Wikipedia
tnwiki
https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono
MediaWiki 1.46.0-wmf.22
first-letter
Pego
Faphegileng
Puisano
Modirisi
Puisano ya modirisi
Wikipedia
Puisano ya Wikipedia
Setshwantsho
Puisano ya setshwantsho
MediaWiki
Puisano ya MediaWiki
Tempolete
Puisano ya tempolete
Thuso
Puisano ya thuso
Karolo
Puisano ya karolo
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Mpule Kwelagobe
0
3445
49087
43666
2026-04-06T23:47:11Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
49087
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox pageant titleholder
| name=Mpule Kwelagobe
| photo= [[File:Mpule Kwelagobe.jpg|200px]]
| title=Miss Botswana 1997<BR>[[Miss Universe Botswana|Miss Universe Botswana 1999]]<BR>[[Miss Universe 1999]]
| nationalcompetition=Miss Botswana 1997<BR>(Winner)<BR>[[Miss World 1997]]<br>[[Miss Universe Botswana|Miss Universe Botswana 1999]]<BR>(Winner)<BR>[[Miss Universe 1999]]<BR>(Winner)
| birth_name= Mpule Keneilwe Kwelagobe
| birth_date= {{Birth date and age|1979|11|14}}
| height=1.80(5'10")
| eye_color=[[Brown eyes|Brown]]
| hair_color=Black
}}
'''Mpule Keneilwe Kwelagobe''' (o tshotswe ka Ngwanatseele a le lesome le bone ka1979) ke mmeeletsi wa [[Batho ba letso la Setswana|Motswana]], mosadi wa kgwebo, mmabontle, le mmabontle yo o neng a rwesiwa korone ya [[Mmalobopo ka 1999]]. E ne e le mosadi wa ntlha wa montsho wa Moaforika go fenya nngwe ya dikgaisano tsa bontle tsa boditšhabatšhaba tsa Big Four, mosadi wa ntlha go tswa kwa Botswana go fenya lekgetlho la ntlha go tswa mo lefatsheng la bone la ntlha go tswa mo dikgaisanong tsa bone tsa bontle. Kwelagobe o kile a rwesiwa korone ya [[Mma Botswana wa 1997]] le wa [[Mmalobopo wa Botswana wa 1999]], mme a gaisana mo go tsa [[Mma Lefatshe wa 1997]].
Kwelagobe o amogetswe jaaka molwela ditshwanelo tsa botsogo jwa batho, bogolo jang ka ntwa ya gagwe kgatlhanong le [[HIV/AIDS]] le go buelela gore banana le bomme ba nne le phitlhelelo e kgolo ya thuto le ditirelo tsa tsholo le thobalano. Ke mothei-mmogo wa QuesS Capital LLC, e leng feme ya tekatekano e e ikemetseng e e nang le dipeeletso mo [[ditirelong tsa matlole]], [[maatla a a ntšhwafadiwang]] le temothuo mo Aforika le Asia Borwa.
== Botshelo jwa pele le thuto ==
Kwelagobe o tshotswe ka Ngwanatsele a le lesome le bone ngwaga wa 1979 kwa [[Gaborone]].<ref name=":1">[https://www.unfpa.org/press/miss-universe-mpule-kwelagobe-appointed-unfpa-goodwill-ambassador-botswana "Miss Universe, Mpule Kwelagobe, Appointed UNFPA Goodwill Ambassador for Botswana"]. ''www.unfpa.org''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> O tswa mo morafeng wa [[Batho ba letso la Setswana|Batswana]], mme puo ya gagwe ya gae ke [[Setswana]]. Kwelagobe o tsene [[sekolo se segolwane sa Lobatse]] kwa [[Lobatse]], le kwa [[Yunibesithing ya Columbia]] kwa [[New York City]], a aloga ka dikirii ya itsholelo ya sepolotiki ya boditšhabatšhaba.<ref name=":2">[https://web.archive.org/web/20210524092511/https://nexteinstein.org/ourboard/ms-mpule-kwelagobe/ "Ms Mpule Kwelagobe – African Institute for Mathematical Sciences"]. ''nexteinstein.org''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> O simolotse dithuto tsa gagwe kwa Columbia ka 2002, dingwaga di le pedi morago ga go fetsa puso ya gagwe jaaka Mma Lobopo.<ref name=":3">[https://web.archive.org/web/20230723175947/https://nexteinstein.org/ourboard/ms-mpule-kwelagobe/ "Ms Mpule Kwelagobe"]. AIMS. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref>
== Tiro ==
=== Mmabontle ===
