Wikipedia tnwiki https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Pego Faphegileng Puisano Modirisi Puisano ya modirisi Wikipedia Puisano ya Wikipedia Setshwantsho Puisano ya setshwantsho MediaWiki Puisano ya MediaWiki Tempolete Puisano ya tempolete Thuso Puisano ya thuso Karolo Puisano ya karolo TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Poko 0 4446 49386 38511 2026-04-20T16:30:25Z ~2026-24127-10 12669 49386 wikitext text/x-wiki Poko == Poko == '''Poko''' ke mofuta wa bokwadi kgotsa bodiragatsi jwa puo jo bo rulagantsweng ka botswerere le botlhakga  jo bo lekaneng go kgatlha tsebe, ke tsela e mmoki a tlhagisang maikutlo a gagwe ka yona. ''Mmoki a ka tswa a kgala kgotsa a tlotlomatsa sebokiwa.'' Gantsi o boka '''diphologolo, dikgosi, batho, mafelo, dikgotla, lefatshe, merafe kgotsa ditiragalo, ditiro le dilo ka kakaretso.''' == Mefuta ya poko: == '''Poko ya segololo, ya magareng, le ya segompieno.''' '''Poko ya segololo''' e ne e sa kwalwe.., e gantsi e ne boka dikgosi, dintwa, dikgotla, dibatana, lefatshe le dilo tse dingwe. Mmoki o ne a theoga, a elela fela jaaka metsi, a bua se se mo kelelong le temeng ya gagwe go kaya maikutlo a seo a bokang ka sona. '''Ya magareng''', ke fa dikwalo di simolola go tlwaelesega, dingwe 'ne di kwalwa, fa dingwe di ne di sa kwalwe. Ke fa tshimologo ya botsweretsi le bosekaseki bo bo tseneletseng bo ne bo simolola go ata. Baboki ba ne ba simolola go nna botlhale. '''Ya segompieno''' yona gantsi e a kwalwa, e bile e na le tshekatsheko e e tseneletseng. E kwalwa ka mela le ditemana. Baboki ba boka sengwe le sengwe, le mongwe le mongwe jaaka fa lefatshe le tsweletse go gola. == Diponagalo tsa poko: == '''Mothofatso, tshwantshanyo, tshwantsiso, ''enjambamente,'' sesura, sesetete, pheteletso, papiso, maetsi, tlhatlagano ya mafoko, tshekagano ya mafoko, moribo le morethetho'''. <ref>{{cite web|title = Poetry|work = Oxford Dictionaries|publisher = Oxford University Press|year = 2013|url = http://oxforddictionaries.com/definition/english/poetry?q=poetry|access-date = 2015-05-20|archive-date = 2013-06-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20130618104733/http://oxforddictionaries.com/definition/english/poetry?q=poetry|url-status = dead}}</ref><ref>{{cite web|title = Poetry|work = Merriam-Webster|publisher = Merriam-Webster, Inc.|year = 2013|url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/poetry}}</ref><ref>{{cite web|title = Poetry|work = Dictionary.com|publisher = Dictionary.com, LLC|year = 2013|postscript = —Based on the Random House Dictionary|url = http://dictionary.reference.com/browse/poetry?s=t}}</ref> e dirisa metlhale ya puo e tlhophilweng sentle jaaka—go buega ga mafoko le bokao jwa go ga mafoko—ele motlhale wa go neela puo bokao jo nako e ngwe eseng jo bo tlwaelesegileng mo puong.Ke maikutlo a a senolwang ke mmoki. Poko ke ke leina le le tswang mo lediring '''<nowiki/>'boka'''<nowiki/>' Poetry has a long history, dating back to the Sumerian ''Epic of Gilgamesh''. Early poems evolved from folk songs such as the Chinese ''Shijing'', or from a need to retell oral epics, as with the Sanskrit ''Vedas'', Zoroastrian ''Gathas'', and the Homeric epics, the ''Iliad'' and the ''Odyssey''. Ancient attempts to define poetry, such as Aristotle's ''Poetics'', focused on the uses of speech in rhetoric, drama, song and comedy. Later attempts concentrated on features such as repetition, verse form and rhyme, and emphasized the aesthetics which distinguish poetry from more objectively informative, prosaic forms of writing. From the mid-20th century, poetry has sometimes been more generally regarded as a fundamental creative act employing language. == Metswedi == {{Reflist}} tncvf1on42f7kmu9asxdojr7spulnxb 49387 49386 2026-04-20T16:31:20Z Quinlan83 8576 Reverted edit by [[Special:Contributions/~2026-24127-10|~2026-24127-10]] ([[User talk:~2026-24127-10|talk]]) to last revision by [[User:Ktlwncrl|Ktlwncrl]] 38511 wikitext text/x-wiki [[Setshwantsho:"Votes for Women" poem 1915.jpg|thumb|poko]] == Poko == '''Poko''' ke mofuta wa bokwadi kgotsa bodiragatsi jwa puo jo bo rulagantsweng ka botswerere le botlhakga  jo bo lekaneng go kgatlha tsebe, ke tsela e mmoki a tlhagisang maikutlo a gagwe ka yona. ''Mmoki a ka tswa a kgala kgotsa a tlotlomatsa sebokiwa.'' Gantsi o boka '''diphologolo, dikgosi, batho, mafelo, dikgotla, lefatshe, merafe kgotsa ditiragalo, ditiro le dilo ka kakaretso.''' == Mefuta ya poko: == '''Poko ya segololo, ya magareng, le ya segompieno.''' '''Poko ya segololo''' e ne e sa kwalwe.., e gantsi e ne boka dikgosi, dintwa, dikgotla, dibatana, lefatshe le dilo tse dingwe. Mmoki o ne a theoga, a elela fela jaaka metsi, a bua se se mo kelelong le temeng ya gagwe go kaya maikutlo a seo a bokang ka sona. '''Ya magareng''', ke fa dikwalo di simolola go tlwaelesega, dingwe 'ne di kwalwa, fa dingwe di ne di sa kwalwe. Ke fa tshimologo ya botsweretsi le bosekaseki bo bo tseneletseng bo ne bo simolola go ata. Baboki ba ne ba simolola go nna botlhale. '''Ya segompieno''' yona gantsi e a kwalwa, e bile e na le tshekatsheko e e tseneletseng. E kwalwa ka mela le ditemana. Baboki ba boka sengwe le sengwe, le mongwe le mongwe jaaka fa lefatshe le tsweletse go gola. == Diponagalo tsa poko: == '''Mothofatso, tshwantshanyo, tshwantsiso, ''enjambamente,'' sesura, sesetete, pheteletso, papiso, maetsi, tlhatlagano ya mafoko, tshekagano ya mafoko, moribo le morethetho'''. <ref>{{cite web|title = Poetry|work = Oxford Dictionaries|publisher = Oxford University Press|year = 2013|url = http://oxforddictionaries.com/definition/english/poetry?q=poetry|access-date = 2015-05-20|archive-date = 2013-06-18|archive-url = https://web.archive.org/web/20130618104733/http://oxforddictionaries.com/definition/english/poetry?q=poetry|url-status = dead}}</ref><ref>{{cite web|title = Poetry|work = Merriam-Webster|publisher = Merriam-Webster, Inc.