotse ditlhobolo, diletswana le ditshaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba bolawa mme ba le supa ba gobala.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo nakong e khutshwane mme a busediwa kwa go beng ba one.<ref>[[:en:Robert_Hunter_(governor)|Hunter, Robert]] (1712). "New York Slave Revolt 1712". In O’Callaghan, E. B. (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20160614121602/http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 Documents Relative to the Colonial History of the State of New York; procured in Holland, England and France]''. Albany, New York: Weeds, Parson. Archived from [http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 the original] on June 14, 2016. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditlamorago == Masole a bokoloniale a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le 21 ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o nang le ngwana.[10] Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubegang.[11] Morago ga botsuolodi, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a Baindia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go tshola ditlhobolo mme go betšha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanelegela katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Mopotokisi (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Mapotokisi),[4] o ne a na le lefatshe le le dirang karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe.[12] Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho ka bongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusisi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go le boloka kwa New York. O ne a re seno e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la fologela mo go itlhobogeng.[10] == Metswedi == rwc22aw075r8ub2zkwijhj0w52fmxh7 40523 40522 2025-06-14T21:58:41Z KatieKea 10150 /* Ditlamorago */ ke tsweledisitse tlhanolo #AWC2025 40523 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabobedi la dingwaga, toropo ya New York e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesome le boraro. Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba maemelodikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/34.html "MAAP – Place Detail: Slave Revolt of 1712"]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.<ref name=":0">[https://www.pbs.org/wgbh/aia/part1/1p285.html "New York's Revolt of 1712"]. ''Africans in America''. [[:en:WGBH-TV|WGBH-TV]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Kgaolong ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa tlhotlhorega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setshaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokolone jwa MaDutch.<ref>Christoph, Peter R. (1991). "The Freedmen of New Amsterdam". In McClure Zeller, Nancy Anne (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20180206023611/http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf A Beautiful and fruitful place : selected Rensselaerswijck Seminar papers]'' (PDF). New Netherland Institute. Archived from [http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf the original] (PDF) on February 6, 2018. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Ka Sedimonthole a le lesome le boraro, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le MaAmerika a tlhago ba ba neng ba dirilwe makgoba.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/22.html Slave Market]. Mapping the African American Past, [[:en:Columbia_University|Columbia University]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref><ref>Peter Alan Harper (February 5, 2013). [https://www.theroot.com/how-slave-labor-made-new-york-1790895122 How Slave Labor Made New York]. ''[[:en:The_Root_(magazine)|The Root]].'' E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna masomemabedi tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokolone kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pasa fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di nngwe le bongwe go feta sephatlo go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go gore ba nne mo mannong a a farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.<ref>Diehl, Lorraine B. (October 5, 1992). [https://books.google.com/books?id=N-MCAAAAMBAJ&pg=PA80 "Skeletons in the Closet"]. ''New York Magazine''. New York Media, LLC. pp. 78–86. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang a le malatsi a marataro, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.<ref name=":0" /> Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tshotse ditlhobolo, diletswana le ditshaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba bolawa mme ba le supa ba gobala.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo nakong e khutshwane mme a busediwa kwa go beng ba one.<ref>[[:en:Robert_Hunter_(governor)|Hunter, Robert]] (1712). "New York Slave Revolt 1712". In O’Callaghan, E. B. (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20160614121602/http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 Documents Relative to the Colonial History of the State of New York; procured in Holland, England and France]''. Albany, New York: Weeds, Parson. Archived from [http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 the original] on June 14, 2016. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditlamorago == Masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o nang le ngwana. Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubegang. Morago ga tsogologo, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a Baindia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go tshola ditlhobolo le go betsha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanetswe ke katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Mopotokisi (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Mapotokisi), o ne a na le lefatshe le le dirang karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe. Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho ka bongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go le boloka kwa New York. O ne a re seno e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la fologela mo go itlhobogeng. == Metswedi == dja6j32x30d1lllno8rk138jgavmo1c 40524 40523 2025-06-15T09:23:11Z KatieKea 10150 /* Ditlamorago */ ke feditse go ranola karolo e le go tsenya metswedi 40524 wikitext text/x-wiki '''Tsogologo ya Makgoba ya 1712 kwa New York''' e ne e le tsogologo kwa toropong ya New York, kwa kgaolong ya New York, jwa makgoba a le masome mabedi le boraro a Bantsho. Ba ne ba bolaya basweu ba robabongwe mme ba gobatsa ba bangwe ba le barataro pele ga ba emisiwa. Batho bantsho ba feta masome a supa ba ne ba tshwarwa mme ba tsenngwa mo kgolegelong. Mo go bone, ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bonwa molato mme ba bolawa. Bosigo jwa Moranang a le malatsi a marataro ka 1712, setlhopha sa makgoba a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke batho ba Coromantee ba letso la Ghana, ba ne ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway. Fa baagi ba basweu ba lefelo leo ba ntse ba leka go tima molelo, makgoba a a neng a tshwere ditlhobolo, diletswana le ditshaka, a ne a lwantsha basweu mme morago ga moo a sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba swa, mme ba le supa ba ne ba gobala. Mo malatsing a le mmalwa a a latelang, masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Ba le masome mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, mme ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditiragalo == Mo tshimologong ya lekgolo la bolesome le boferabobedi la dingwaga, toropo ya New York e ne e na le mongwe wa makgoba a mantsi go gaisa otlhe a mafelo a a neng a le mo Dikoloning tse di Lesome le boraro. Makgoba a ne a bereka jaaka badiredi ba mo gae, bataki, badiri ba maemelodikepe, le badiri ba ba farologaneng ba ba nang le bokgoni, go farologana le Borwa kwa makgoba e neng e le badiri ba temothuo thata.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/34.html "MAAP – Place Detail: Slave Revolt of 1712"]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba a ne a nna gaufi le a mangwe, mme seno se ne se dira gore go nne motlhofo go buisana. Gape gantsi ba ne ba bereka mo gare ga batho bantsho ba ba gololesegileng, seemo se se neng se seyo mo masimong a mantsi a kwa Borwa. Makgoba a a neng a le mo toropong a ne a kgona go buisana le go rulaganya bolotsana bonolo go feta a a neng a le mo masimong.<ref name=":0">[https://www.pbs.org/wgbh/aia/part1/1p285.html "New York's Revolt of 1712"]. ''Africans in America''. [[:en:WGBH-TV|WGBH-TV]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Morago ga go gapa New Netherland ka 1667 le go tsenngwa ga yone mo Kgaolong ya New York, ditshwanelo tsa setlhopha sa loago sa Free Negro di ne tsa tlhotlhorega ka iketlo. Ka 1702, go ne ga fetisiwa melao ya ntlha ya makgoba ya New York, e e neng ya fokotsa ditshwanelo tse di neng di itumelelwa ke setshaba sa Maaforika kwa New York le go feta; bontsi jwa ditshwanelo tseno tsa semolao, jaaka tshwanelo ya go nna le lefatshe le go nyala, di ne tsa neelwa ka nako ya bokolone jwa MaDutch.<ref name=":1">Christoph, Peter R. (1991). "The Freedmen of New Amsterdam". In McClure Zeller, Nancy Anne (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20180206023611/http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf A Beautiful and fruitful place : selected Rensselaerswijck Seminar papers]'' (PDF). New Netherland Institute. Archived from [http://www.newnetherlandinstitute.org/files/7313/5067/3659/6.2.pdf the original] (PDF) on February 6, 2018. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Ka Sedimonthole a le lesome le boraro, 1711, Lekgotla le le Tlwaelegileng la Toropo ya New York le ne la tlhoma mmaraka wa ntlha wa makgoba wa toropo gaufi le Wall Street go rekisa le go hirisa Maaforika le MaAmerika a tlhago ba ba neng ba dirilwe makgoba.<ref>[http://maap.columbia.edu/place/22.html Slave Market]. Mapping the African American Past, [[:en:Columbia_University|Columbia University]]. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref><ref>Peter Alan Harper (February 5, 2013). [https://www.theroot.com/how-slave-labor-made-new-york-1790895122 How Slave Labor Made New York]. ''[[:en:The_Root_(magazine)|The Root]].'' E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Mo tshimologong ya dingwaga tsa bo 1700, diperesente di ka nna masomemabedi tsa batho e ne e le batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba. Puso ya bokolone kwa New York e ne ya thibela setlhopha seno ka dikgato di le mmalwa: e ne ya batla gore makgoba a tshole pasa fa e le gore a tsamaya sekgala se se fetang dikilometara di nngwe le bongwe go feta sephatlo go tswa kwa gae; go kgoba marapo lenyalo mo gare ga bone; go thibela dikokoano ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo; le go gore ba nne mo mannong a a farologaneng kwa ditirelong tsa kereke.<ref>Diehl, Lorraine B. (October 5, 1992). [https://books.google.com/books?id=N-MCAAAAMBAJ&pg=PA80 "Skeletons in the Closet"]. ''New York Magazine''. New York Media, LLC. pp. 78–86. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Setlhopha sa makgoba a mantsho a a fetang masome a mabedi, bontsi jwa bone go ne go dumelwa gore ke Ba-Coromantee kgotsa Ba-Akan,<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> ba ne ba kokoana mo bosigong jwa Moranang a le malatsi a marataro, 1712, mme ba fisa kago nngwe mo Maiden Lane gaufi le Broadway.<ref name=":0" /> Fa batswakwa ba basweu ba ntse ba leka go tima molelo, batho bantsho ba ba neng ba dirilwe makgoba, ba ba neng ba tshotse ditlhobolo, diletswana le ditshaka, ba ne ba tlhasela basweu mme morago ga moo ba sia. Basweu ba robabobedi ba ne ba bolawa mme ba le supa ba gobala.<ref>Hughes, Ben (2021). ''When I Die I Shall Return to My Own Land: The New York Slave Revolt of 1712''. Westholme Publishing. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9781594163562|9781594163562]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> Makgoba otlhe a a neng a tshabile a ne a tshwarwa mo nakong e khutshwane mme a busediwa kwa go beng ba one.<ref name=":2">[[:en:Robert_Hunter_(governor)|Hunter, Robert]] (1712). "New York Slave Revolt 1712". In O’Callaghan, E. B. (ed.). ''[https://web.archive.org/web/20160614121602/http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 Documents Relative to the Colonial History of the State of New York; procured in Holland, England and France]''. Albany, New York: Weeds, Parson. Archived from [http://slaverebellion.org/index.php?page=new-york-slave-revolt-1712 the original] on June 14, 2016. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le bone ka 2025.</ref> == Ditlamorago == Masole a bokolone a ne a tshwara batho bantsho ba le masome a supa mme a ba tsenya mo kgolegelong. Go begwa fa ba le barataro ba ipolaile. Ba le masome a mabedi le bosupa ba ne ba sekisiwa, ba le masome mabedi le motso ba bone ba ne ba bonwa molato mme ba atlholelwa loso, go akaretsa le mosadi a le mongwe yo o neng a na le ngwana.<ref name=":2" /> Ba le masome a mabedi ba ne ba fisiwa go fitlha ba swa mme a le mongwe o ne a bolawa mo leotwaneng le le thubaganyang.<ref>Pencak, William (July 15, 2011). ''[https://books.google.com/books?id=jI1xWbhBMeYC&pg=PA161 Historical Dictionary of Colonial America]''. Scarecrow Press. p. 161. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/9780810855878|9780810855878]]</bdi>. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le botlhano ka 2025.</ref> Morago ga tsogologo, toropo le kolone di ne tsa ntsha melao e e thibelang thata e e neng e laola makgoba a bantsho le a MaIndia. Makgoba a ne a sa letlelelwe go kokoana ka ditlhopha tsa batho ba ba fetang bararo, ba ne ba sa letlelelwe go nna le ditlhobolo le go betsha go ne go thibetswe. Ditlolomolao tsa go senya dithoto, petelelo le go loga leano la go bolaya di ne di tshwanetswe ke katlholo ya loso. Batho bantsho ba ba gololesegileng ba ne ba santse ba letlelelwa go nna le lefatshe, le fa go ntse jalo. Anthony Portuguese (yo o kwadilweng ka tsela e nngwe e le Portugies)<ref name=":1" />, o ne a na le lefatshe le le neng le dira karolo ya Washington Square Park ya gompieno; seno se ne sa tswelela go nna sa morwadie le ditlogolwana tsa gagwe.<ref>Geismar, Joan H. (April 2004). [http://s-media.nyc.gov/agencies/lpc/arch_reports/821.pdf "The Reconstruction of the Washington Square Arch and Adjacent Site Work"] (PDF). New York City Department of Park and Recreation. p. 10. E nopotswe Seetebosigo a le lesome le botlhano ka 2025.</ref> Koloni e ne e tlhoka gore beng ba makgoba ba ba neng ba batla go golola makgoba a bone ba duele lekgetho la £200 motho a le mongwe, ka nako eo e le madi a a kwa godimo thata go feta madi a lekgoba. Ka 1715 Mmusi Robert Hunter o ne a nganga kwa Lontone fa pele ga Morena wa Kgwebo gore go gololwa ga lekgoba le tshono ya gore lekgoba le rue karolo ya khumo ya mong wa lone go ne go le botlhokwa go tswelediswa kwa New York. O ne a re seo e ne e le tuelo e e tshwanetseng ya lekgoba le le thusitseng mong go bona khumo ya botshelo jotlhe, le gore se ne se ka dira gore lekgoba le se ka la nna le boitlhobogo.<ref name=":2" /> == Metswedi == ghuisjjdoem8h6nfvs2mwng3hevy8y2