Kwelagobe o simolotse tiro ya gagwe ya go dira ditshwantsho le go gata mmabontle a sa ntse a le mo dingwageng tsa bonana. Ka ngwaga wa 1997, o ne a tsena mo dikgaisanong tsa [[Mma Botswana wa 1997]] a santse a le moithuti wa sekole se segolwane. O nnile mosadi yo mmotlana go gaisa botlhe go fenya Mma Botswana, a le dingwaga di le lesome le bosupa fela. Jaaka Mma Botswana, Kwelagobe o ne a emela Botswana kwa [[Mma Lefatshe wa 1997]] kwa [[Mahé, Seychelles]], kwa a neng a seke a bona maemo.<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20210524122033/https://afrotourism.com/travelogue/city-icon-mpule-keneilwe-kwelagobe-miss-universe-1999/ "City Icon: Mpule Keneilwe Kwelagobe (Miss Universe 1999)"]. ''Afro Tourism''. 2015-07-16. Archived from [https://afrotourism.com/travelogue/city-icon-mpule-keneilwe-kwelagobe-miss-universe-1999/ the original] on 2021-05-24. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref>
Kwelagobe o ne a boela kwa dikgaisanong dingwaga di le pedi moragonyana, a rwesiwa korone ya [[Mma Lobopo wa Botswana wa 1999]], mme a nna ene wa ntlha go tshwara sekgele seo.<ref name=":0" /> Morago ga moo o ne a nna mosadi wa ntlha go emela Botswana mo kgaisanong ya [[Mma Lobopo]], a gaisana mo [[Mma Lobopo ka 1999]] kwa [[Chaguaramas, kwa Trinidad le Tobago]].<ref name=":0" /><ref>[https://www.webmd.com/mpule-kwelagobe "Mpule Kwelagobe"]. ''WebMD''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref><ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/353957.stm "BBC News | ENTERTAINMENT | Miss Botswana takes the crown"]. ''news.bbc.co.uk''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> Kwelagobe o ne a tswelela go ya kwa maemong a a kwa godimo a le lesome, morago ga moo a ya kwa maemong a ntlha a matlhano, mme kwa bofelong a itsisiwe e le mofenyi wa kgaisano, a eteletse pele wa ntlha [[Miriam Quiambao]] wa Philippines le wa bobedi Diana Nogueira wa Spain. Ka phenyo ya gagwe, Kwelagobe o ne a nna mosadi wa bone wa montsho go fenya Mma Lobopo, Moaforika wa ntlha wa montsho go fenya epe ya dikgaisano tsa bontle tsa boditšhabatšhaba tsa Big Four, le mosadi wa ntlha go tswa kwa Botswana go fenya sekgele se segolo sa boditšhabatšhaba.<ref name=":4">[https://web.archive.org/web/20210524090311/https://www.declaration-of-abu-dhabi.org/mpule-kwelagobe/ "The Declaration of Abu Dhabi | Mpule Kwelagobe"]. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref><ref>[https://www.timeslive.co.za/sunday-times/lifestyle/2019-12-10-black-african-women-who-won-miss-universe-before-zozibini-tunzi/ "Black African women who won Miss Universe before Zozibini Tunzi"]. ''TimesLIVE''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref>
=== Morago ga dikgaisano tsa mmabontle ===
Fa a sena go fetsa puso ya gagwe jaaka Mma Lobopo, Kwelagobe o ne a ikwadisa kwa [[Yunibesithing ya Columbia]] mme a aloga ka dikirii ya [[itsholelo ya boditšhabatšhaba ya sepolotiki]]. Ka ngwaga wa 2000, o ne a tlhophiwa go nna moemedi ke ba United Nations, a itebagantse le banana gape le bolwetse jwa [[HIV/AIDS]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Mo go tse dingwe. O kile a buisa phuthego ya lefatshe la United States (ntlo ya lefatshe la United States ya baemedi ba komiti ya ditirelo tsa baboloki ba madi gape le ditlogamano. Mpule o ne a rurifatsa mo ditengmorago tsa botsalano le batho ba ba lwang le bolwetse jwa AIDS mo Aforika gape a kanela molaokakanyetso o o supang ditlhwatlhwa tsa dituelo go simolodisa mokgatlho wa [[World Bank]] AIDS prevention fund.<ref>[http://www.womenspolicy.org/source/hivaids-subject-of-banking-committee-hearing/ "HIV/AIDS Subject of Banking Committee Hearing - Women's Congressional Policy Institute"]. ''womenspolicy.org''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> Gape o kile a buisa:
*Bokopano jwa bone jwa United Nations jwa banana lefatshe ka bophara (Dakar, Senegal),
*Khuduthamaga ya United Nations (New York, USA),
*Bokopano jwa mafatshe otlhe ka bophara jwa tiriso sentle ya ditlhabololo (Johannesburg, South Africa),
*Bokopano jwa boraro jwa United Nations jwa mafatshe a a kwa tlase (Brussels, Belgium)
*AIDS panel ka nako ya Kokoano ya Bantsho ya Congress ka taletso ya Congresswoman Barbara Lee.