|year = 2013|url = http://www.merriam-webster.com/dictionary/poetry}}</ref><ref>{{cite web|title = Poetry|work = Dictionary.com|publisher = Dictionary.com, LLC|year = 2013|postscript = —Based on the Random House Dictionary|url = http://dictionary.reference.com/browse/poetry?s=t}}</ref> e dirisa metlhale ya puo e tlhophilweng sentle jaaka—go buega ga mafoko le bokao jwa go ga mafoko—ele motlhale wa go neela puo bokao jo nako e ngwe eseng jo bo tlwaelesegileng mo puong.Ke maikutlo a a senolwang ke mmoki. Poko ke ke leina le le tswang mo lediring '''<nowiki/>'boka'''<nowiki/>' Poetry has a long history, dating back to the Sumerian ''Epic of Gilgamesh''. Early poems evolved from folk songs such as the Chinese ''Shijing'', or from a need to retell oral epics, as with the Sanskrit ''Vedas'', Zoroastrian ''Gathas'', and the Homeric epics, the ''Iliad'' and the ''Odyssey''. Ancient attempts to define poetry, such as Aristotle's ''Poetics'', focused on the uses of speech in rhetoric, drama, song and comedy. Later attempts concentrated on features such as repetition, verse form and rhyme, and emphasized the aesthetics which distinguish poetry from more objectively informative, prosaic forms of writing. From the mid-20th century, poetry has sometimes been more generally regarded as a fundamental creative act employing language. == Metswedi == {{Reflist}} 15okixp6vidyqv7ucqtvpknh34ajo47 Sekolo Sa Swaneng Hill 0 8588 49385 38853 2026-04-20T14:16:02Z Blackgirlmighty 10183 Ke baakantse diele 49385 wikitext text/x-wiki '''Sekolo sa Swaneng Hill''' e ne ele sengwe sa dikolo tse tharo tsa ntlha go tlhamiwa ke rre Patrick Van Rensburg kwa [[Serowe]] mo [[Botswana]].<ref name=":0">"[https://theswanengstory.wordpress.com/ The Swaneng Story]". ''The Swaneng Story''. Retrieved 5 June 2018.</ref><ref>Van Rensburg, Patrick (1974). [https://eric.ed.gov/?id=ED180734 ''Report From Swaneng Hill--Education and Employment in an African Country''.]</ref> Dikolo tse dingwe e bong Shashe le Madiba. Dikago tsa sekolo sa Swaneng di simolotswe ka ngwaga wa 1962, morago ga gore rre Van Rensburg a tsee boagedi mo Botswana;<ref name=":0" /><ref>[https://theswanengstory.files.wordpress.com/2017/08/pvr-programme-2017-final.pdf https://theswanengstory.files.wordpress.com/2017/08/pvr-programme-2017-final.pdf<sup>[''bare URL PDF''<nowiki>]</nowiki></sup>]</ref> ebile a ne a itsega ale kgatlhanong le pogiso ya batho bantsho kwa [[Aforika Borwa]]. Ko bokhutlong jwa ngwaga oo, ene le mohumagadi wa gagwe, Elizabeth, ga mmogo le ba ba neng ba dumalana le mogopolo wa bone ba neelwa teta ya go simolola go aga sekolo mo Serowe.<ref>{{Cite web |title=''Report on Swaneng Hill School and other projec'' |url=https://theswanengstory.files.wordpress.com/2020/10/swanengbrocure.pdf |access-date=2022-11-24 |archive-date=2022-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221124090238/https://theswanengstory.files.wordpress.com/2020/10/swanengbrocure.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>[https://dx.doi.org/10.1163/1872-9037_afco_asc_1611 "Nordiska Afrikainstitutet / Nordic Africa Institute (NAI)"], ''African Studies Companion Online''. [[doi:10.1163/1872-9037_afco_asc_1611|doi:10.1163/1872-9037_afco_asc_1611.]] Retrieved 24 May 2022.</ref> Sekolo se se ne sa agiwa ko bofelelong jwa motse, ko ntlheng ya botlhaba tsatsi. Se ne se agilwe dikhilometara di ka tshwara bosupa go fitlha lesome le bongwe gotswa kwa bogareng jwa motse. Fa sekolo se tlaa bulwa ka kgwedi ya Tlhakole e tlhoka malatsi a le lesome le motso ka ngwaga wa 1963, se ne se setse sena le baikwadisi ba le masome matlhano le botlhano,<ref>[https://web.archive.org/web/20221124090238/https://theswanengstory.files.wordpress.com/2020/10/swanengbrocure.pdf Swaneng Brochure] (November 2020)</ref> le fa go ne go na le diphatlha tse masome a mabedi le borobabongwe fela. Ka jalo diphatlha di ne tsa neelwa ba ba ikwadisitseng pele. Fa sekolo se simolola, Mme Gabalape Autlwetse, yo a neng a nna mogokgo moragonyana, o ne a lemoga: "Se ke sekolo se se ratileng go ikaga. Barutabana ba ntlha go simolola, ba ne ba bereka ka thata go ikagela matlo a borutelo a a neng a bulwa ka kgwedi ya Tlhakole, ngwaga wa 1963. Bane ba aga matlo a borutelo ale mantsi, dilaborathori, madirelo morago. Bana ba ba simolotseng pele ba ne gape ba lema, ba apaya, ba phepafatsa ebile ba baakanya. Ka ngwaga wa 1967 go ya kwa 1968, sekolo se ne se tshwara 20 phecente mo dikolo tsothe tse di kgolwane mo lefatsheng.<ref name=":0" /> Dingwaga tse pedi tse di latelang fa setlhopha sa kago se gola le dipalo tsa bana ba ba neng ba fetsa ko dikolo potlana di ya godimo, Patrick o ne a simolola sekolo sa go ithuta go aga (Builders' Brigade). Go tsamaisa thuto e, o ne a thankgolola Serowe Youth Development Association, ye eleng yone ketapele ya dipolokelo tsa motse mo bo segompienong. Morago ga nna le dikolo tse dingwe mo Serowe, yare go ise goye gope dikolo le dipolokelo tsa mofuta ke fa di tletse lefatshe le le sha la Botswana ka bophara." Go tswa kwa tshimologong, Van Rensburg le badiri ka ene ba simolotse sekolo sa Swaneng ka mabaka a setsi sa ditlhabololo ga mmogo le go ithuta. Kharikhulamo e akareditse dithuto tsa tiro ya diatla jaaka, tsa temo thuo, tsa kago, go betla, petlo ya tshipi, go tshwantsha, go taka le go thaepa. Go ilwe ga tsisiwa dithuto tse disha tsa thuto ebong "Dithuto tsa Tlhabololo". Van Renburg's, ka maitemogelo a gagwe a dikolo go ya kwa tshimololong ya Foundation of Education with Production ka ngwaga wa 1980, e e batileng go simolodisa motswako o mosha wa teori le pereko mo thutong, gore e phatlalatswe mo bodichabachabeng ga mmogo le Botswana. == Dipadi tse dingwe == [[:en:Education_in_Botswana|Dithuto tsa mo Botswana]] == Metswedi == [[Karolo:Dikolo mo Botswana]] 71gi602kgsdar9a7d7xl73hvz333nn5 Sekole se segolwane sa Francistown 0 8855 49384 35185 2026-04-20T13:18:58Z Blackgirlmighty 10183 Ke tsentse dikarolo,ke baakantse thanolo 49384 wikitext text/x-wiki '''Francistown Senior Secondary School''' ke lekgotla la goromente mo [[Francistown]], toropo kgolo ya bobedi mo [[Botswana]], e e nang le banni ba le 100,079 le baagedi ba le 150,800 go ya ka dipalo tsa palo-batho ya ngwaga wa 2011. == Tsa ditso == Francistown Senior Secondary School o butswe ka ngwaga wa 1978 ele sekolo se se potlana mo motseng. Sekolo se se ne se nale badiri ba ka nna lesome le botlhano go ya ko go masome a mabedi, mohokgo wa sekolo ene ele Rre L. B Gwathe ka nako ya teng. Palo yotlhe ya bana ba sekolo ba ba neng ba kwadisitswe e ne e tshwara makgolo a mane le masome a borobabobedi , fa dintlwana tsa borutelo tsone di ne di nale bokgoni jwago amogela bana bale lekgolo le masome a marataro, nngwe le nngwe, go simolla ka ba mophato wa ntlha go fitlhela ka mophato wa boraro. Sekolo se ne sa amogela dithuso tsa madi go tswa mo go ba [[:en:World_Bank|Setlhopha sa Banka ya Mafatshefatshe]] ka [[:en:Government_of_Botswana|goromente wa Botswana]] gonne ke sekolo sa goromente. E rile ka ngwaga wa 2015, ba lekgotla la Ditlhatlhobo mo Botswana ba ne ba se kaya fa ele nngwe ya dikolo tsedi tokafaditsweng go gaisa tsotlhe mo Botswana.<ref>Bothoko, Pini (17 April 2015). [https://www.mmegi.bw/news/fsss-aims-to-continue-with-excellent-results/news "FSSS aims to continue with excellent results"]. ''www.mmegi.bw''. Mmegi Online. Retrieved 4 September 2019.</ref> === Phetogo go nna sekolo se segolo === E rile ka ngwaga wa 1987, sekolo se sa fetolwa go nna sekolo se segolo. <ref>[https://web.archive.org/web/20081012173317/http://www.info.bw/~fsss/history.htm History of Fsss school"]. Archived from [http://www.info.bw/~fsss/history.htm the original] on 12 October 2008. Retrieved 3 October 2017.</ref>Phetolo e e ne akaretsa dintlwana tsa borutelo tse pedi tsa dithuto tsa maranyane le botaki. Dipalo tsa bana ba sekolo le badiri tsa oketsega, Palo ya badiri e ne ya oketsega go tswa mo masomeng a mabedi go fitlhela masome a marataro. == Bona gape == * [[Thuto mo Botswana]] == Metswedi == <references /> [[Karolo:Dikolo mo Botswana]] 4jeqlbxfl8qta6hutgol9j5lv493z3s 49394 49384 2026-04-20T20:18:40Z Dumbassman 6831 49394 wikitext text/x-wiki '''Francistown Senior Secondary School''' ke lekgotla la goromente mo [[Francistown]], toropo kgolo ya bobedi mo [[Botswana]], e e nang le banni ba le 100,079 le baagedi ba le 150,800 go ya ka dipalo tsa palo-batho ya ngwaga wa 2011. == Tsa ditso == Francistown Senior Secondary School o butswe ka ngwaga wa 1978 ele sekolo se se potlana mo motseng. Sekolo se se ne se nale badiri ba ka nna lesome le botlhano go ya ko go masome a mabedi, mohokgo wa sekolo ene ele Rre L. B Gwathe ka nako ya teng. Palo yotlhe ya bana ba sekolo ba ba neng ba kwadisitswe e ne e tshwara makgolo a mane le masome a borobabobedi , fa dintlwana tsa borutelo tsone di ne di nale bokgoni jwago amogela bana bale lekgolo le masome a marataro, nngwe le nngwe, go simolla ka ba mophato wa ntlha go fitlhela ka mophato wa boraro. Sekolo se ne sa amogela dithuso tsa madi go tswa mo go ba [[:en:World_Bank|Setlhopha sa Banka ya Mafatshefatshe]] ka [[:en:Government_of_Botswana|goromente wa Botswana]] gonne ke sekolo sa goromente. E rile ka ngwaga wa 2015, ba lekgotla la Ditlhatlhobo mo Botswana ba ne ba se kaya fa ele nngwe ya dikolo tsedi tokafaditsweng go gaisa tsotlhe mo Botswana.<ref>Bothoko, Pini (17 April 2015). [https://www.mmegi.bw/news/fsss-aims-to-continue-with-excellent-results/news "FSSS aims to continue with excellent results"]. ''www.mmegi.bw''. Mmegi Online. Retrieved 4 September 2019.</ref> === Phetogo go nna sekolo se segolo === E rile ka ngwaga wa 1987, sekolo se sa fetolwa go nna sekolo se segolo.<ref>[https://web.archive.org/web/20081012173317/http://www.info.bw/~fsss/history.htm History of Fsss school"]. Archived from [http://www.info.bw/~fsss/history.htm the original] on 12 October 2008. Retrieved 3 October 2017.</ref> Phetolo e e ne akaretsa dintlwana tsa borutelo tse pedi tsa dithuto tsa maranyane le botaki. Dipalo tsa bana ba sekolo le badiri tsa oketsega, Palo ya badiri e ne ya oketsega go tswa mo masomeng a mabedi go fitlhela masome a marataro. == Bona gape == * [[Thuto mo Botswana]] == Metswedi == <references /> [[Karolo:Dikolo mo Botswana]] 0ufqib5sve909e8kpwwmrhx2f267xwc Seitlhamo 0 11011 49396 42320 2026-04-21T10:13:13Z VNGao 10152 49396 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Seitlhamo|death_date=1795|death_place=Dithejane|title=Kgosi ya Bakwena|term=1785 go tsena 1795|predecessor=[[Motswasele I]]|successor=[[Legwale]]|children=[[Legwale]] [[Maleke]] [[Tshosa]] [[Mooketse]]|father=[[Motswasele I]]}} '''Seitlhamo''' (o o tlhokafetseng ka ngwaga wa sekete makgolo a supa, masome a robabongwe le botlhano (1795) e ne e le kgosi ya morafe wa [[Bakwena]]. O busitse go tswa ka nako ya loso lwa ga rraagwe ebong [[Motswasele I]] ka ngwaga wa sekete makgolo a supa, masome a robabobedi le botlhano (1785) go fitlhelela ene a tlhokafala ka 1795. O ne a tlhatlhamiwa ke ngwana wa gagwe [[Legwale]]. == Botshelo == Seitlhamo e ne e le ngwana wa ga [[Motswasele I]] o e neng e le kgosi ya Bakwena.