Ka Ngwanatsele ngwaga wa 2000, Kwelagobe o ne a simolodisa ''MPULE Foundation'' mme a tswelela ka go etela lefatshe la gagwe (Botswana) go rotloetsa phetogo ya maitsholo mo bananeng. Leeto le ne le ikaeletse go thibela go anama ga HIV/AIDS, fa gape le buelela phitlhelelo ya ditshwanelo tsa thobalano le tsholo tsa basadi le basha.<ref name=":0" />
Ka 2001, Kwelagobe o ne a amogela Sekgele sa Ditshwanelo tsa Batho sa Boitekanelo sa Jonathan Mann ke Mokgatlho wa Boditšhabatšhaba wa Dingaka tsa Tlhokomelo ya AIDS (IAPAC).<ref>[https://www.unfpa.org/news/unfpa-goodwill-ambassador-wins-jonathan-mann-award-aids-work?page=8 "UNFPA Goodwill Ambassador Wins Jonathan Mann Award for AIDS Work"]. ''United Nations Population Fund''. 19 November 2001. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> Ka 2003, o ne a tlhophiwa go nna Moeteledipele wa Lefatshe Lotlhe wa Ka moso (GLT) ke [[Foramo ya Itsholelo ya Lefatshe Lotlhe]], mme ka 2006, o ne a tlhophiwa ke one mokgatlho oo jaaka [[Moeteledipele wa Lefatshe Lotlhe yo Mosha]] (YGL).<ref>[https://www.unfpa.org/press/world-economic-forum-selects-unfpa-goodwill-ambassador-global-leader-tomorrow "World Economic Forum Selects UNFPA Goodwill Ambassador as a Global Leader for Tomorrow"]. ''www.unfpa.org''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref><ref name=":4" /><ref name=":5">[https://web.archive.org/web/20210524091403/https://yourbotswana.com/2017/05/28/celebrating-18-years-since-botswanas-mpule-kwelagobe-won-miss-universe/ "Celebrating 18 years since Botswana's Mpule Kwelagobe won Miss Universe – YourBotswana"]. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref><ref name=":2" />
Ka 2011, Kwelagobe o ne a tlhoma Setheo sa MPULE Institute for Endogenous Development, e leng setheo sa go buelela batho ba ba kwa New York City. Setheo seno se leka ka natla go tshegetsa melao ya setšhaba mme ke setheo se se akanyang ka maiteko a a tala, tlhabololo e e tswelelang pele mo temothuong, tekatekano ya bong, le nonotsho ya basadi le basha.<ref name=":5" />
Ka ngwaga wa 2015, Kwelagobe o ne a saena lekwalo le le bulegileng le [[Letsholo la ONE]] le le ntseng le kokoanya ya ditshaeno mo go lone; lekwalo le ne le lebisitswe kwa go [[Angela Merkel]] le [[Nkosazana Dlamini-Zuma]], a ba rotloetsa go tlhoma mogopolo mo basading jaaka ba dira jaaka tlhogo ya G7 kwa Jeremane le [[Kopano ya Aforika]] kwa [[Aforika Borwa]] ka go latelana.<ref>Tracy McVeigh (7 March 2015). [https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2015/mar/07/povert-sexist-letter-women-equality-gaga-sandberg-beyonce "Poverty is sexist: leading women sign up for global equality | Life and style"]. ''The Guardian''. Retrieved 12 Phalane 2025.</ref> Kwelagobe o nna mo botong ya [[Setheo sa Aforika ya Maranyane a Dipalo]], e leng mafaratlhatlha a Aforika yotlhe a Ditlhopha tsa Botswerere mo maranyaneng a dipalo tse di tlhomilweng ke mofenyi wa [[Sekgele sa TED]] wa 2008 le ramaranyane wa physics ya dipalo, Moporofesara [[Neil Turok]].<ref name=":3" />