<ref name=":0">Schapera, I (1980). [https://www.jstor.org/stable/40980796 "Notes on the early history of the Kwena (Bakwena-bagaSechele)"]. ''Botswana Notes and Records''. '''12''': 83–87. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980796 40980796.]</ref> O ne a le boikanyego mo go rraagwe, a diragatsa dikeletso tsa gagwe ebile a gana go tsaya taolo fa rraagwe a ne a le bokoa mo dingwageng tsa gagwe tsa bogodi.<ref name=":1">Ramsay, Jeff (13 June 2016). [https://www.mmegi.bw/back-4d-future/the-orphan-and-the-ants-part-10-kgosi-seitlhamo/news "The Orphan And The Ants Part 10 Kgosi Seitlhamo"]. ''Mmegi Online''. Retrieved 24 September 2025.</ref> Mo botshelong jwa gagwe, Seitlhamo o lole dintwa di le mmalwa kgatlhanong le [[Bangwaketse]],<ref name=":0" /> ba Bakwena ba neng ba nna fela ba lwantshana le bone ka nako ya ga Seitlhamo.<ref name=":2">Morton, Fred (4 July 2017). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1309838 "To Die For: Inherited Leadership ( Bogosi ) Among the Tswana Before 1885"]. ''Journal of Southern African Studies''. '''43''' (4): 699–714. [[:en:Digital_object_identifier|doi]]:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1309838 10.1080/03057070.2017.1309838]. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0305-7070 0305-7070].</ref> Seitlhamo o nnile kgosi ka ngwaga wa 1785.<ref name=":2" /><ref>Stevens, Richard P. (1975). ''[[iarchive:historicaldictio0000stev/page/88/|Historical Dictionary of the Republic of Botswana]]''. The Scarecrow Press Inc. [[:en:ISBN|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-8108-0857-9|0-8108-0857-9]]</bdi>.</ref> Ka nako e, o ne a setse a le mo dingwageng tsa bogodi. Fa a le kgosi, o ne a fuduga mo morafeng wa Bakwena kwa Shokwane a ya Dithejane, kwa e neng e le legae la Bakwena ka nakwana ka nako ya puso ya ga rraagwe.<ref name=":0" /> [[Kgabo Tebele]] o tlhalositse Seitlhamo e ne e le moeteledipele o o pelo telele, fa a tshwantshanngwa le ba a neng a ba tlhatlhama.<ref name=":1" /> == Loso le boswa == Seitlhamo o ne a bolawa mo tlhaselong ya Bangwaketse ka ngwaga wa 1795. Go begilwe fa tlhaselo e diragetse morago ga ngwana wa ga Seitlhamo o mmotlana ebong Mooketse a sena go kopana le kgosi ya Bangwaketse a mmolelela gore Dithejane o tlaa bo a sa sireletsega leng. Seitlhamo o ne a tlhatlhamiwa ke morwa wa gagwe [[Legwale]].<ref name=":0" /> Go pagama setilo sa bogosi ga ga Legwale go ne ga ganediwa ke ngwana o mongwe wa ga Seitlhamo wa mosimane ebong [[Tshosa]]. Maagwe Legwale e ne e le mosadi wa ntlha wa ga Seitlhamo, se se dira gore Legwale e nne ene o o latelang mo bogosing, mme mmaagwe Tshosa, o e neng e le mosadi o mongwe wa ga Seitlhamo, o ne a belege pele.<ref name=":1" /> Motlhatlhami wa ga legwale, ebong ngwana wa ga Seitlhamo [[Maleke]], o ne a etelela pele tlhaselo kgatlhanong le Bangwaketse go busolosetsa loso lwa ga Seitlhamo.<ref name=":0" /> == Metswedi == 36eylk3ppyc6pn7abcmydnn3jaws9yf 49397 49396 2026-04-21T10:27:34Z VNGao 10152 49397 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Seitlhamo|death_date=1795|death_place=Dithejane|title=Kgosi ya Bakwena|term=1785 go tsena 1795|predecessor=[[Motswasele I]]|successor=[[Legwale]]|children=[[Legwale]] [[Maleke]] [[Tshosa]] [[Mooketse]]|father=[[Motswasele I]]}} '''[[:en:Seitlhamo|Seitlhamo]]''' (o o tlhokafetseng ka ngwaga wa sekete makgolo a supa, masome a robabongwe le botlhano (1795) e ne e le kgosi ya morafe wa [[Bakwena]]. O busitse go tswa ka nako ya loso lwa ga rraagwe ebong [[Motswasele I]] ka ngwaga wa sekete makgolo a supa, masome a robabobedi le botlhano (1785) go fitlhelela ene a tlhokafala ka 1795. O ne a tlhatlhamiwa ke ngwana wa gagwe [[Legwale]]. == Botshelo == Seitlhamo e ne e le ngwana wa ga [[Motswasele I]] o e neng e le kgosi ya Bakwena.<ref name=":0">Schapera, I (1980). [https://www.jstor.org/stable/40980796 "Notes on the early history of the Kwena (Bakwena-bagaSechele)"]. ''Botswana Notes and Records''. '''12''': 83–87. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980796 40980796.]</ref> O ne a le boikanyego mo go rraagwe, a diragatsa dikeletso tsa gagwe ebile a gana go tsaya taolo fa rraagwe a ne a le bokoa mo dingwageng tsa gagwe tsa bogodi.<ref name=":1">Ramsay, Jeff (13 June 2016). [https://www.mmegi.bw/back-4d-future/the-orphan-and-the-ants-part-10-kgosi-seitlhamo/news "The Orphan And The Ants Part 10 Kgosi Seitlhamo"]. ''Mmegi Online''. Retrieved 24 September 2025.</ref> Mo botshelong jwa gagwe, Seitlhamo o lole dintwa di le mmalwa kgatlhanong le [[Bangwaketse]],<ref name=":0" /> bao Bakwena ba neng ba nna fela ba lwantshana le bone ka nako ya ga Seitlhamo.<ref name=":2">Morton, Fred (4 July 2017). [https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1309838 "To Die For: Inherited Leadership ( Bogosi ) Among the Tswana Before 1885"]. ''Journal of Southern African Studies''. '''43''' (4): 699–714. [[:en:Digital_object_identifier|doi]]:[https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03057070.2017.1309838 10.1080/03057070.2017.1309838]. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0305-7070 0305-7070].</ref> Seitlhamo o nnile kgosi ka ngwaga wa 1785.<ref name=":2" /><ref>Stevens, Richard P. (1975). ''[[iarchive:historicaldictio0000stev/page/88/|Historical Dictionary of the Republic of Botswana]]''. The Scarecrow Press Inc. [[:en:ISBN|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/0-8108-0857-9|0-8108-0857-9]]</bdi>.</ref> Ka nako e, o ne a setse a le mo dingwageng tsa bogodi. Fa a le kgosi, o ne a fuduga mo morafeng wa Bakwena kwa Shokwane a ya Dithejane, kwa e neng e le legae la Bakwena ka nakwana ka nako ya puso ya ga rraagwe.<ref name=":0" /> [[Kgabo Tebele]] o tlhalositse Seitlhamo e ne e le moeteledipele o o pelo telele, fa a tshwantshanngwa le ba a neng a ba tlhatlhama.<ref name=":1" /> == Loso le boswa == Seitlhamo o ne a bolawa mo tlhaselong ya Bangwaketse ka ngwaga wa 1795. Go begilwe fa tlhaselo e diragetse morago ga ngwana wa ga Seitlhamo o mmotlana ebong Mooketse a sena go kopana le kgosi ya Bangwaketse a mmolelela gore Dithejane o tlaa bo a sa sireletsega leng. Seitlhamo o ne a tlhatlhamiwa ke morwa wa gagwe [[Legwale]].<ref name=":0" /> Go pagama setilo sa bogosi ga ga Legwale go ne ga ganediwa ke ngwana o mongwe wa ga Seitlhamo wa mosimane ebong [[Tshosa]]. Maagwe Legwale e ne e le mosadi wa ntlha wa ga Seitlhamo, se se dira gore Legwale e nne ene o o latelang mo bogosing, mme mmaagwe Tshosa, o e neng e le mosadi o mongwe wa ga Seitlhamo, o ne a belege pele.<ref name=":1" /> Motlhatlhami wa ga legwale, ebong ngwana wa ga Seitlhamo [[Maleke]], o ne a etelela pele tlhaselo kgatlhanong le Bangwaketse go busolosetsa loso lwa ga Seitlhamo.<ref name=":0" /> == Metswedi == payjcpz58gpm9kqpaxri5idup3of3yb Motshodi 0 11014 49399 42326 2026-04-21T11:54:55Z VNGao 10152 49399 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Motshodi|title=Kgosi ya Bakwena|predecessor=Kgabo II|successor=[[Motswasele I]]|children=[[Legojane]]|father=[[Kgabo II]]|death_place=Phuthadikobo}} [[:en:Motshodi|'''Motshodi''' kgotsa '''Mochud''']]'''i''' e ne e le [[:en:Kgosi|kgosi]] ya morafe wa [[Bakwena]]. O ne a tlhatlhama rraagwe ebong [[Kgabo II]], ene a tlhatlhamiwa ke ngwana wa ngwana wa gagwe ebong [[Motswasele I]]. Motshodi e ne e le morwa [[Kgabo II]], kgosi ya Bakwena.<ref name=":0">Williamson, David (1977). ''[[iarchive:burkesroyalfamil0002unse/page/8/|Burke's Royal Families of the World]]''. Vol. II: Africa & the Middle East. Burke's Peerage. [[:en:ISBN|ISBN]] <bdi>[[:en:Special:BookSources/978-0-85011-029-6|978-0-85011-029-6]]</bdi>.</ref><ref name=":1">[[:en:Isaac_Schapera|Schapera, Isaac]] (1980). [https://www.jstor.org/stable/40980796 "Notes on the Early History of the Kwena (Bakwena-bagaSechele)"]. ''Botswana Notes and Records''. '''12''': 83–87. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980796 40980796].</ref><ref>[[:en:Gary_Okihiro|Okihiro, Gary Y]]. (1976). [https://www.jstor.org/stable/40979457 "Genealogical Research in Molepolole: A Report on Methodology".] ''Botswana Notes and Records''. '''8''': 47–62. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090.] [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40979457 40979457].</ref> Motshodi o ne a tlhatlhama rraagwe go nna kgosi, moitseanape wa ditso Isaac Schapera a re se se diragetse ka ngwaga wa 1740.<ref name=":1" /> Go ya ka Schapera, Motshodi o eteletse pele Bakwena go ya Odi (kwa e leng kgaolo ya kgatleng gompieno), Mosweu, le Phuthadikobo.<ref name=":1" /> [[Bangwaketse]] le [[Bangwato]] ba ka tswa ba kgaogane le Bakwena ka nako ya puso ya ga Motshodi.<ref name=":1" /><ref name=":2">Otlogetswe, Thapelo J. (2015). [https://lexikos.journals.ac.za/pub/article/view/1299 "Treatment of Spelling Variants in Setswana Monolingual Dictionaries"]. ''Lexikos''. '''25'''. [[:en:Digital_object_identifier|doi:]][https://lexikos.journals.ac.za/pub/article/view/1299 10.5788/25-1-1299.]</ref> Schapera o bolela fa Bangwaketse ba kgaogane fa ba le kwa Mosweu, mme Bangwato bone ba kgaogane kwa phelelong ya puso ya ga Motshodi.<ref name=":1" /> Go ngangisanwa ka gore fa e le [[Kgabo II]] le Motshod ke mang o o eteleseng pele Bakwena go fitlhelela ka nako ya Botswana wa gompieno.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Ngwana a ga Motshodi ebile e le mojaboswa wa gagwe, [[Legojane]], o tlhokafetse ka nako ya Motshodi a santse a tshela. Go begwa fa Motshodi a ne a tshwara dingwaga tsa bogodi, ngwana wa ga Legojane ebong Motswasele a thusa Motshodi mo dingwageng tsa gagwe tsa bogodi.<ref name=":3">[https://www.jstor.org/stable/40980796 Schapera 1980], pp. 83–84.</ref> Go ya ka Schapera, Motshodi o tlhokafaletse kwa Phuthadikobo ka ngwaga wa 1770, a bolokwa mo setlhareng sa mopipi, mme lefelo leo la fetolwa leina go tswa kwa Phuthadikobo go nna Motshodi e le go mo fa tlotla.<ref>[https://www.jstor.org/stable/40980796 Schapera 1980], pp. 83–84</ref> Motshodi o ne a tlhatlhamiwa ke Motswasele.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Go ya ka motlhatlhelela dithuto tsa ditso [[Leonard Ngcongco]], Kgabo le Motshodi ba ne ba tshela ka nako ya lekgolo la dingwaga di le lesome le bosupa eseng di le lesome le borobabobedi.<ref>Ngcongco, Leonard D. (1979). "Origins of the Tswana". ''Pula: Botswana Journal of African Studies''. '''1''' (2): 21–46. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0256-2316 0256-2316.]</ref> Ka Motshodi a ne a tlhatlhamiwa ke ngwana wa ngwana wa gagwe, ditshika tsa Motswana di tlhakatlhakantse dilo di akanyetsa fa Motshodi e le mogolowe Legojane eseng rraagwe.