==Dietsele tse dingwe==
Mpule Kwelagobe o ne a fiwa tlotla ya Jonathan Mann Health Human Rights ke ba lekgotla la International Association of Physicians in AIDS Care (IAPAC). O ne a gape a fiwa tlotla ya e ngwe fa thoko ya go nna moeteledipele wa European Commission HIV programme, Lieve Fransen, gape le William Clintonya o kileng a bo e le tautona . Ka ngwaga wa 2003, o ne a tlhophiwa gape e le moeteledipele wa lefatshe ka bophara wa kamoso(GLT) ke ba World Economic Forum, a kopana le ba le makgolo a matlhano ba ba ikemetseng go tsweng mo dikgwebong, dipolotiki, ba kgaso, gape le ba botaki le maranyane, ba akaretsa Bill Gates, British Prime Minister Tony Blair, Michael Dellgape le Bono,yo o saleng a tlhophilwe ka nako ya fa mokgatlho o simolodisiwa ka ngwaga wa 1993.<br>Ka ngwaga 2006, o ne gape a tlhophiwa ke ba World Economic Forum jaaka monana yo o eteletseng lebopo lotlhe (YGL). Kgotla ya baeteledipel ba banana ba lefatshe lotlhe e simolotswe mo bosheng e pharologanyo, lofatsa la batho ba ba ntsi lwa lefatshe le le pharologanyo la baeteledipele ba ba dingwaga tse di masome a mane kgotsa ba le kwa tlase ga dingwaga tse gape ba iketleeditse go dirisa nako le maatla a bone mo go ageng bokamoso jo bo rileng.<br>Mpule gompieno o nale setlankana sa boemo jo bo kwa godimo sa dithuto tsa maranyane a dipolotiki (dipolotiki tsa itsholelo ya mafatsheftshe) go tsweng kwa mmadikolo wa Columbia mo toropokgolo New York.
== Dikgoge tsa kwa ntle==
{{Commonscat|Mpule Kwelagobe}}
*[https://web.archive.org/web/20131030025805/http://www.unfpa.org/ambassadors/mpule.htm Mpule Kwelagobe], UNFPA Goodwill Ambassador
*[https://web.archive.org/web/20081219174224/http://www.younggloballeaders.org/ Banana ba bateledipele ba lobopo ]
{{Persondata <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]] -->
| NAME =Kwelagobe, Mpule
| ALTERNATIVE NAMES =
| SHORT DESCRIPTION =
| DATE OF BIRTH =1979-11-14
| PLACE OF BIRTH =
| DATE OF DEATH =
| PLACE OF DEATH =
}}
{{DEFAULTSORT:Kwelagobe, Mpule}}
[[Karolo:Batho ba ba tshelang]]
08yc2f4f5racesvlg4mctri9ia6rtw9
Njeri Rionge
0
12138
49088
45341
2026-04-07T00:22:55Z
InternetArchiveBot
8156
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
49088
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Njeri Rionge (435181112).jpg|thumb]]
'''Christine Njeri Rionge OGW''' (12 Ferikgong 1966 - 2 phalane 2023) e ne e le rakgwebo wa thekenoloji wa kwa Kenya yo e neng e le motlhami-mmogo wa Internet Service Provider (ISP) Wananchi Online Limited (WOL), mongwe wa bafani ba ntlha ba inthanete ba kwa Kenya.
== Kitso ka gagwe ==
Rionge o belegwe ka 12 Ferikgong 1966 kwa [[:en:Nairobi|Nairobi]], Kenya. Morwarragwe e ne e le Mokwaledi wa Khabinete ya Tlhaeletsano Joe Mucheru.<sup>[https://www.standardmedia.co.ke/national/article/2001482724/renowned-tech-icon-njeri-rionge-is-dead <nowiki>[ 2]</nowiki>]</sup>
Kgwebo ya ntlha ya ga Rionge e ne e le "go rekisetsa Sekolo sa Boditšhabatšhaba sa Kenya le Sekolo se Segolo sa Loretto Convent Musongari yogurt e e tswang mo teng ga koloi ya tsala ya gagwe ka nako ya boikhutso jwa sekolo. Ke ne ka bona tshono ya kgwebo mme ka e dirisa, ke ikemiseditse go e dira selo sa mmatota". Gape o ne a dira jaaka moroki wa moriri. <sup>[https://web.archive.org/web/20231208033937/https://www.tapmagonline.com/tap/njeri-rionge <nowiki>[4]</nowiki>]</sup>
Rionge o ithutileng Business Administration le Management kwa [[:en:United_States_International_University_Africa|United States International University Africa]]. O ne a simolola go dira kwa Inter-Connect, e leng mofani wa ditirelo tsa inthanete wa mo lefelong leo.<sup>[https://kahawatungu.com/njeri-rionge-co-founder-of-wananchi-online-dies-in-suspected-religious-cult/ <nowiki>[ 6]</nowiki>]</sup>
Rionge o ne a nna motlhami-mmogo wa Internet Service Provider (ISP) Wananchi Online Limited (WOL) kwa bokhutlong jwa dingwaga tsa bo1990.<sup>[https://kenyanheroes.com/hero/njeri-rionge/ <nowiki>[ 1]</nowiki>][https://www.standardmedia.co.ke/national/article/2001482724/renowned-tech-icon-njeri-rionge-is-dead <nowiki>[2]</nowiki>]</sup> Wananchi ke lefoko la [[:en:Swahili_language|Seswahili]] le le kayang moagi.<sup>[https://www.bbc.co.uk/news/av/world-africa-17901649 <nowiki>[ 7]</nowiki>]</sup> Rionge e ne e le CEO mo dingwageng tsa ntlha tse supa, kgwebo e ne ya nna ya diranta di le dimilione di le mmalwa[https://www.the-star.co.ke/news/realtime/2023-10-04-from-milk-vendor-to-a-billionaire-the-story-of-njeri-rionge <nowiki>[8]</nowiki>] mme e ne e dira kwa Kenya, Uganda, Tanzania, Burundi, Rwanda, Somalia, South Sudan, Ethiopia, Zambia, Malawi le Mauritius.<sup>[https://kahawatungu.com/njeri-rionge-co-founder-of-wananchi-online-dies-in-suspected-religious-cult/ <nowiki>[ 6]</nowiki>]</sup>
Ka ngwaga wa 2008 Rionge o ne a tlhophiwa go etelela pele thulaganyo ya go aga [[:en:Telkom_Kenya|Telkom Kenya]].[https://www.lionessesofafrica.com/lioness-njeri-rionge <nowiki>[ 3]</nowiki>] Rionge o ne gape a tlhoma kgwebo ya Ignite Consulting.<sup>[ [https://kenyanheroes.com/hero/njeri-rionge/ <nowiki>[1]</nowiki>] [https://www.standardmedia.co.ke/national/article/2001482724/renowned-tech-icon-njeri-rionge-is-dead <nowiki>[2]</nowiki>]</sup> O ne a le Modulasetilo wa Elevate Tech 2018 Toronto. <sup>[https://www.lionessesofafrica.com/lioness-njeri-rionge [3]][https://kahawatungu.com/njeri-rionge-co-founder-of-wananchi-online-dies-in-suspected-religious-cult/ <nowiki>[ 6]</nowiki>]</sup>
Ka ngwaga wa 2012, Rionge o ne a abelwa Order of the [[:en:Orders,_decorations,_and_medals_of_Kenya|Grand Warrior of Kenya (OGW)]] ka ntlha ya seabe sa gagwe mo kgwebong le go maatlafatsa basadi.<sup>[https://www.standardmedia.co.ke/national/article/2001482724/renowned-tech-icon-njeri-rionge-is-dead <nowiki>[ 2]</nowiki>]</sup>
Rionge o ne a nna Mokeresete yo o tsetsweng sesha mme a tlhokafala ka 2 phalane 2023
== Metswedi ==
[https://kenyanheroes.com/hero/njeri-rionge/ <nowiki>[1] "Njeri Rionge"</nowiki>]. Kenyan Heroes. Retrieved 15 July 2025.