<ref>[https://www.jstor.org/stable/40979457 Okihiro 1976], pp. 49–51</ref> Motshodi o kwadilwe gape e le Mochudi. Go ya ka Schapera, Motshodi o ne a bolelwa ke dikokomane tsa bokamoso fa e ne e ele kgosi e e siameng.<ref name=":3" /> == Metswedi == 5ow1vhlbglzwaf2wjbc9n7cwp4hl5b7 Kgabo II 0 11016 49398 42329 2026-04-21T10:34:40Z VNGao 10152 49398 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Kgabo II|predecessor=[[Mogopa]]|successor=[[Motshodi]]|children=[[Motshodi]]|father=[[Tebele]]|title=Kgosi ya Bakwena}} '''[[:en:Motshodi|Kgabo II]]''' e ne e le kgosi ya morafe wa [[Bakwena]]. E ne e le ngwana wa mosimane o mmotlana wa ga kgosi [[Tebele]] wa Bakwena. Tebele o ne a tlhatlhamiwa ke mogolowe Kgabo ebong [[Mogopa]], mme Kgabo one a neelwa taolo ya kgotla mo morafeng. Morago ga lenyora le komelelo, Mogopa o ne a eletsa go fudusa morafe go ya go batla pula, mme Kgabo le motse wa gagwe ba ne ba seka ba tsamaya le bone.<ref name=":0">[[:en:Isaac_Schapera|Schapera, Isaac]] (1980). [https://www.jstor.org/stable/40980796 "Notes on the Early History of the Kwena (Bakwena-bagaSechele)"]. ''Botswana Notes and Records''. '''12''': 83–87. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980796 40980796]</ref> Bakwena ba ne ba kgaogana ka ditlhopha tse pedi:Bakwena-Kgabo ba ba neng ba nna kwa [[Rathatheng]], le Bakwena-Mogopa ba ba neng ba thibelela kwa [[Mabjanamatshwana]].<ref name=":1">Otlogetswe, Thapelo J. (2015). "[https://lexikos.journals.ac.za/pub/article/view/1299 Treatment of Spelling Variants in Setswana Monolingual Dictionaries"]. ''Lexikos''. '''25'''. [[:en:Digital_object_identifier|doi:]][https://lexikos.journals.ac.za/pub/article/view/1299 10.5788/25-1-1299]</ref><ref name=":0" /><ref>Ngcongco, Leonard D. (1979). "Origins of the Tswana". ''Pula: Botswana Journal of African Studies''. '''1''' (2): 21–46. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0256-2316 0256-2316]</ref> Kgabo e ka tswa e le ene kgosi e e neng ya etelela Bakwena pele go tswa kwa Ranthatheng go tsena mo Botswana wa gompieno, mme se se ka tswa se dirilwe gape ke ngwana wa gagwe o a neng a mo tlhatlhama Motshodi.<ref name=":1" /><ref>[https://search.worldcat.org/search?q=n2:0256-2316 Ngcongco 1979], pp. 36–37</ref> Go ya ka [[Isaac Schapera]], Kgabo o ne a tlhatlhamiwa ke Motshodi ka ngwaga wa sekete makgolo a supa le masome a mane (1740).<ref name=":0" /> Go ya ka motlhatlhelela dithuto tsa ditso [[Leonard Ngcongco]], Kgabo le Motshodi ba ne ba tshela ka nako ya lekgolo la dingwaga di le lesome le bosupa.<ref>Ngcongco, Leonard D. (1979). "Origins of the Tswana". ''Pula: Botswana Journal of African Studies''. '''1''' (2): 21–46. ISSN [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0256-2316 0256-2316.]</ref> == Metswedi == qe1bhf5f5mj95osm5xlmcsk678szpjm Motswasele II 0 11020 49395 42334 2026-04-21T08:34:33Z VNGao 10152 49395 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Motswasele II|title=Kgosi ya Bakwena|term=1805 - 1821|predecessor=[[Tshosa]]|successor=[[Sechele I]]|father=[[Legwale]]|death_date=1821|death_place=[[Shokwane]]}} '''[[:en:Motswasele_II|Motswasele II]]''' (o o tlhokafetseng ka ngwaga wa sekete makgolo a robabobedi, masome a mabedi le motso (1821) e ne e le kgosi ya morafe wa[[Bakwena]] go tswa ka ngwaga wa sekete makgolo a robabobedi le botlhano (1805) go fitlhelela a tlhokafala ka ngwaga wa 1821. Motswasele e ne e le mongwe wa bana ba basimane ba bararo ba ga kgosi [[Legwale]], ene le [[Segokotlo]] le [[Molese]].<ref name=":0">Schapera, I (1980). [https://www.jstor.org/stable/40980796 "Notes on the Early History of the Kwena (Bakwena-bagaSechele)"]. ''Botswana Notes and Records''. '''12''': 83–87. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40980796 40980796.]</ref> Legwale o tlhokafetse pele ga Motswasele a ka gola, ka jalo motsalwa le Legwale, ebong [[Maleke]], o ne a tshwarelela, mme morago motsalwa le ene o mongwe, [[Tshosa]] a tshwarelela bogosi fa Maleke a sena go tlhokafala. Motswasele o nnile kgosi fa Tshosa a mo rolela maemo ka ngwaga wa 1805.<ref name=":0" /> Motswasele o ne a itemogela ditlhaselo go tswa mo morafeng wa [[Bangwaketse]] moragonyana ga a sena go nna kgosi, se sa mo gwetlha go tsalana le [[Kgafela]].<ref name=":1">[https://www.jstor.org/stable/40980796 Schapera 1980], p. 85.</ref> Fa Bakwena ba ne ba gotlhagotlhana le [[Babirwa]], Motswasele o ne a berekisana le Seletlo, a nyala ngwana wa kgosi ya Seletlo. O ne a nna le ngwana wa mosimane le ene a bidiwa [[Kgosidintsi.]]<ref name=":1" /> Kamano ya ntlha ya Bakwena le ma Yuropa e diragetse mo pusong ya ga Motswasele.<ref name=":0" /> O ne a amogela letsholo le le neng le eteletswe pele ke Goddard Edward Donovan le Andrew Cowan ka ngwaga wa sekete makgolo a robabobedi le borobabobedi (1808). Ba ne ba mo fa dimpho tsa dijana le dikomoki tsa Yuropa, tse a neng a ka di dirisa e le bosupi jwa gore o kopane le batho ba Yuropa. Bakwena ba ne ba sa itse ditiro tsa matsogo tsa ma Yuropa, ka jalo go nna le le dilwana tseo ga ga Motswaselel go ne ga baka gore a bonwe e le modimo wa motse.<ref>[https://www.jstor.org/stable/40980796 Schapera 1980], pp. 84–85.</ref> Puso ya ga Motswasele e ne e supiwa ka kgotlhang mo morafeng wa Bakwena.