[2] Veronicah, Ann. "[https://www.standardmedia.co.ke/national/article/2001482724/renowned-tech-icon-njeri-rionge-is-dead Renowned tech icon Njeri Rionge is dead"]. The Standard. Archived from the original on 19 May 2024. Retrieved 15 July 2025.
[https://www.lionessesofafrica.com/lioness-njeri-rionge <nowiki>[3] "Njeri Rionge, founder of Wananchi Online - one of Kenya's most celebrated serial entrepreneurs</nowiki>]". Lionesses of Africa. 29 July 2014. Retrieved 15 July 2025.
[https://www.tapmagonline.com/tap/njeri-rionge <nowiki>[4] "Meet Njeri Rionge Africa's most powerful Woman Entrepreneur</nowiki>]". TAP Magazine. 22 January 2022. Archived from the original on 8 December 2023. Retrieved 15 July 2025.
[5] Ruto, Japhet (5 July 2023). "[https://www.tuko.co.ke/business-economy/technology/512753-njeri-rionge-meet-founder-wananchi-group-owns-zuku/ Njeri Rionge: Meet Kenyan Billionaire Founder of Wananchi Group Which Owns Zuku]". Tuko.co.ke. Retrieved 15 July 2025.
[https://kahawatungu.com/njeri-rionge-co-founder-of-wananchi-online-dies-in-suspected-religious-cult/ <nowiki>[6] "Njeri Rionge, Co-founder of Wananchi Online Dies in Suspected Religious Cult"</nowiki>]. Kahawatungu. 3 October 2023. Archived from the original on 8 October 2023. Retrieved 15 July 2025..
[https://www.bbc.co.uk/news/av/world-africa-17901649 <nowiki>[7] "Africa's new digital frontier</nowiki>]". BBC News. Retrieved 15 July 2025.
[https://www.the-star.co.ke/news/realtime/2023-10-04-from-milk-vendor-to-a-billionaire-the-story-of-njeri-rionge <nowiki>[8] "From milk vendor to a billionaire: The Story of Njeri Rionge</nowiki>]". The Star. Retrieved 15 July 2025.
hmzc5rr3sfd06xxx72crm5qgfdmu4dq
Shoki Mokgapa
0
13026
49084
2026-04-06T16:32:59Z
Hyacinth peo
12605
Created by translating the opening section from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1323472243|Shoki Mokgapa]]"
49084
wikitext
text/x-wiki
Shoki Mokgapa (17 Phatwe 1984 go fitlha 26 Lwetse 2018) e ne e le modiragatsi wa moAforika Borwa. <sup>[[:en:|[1]]]</sup> O ne a itsege thata ka go diragatsa mo motshamekong wa ''Sink'' a bidiwa Rachel. <sup>[[:en:|[2][3]]]</sup>
jntc5adxolgezox9asgyson9rlj4ruz
49085
49084
2026-04-06T16:36:12Z
Hyacinth peo
12605
Created by translating the section "__LEAD_SECTION__" from the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1323472243|Shoki Mokgapa]]"
49085
wikitext
text/x-wiki
Shoki Mokgapa (17 Phatwe 1984 go fitlha 26 Lwetse 2018) e ne e le modiragatsi wa moAforika Borwa. <sup>[[:en:|[1]]]</sup> O ne a itsege thata ka go diragatsa mo motshamekong wa ''Sink'' a bidiwa Rachel. <sup>[[:en:|[2][3]]]</sup>
== __LEAD_SECTION__ ==
Shoki Mokgapa (17 Phatwe 1984 go fitlha 26 Lwetse 2018) e ne e le modiragatsi wa moAforika Borwa. <sup>[[:en:|[1]]]</sup> O ne a itsege thata ka go diragatsa mo motshamekong wa ''Sink'' a bidiwa Rachel. <sup>[[:en:|[2][3]]]</sup>
jsdi4yhujbweabrfzg6hopj116ewfsh
49086
49085
2026-04-06T16:37:58Z
Hyacinth peo
12605
49086
wikitext
text/x-wiki
Shoki Mokgapa (17 Phatwe 1984 go fitlha 26 Lwetse 2018) e ne e le modiragatsi wa moAforika Borwa. <sup>[[:en:|[1]]]</sup> O ne a itsege thata ka go diragatsa mo motshamekong wa ''Sink'' a bidiwa Rachel. <sup>[[:en:|[2][3]]]</sup>
jntc5adxolgezox9asgyson9rlj4ruz