<ref name=":0" /> Mo pusong ya gagwe yotlhe, o ne a gapa dijalo, dikgolo le basadi ba morafe wa gagwe, o ne a dirisa thata kotlhao ya thupa. Kgotlhang le Motswasele e ne ya baka gore ba kgotla ya Maoto ba kgaogane le morafe wa Bakwena go nna bontlha jwa Bangwaketse. Go ne go bonagala e kete Motswasele o ne a rata tlhogo ya kgotla ya Maoto ebong [[Motshebe]], ka jalo baganetsi ba ga Motshebe ba ne ba itlhophela go re ba seka ba bolelela Motshebe fa a bidiwa. Motswasele o ne a tsibogela go tlhoka go nna teng ga ga Motshebe ka go romela masole a a thapilweng kwa lolwapeng lwa gagwe, mme Motshebe a tshabisa batho ba gagwe mo morafeng.<ref name=":1" /> [[Moruakgomo Sechele|Moruakgomo]], morwa [[Tshosa]], o ne a sa rate go bo rraagwe a dirile Motswasele kgosi. O ne a tsiboga ka go idisa Motswasele ba ema nokeng ba gagwe, a mo gwetlha go ba otlhaa, gore ba tshephe ene. Morago ga go nna le kemo nokeng ya morafe, Moruakgomo o ne a loga segwenegwene le motsalwa le Motswasele ebong Segokotlo go bolaya Motswasele. Mo maikgantshong a gagwe, Motswasele o ne a tlhokomologa di tsiboso ka leano le. Fa a tswa kwa bokopanong kwa Shokwane ka ngwaga wa 1821 kwa a neng a tshwaentse go ago bolaiwa teng, o ne a salwa morago ke monna a tshotse selepe, mme monna o a mmolaya.O ne a bolokwa mo lefelong le a bolaetsweng mo go lone.<ref name=":1" /> Morago ga loso lwa ga Motswasele, morafe wa Bakwena o ne wa kgaogana ka Moruakgomo le Segokotlo ba ne ba eteletse pele makgamu a bone.<ref>[https://www.jstor.org/stable/40980796 Schapera 1980], p. 86.</ref> Se se ne sa salwa morago ke dikgotlhang tsa Difaqane pele ga Bakwena ba kopanngwa mo pusong ya ga [[Setshele I|Sechele I]].<ref>Okihiro, Gary Y. (1973). [https://www.jstor.org/stable/40979382 "Resistance and Accommodation: baKwena—baGasechele 1842—52"]. ''Botswana Notes and Records''. '''5''': 104–116. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://search.worldcat.org/search?q=n2:0525-5090 0525-5090]. [[:en:JSTOR#Content|JSTOR]] [https://www.jstor.org/stable/40979382 40979382].</ref> == Metswedi == az1oz2dyqn8diox6db6mm9n72xxy44l Rashid Bawa 0 12459 49390 48869 2026-04-20T17:12:52Z InternetArchiveBot 8156 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 49390 wikitext text/x-wiki '''Rashid Bawa''' (2 Moranang 1940- 14 Mopitlo 2024) e ne e le mopolotiki wa kwa Ghana, moemela ditshwanelo le leloko la [[:en:New_Patriotic_Party|New Patriotic Party]] of Ghana. O ne a le moemedi wa Ghana kwa [[Nigeria]] go fitlha a tlhokafala ka 14 Mopitlwe 2024[https://web.archive.org/web/20170427100312/http://citifmonline.com/2017/03/17/ayikoi-otoo-gina-blay-5-others-given-ambassadorial-roles/ <nowiki>.[ 2]</nowiki>] Bawa o ne a kile a direla jaaka moemedi wa Ghana kwa Saudi Arabia. E ne e le Leloko la Palamente la maloba.[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/Rashid-Bawa-s-presence-in-Parliament-questioned-68551 <nowiki>[ 4]</nowiki>] Bawa e ne e le leloko la palamente ya Akan Constituency ya Rephaboliki ya Ghana go tloga ka 7 Ferikgong 2001 go fitlha ka 6 Ferikgong 2005, jaaka motho yo o ikemetseng. == Go tlhophiwa jaaka moemedi == Ka kgwedi ya Seetebosigo 2017, Tautona [[:en:Nana_Akuffo-Addo|Nana Akuffo-Addo]] o ne a tlhopha Rashid Bawa go nna moemedi wa Ghana kwa Nigeria. O ne a le mo gare ga batho ba bangwe ba le robedi ba ba itsegeng ba Ghana ba ba neng ba tlhophilwe go etelela pele baemedi ba bodipolomate ba Ghana mo lefatsheng[https://web.archive.org/web/20170427100312/http://citifmonline.com/2017/03/17/ayikoi-otoo-gina-blay-5-others-given-ambassadorial-roles/ <nowiki>.[ 2]</nowiki>] == Botshelo le loso == Rashid Bawa o belegwe ka di 2 Moranang 1940.[https://www.ghanastar.com/tag/rashid-bawa/ <nowiki>[1]</nowiki>] E ne e le mmueledi e bile e le magiseterata wa ntlha wa Pokuase kwa Greater Accra. Bawa o tlhokafetse kwa Abuja, Nigeria ka 14 Mopitlwe 2024, a le dingwaga di le 83.[https://www.ghanastar.com/tag/rashid-bawa/ <nowiki>[1]</nowiki>] Setopo sa gagwe se ne sa isiwa kwa Kadjebi kwa Oti Region ya Ghana go fitlhwa[https://gna.org.gh/2024/03/rashid-bawa-ghanas-high-commissioner-to-nigeria-dead/ <nowiki>. [8]</nowiki>] E ne e le Motlatsa Tona ya Thuto E ne e le Tona ya Naga ya Thuto Saense le Metshameko O tlogetse mosadi le bana ba le bararo [http://www.myjoyonline.com/politics/2014/october-17th/akufo-addo-is-the-best-man-for-ghana-rashid-bawa.php <nowiki>[3]</nowiki>] == Metswedi == [1] Star, Ghana. [https://www.ghanastar.com/tag/rashid-bawa/ "Tag: Rashid Bawa"]. Ghanastar. Retrieved 16 July 2017. [2] Nyabor, Jonas. [https://web.archive.org/web/20170427100312/http://citifmonline.com/2017/03/17/ayikoi-otoo-gina-blay-5-others-given-ambassadorial-roles/ "Ayikoi Otoo, Gina Blay, 5 others given ambassadorial roles".] citifmonline. Retrieved 16 July 2017. [3] Gyasiwaa, Adwoa. [https://web.archive.org/web/20180813112729/http://www.myjoyonline.com/politics/2014/october-17th/akufo-addo-is-the-best-man-for-ghana-rashid-bawa.php "Akufo-Addo is the best man for Ghana - Rashid Bawa"]. Myjoyonline. Retrieved 16 July 2017. [4] Agency, GhanaWeb. "[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/Rashid-Bawa-s-presence-in-Parliament-questioned-68551 Rashid Bawa's presence in Parliament questioned]". GhanaWeb. Retrieved 16 July 2017. [https://web.archive.org/web/20170605203026/http://www.myjoyonline.com/politics/2017/June-3rd/akufo-addo-swears-in-first-batch-of-8-ambassadors.php <nowiki>[5] "Akufo-Addo swears in first batch of 8 Ambassadors"</nowiki>]. Myjoyonline. Retrieved 16 July 2017. [https://ghanamps.com/mp/rashid-bawa/ <nowiki>[6] Rashid, Bawa</nowiki>] Ghana MPs [https://www.graphic.com.gh/news/politics/rashid-bawa-npp-parliamentary-candidate-former-high-commissioner-to-nigeria-dies.html <nowiki>[7] Rashid Bawa: NPP parliamentary candidate & Former High Commissioner to Nigeria dies</nowiki>] [8] GNA (14 March 2024). [https://gna.org.gh/2024/03/rashid-bawa-ghanas-high-commissioner-to-nigeria-dead/ "Rashid Bawa, Ghana's High Commissioner to Nigeria dead"]. Ghana News Agency. Retrieved 15 March 2024. 2csfbw12jf9i7tvzu4nondhag9bm9ei Cecil Moller 0 13104 49388 2026-04-20T16:53:56Z Deborah Tjituka 11380 Ke tsentse tsebe 49388 wikitext text/x-wiki '''Cecil Moller''' (o tshotswe ka ngwaga wa 1967) ke motsamaisi wa filimi le motlhagisi wa kwa [[Namibia]]. == Kitso ka gagwe == Moller o belegetswe kwa Namibia ka 1967 mme a tla kwa [[USA|United States]] go ya go ithuta botaki.<ref>"[http://africultures.com/personnes/?no=6809 Cecil Moller]". Africultures (in French). Retrieved 11 October 2020.</ref> O ne a kgatlhwa ke tiragatso ya masaitseweng, mme a amogela dikirii ya gagwe ya bachelor mo dikgolaganong kwa [[Ramapo College]].<ref>"[https://issuu.com/dodge/docs/gradbook Graduation Film Book]". Chapman University's Dodge College of Film. June 8, 2010. p. 65. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o ne a dira jaaka moenjiniri wa modumo, motshameki wa difilimi le morulaganyi wa difilimi mo ditirong di le mmalwa pele a kaela difilimi tsa gagwe. O ne a simolola go dira jaaka motsamaisi wa Setshwantsho sa motshikinyego ka No Plot ka 1991. E ne e le yone ya ntlha ya Setshwantsho sa motshikinyego di le mmalwa tse a di dirileng ka dingwaga tsa bo1990.[http://africultures.com/personnes/?no=6809 <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Ka ngwaga wa 2000, molao wa [[Namibian Film Commission Act]] o ne wa fetisiwa go rotloetsa batsamaisi ba difilimi ba selegae jaaka Moller.<ref>Jule Selbo (2015). Jill Nelmes; Jule Selbo (eds.). [https://books.google.co.bw/books?id=kGikCgAAQBAJ&pg=PA29&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Women Screenwriters: An International Guide]. Springer. p. 29. ISBN 978-1-137-31237-2.</ref> Ka 2001, Moller o ne a tlhatlhoba matshelo a diaka kwa [[Walvis Bay]] a a ikaegileng ka dikepe tse di tsamayang ka paka ya selemo mo filiming ya gagwe e khutshwane e e gapileng sekgele ya House of Love.<ref>"[http://newsreel.org/video/HOUSE-OF-LOVE House of Love]". California Newsreel. Retrieved 11 October 2020</ref> O ne a batla go itse gore ke eng fa basadi ba, bangwe ba bone ba a neng a ba itse go tswa kwa sekolong, ba ne ba nna badiri ba tsa tlhakanelodikobo.<ref>"House of Love". BFM: Black Filmmaker. 5 (16). Black Filmmaker Publications Limited. 2002.</ref> Go tloga ka 2004 go ya go 2007, o ne a direla jaaka modulasetilo wa Khomišene ya Filimi ya Namibia.<ref>Philander, Frederick (6 July 2007). "[https://allafrica.com/stories/200707060347.html Namibia: Film Industry At a Crucial Stage]". New Era. AllAfrica. Retrieved 11 October 2020.</ref>Moller o ne a fopholetsa gore Namibia e ne e latlhegelwa ke 50% ya lotseno lo lo neng lo ka tswa go tswa mo ditirong tse dikgolo tsa boditšhabatšhaba mo nageng jaaka Generation Kill ka ntlha ya tlhaelo ya mafaratlhatlha.<ref>Hartman, Adam (16 May 2007). "[https://www.namibian.com.na/print.php?id=36564&type=2 Namibia the big loser in new war epic]". The Namibian. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o amogetse dikirii ya gagwe ya master mo go tlhagiseng difilimi kwa [[Chapman University]] ka 2010. O ne a tswa ka filimi e khutshwane ya Marvin le Stevie le Modimo ka bonako morago ga go aloga ga gagwe.<ref>"Namibia: Catch 'Marvin, Stevie and God' at the FNCC Tonight". [https://allafrica.com/stories/201101270269.html The Namibian]. AllAfrica. 26 January 2011. Retrieved 11 October 2020</ref> Ka 2016, Moller o ne a nna motlhami-mmogo wa filimi ya ntlha ya ga [[Perivi Katjavivi]] ya The Unseen, e e neng e sekaseka ditlhogo tsa boswa jwa morago ga bokoloniale jwa Namibia le go nna teng.<ref>Ellaya, Chanelle (10 April 2016). "'[https://www.screenafrica.com/2016/04/10/film/the-unseen-explores-notions-of-postcolonial-identity-and-existentialism/ The Unseen' explores notions of postcolonial identity and existentialism]". Screen Africa. Retrieved 11 October 2020.</ref>O amogetse sekgele sa Best Film Director Award kwa 2017 Namibian Film & Theatre Awards.<ref>"[https://web.archive.org/web/20211130153150/http://artscouncilnam.org/component/phocagallery/category/17-2017-nfta-the-show 2017 NFTA - The Show]". Arts Council of Namibia. Archived from the original on 30 November 2021. Retrieved 11 October 2020.</ref> == Metswedi == [[Category:Batho ba ba tshelang]] k02ayg23qat20tdtekvq2lbu1ce3vs2 49392 49388 2026-04-20T20:17:23Z Dumbassman 6831 49392 wikitext text/x-wiki '''Cecil Moller''' (o tshotswe ka ngwaga wa 1967) ke motsamaisi wa filimi le motlhagisi wa kwa [[Namibia]]. == Kitso ka gagwe == Moller o belegetswe kwa Namibia ka 1967 mme a tla kwa [[USA|United States]] go ya go ithuta botaki.<ref>"[http://africultures.com/personnes/?no=6809 Cecil Moller]". Africultures (in French). Retrieved 11 October 2020.</ref> O ne a kgatlhwa ke tiragatso ya masaitseweng, mme a amogela dikirii ya gagwe ya bachelor mo dikgolaganong kwa [[Ramapo College]].<ref>"[https://issuu.com/dodge/docs/gradbook Graduation Film Book]". Chapman University's Dodge College of Film. June 8, 2010. p. 65. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o ne a dira jaaka moenjiniri wa modumo, motshameki wa difilimi le morulaganyi wa difilimi mo ditirong di le mmalwa pele a kaela difilimi tsa gagwe. O ne a simolola go dira jaaka motsamaisi wa Setshwantsho sa motshikinyego ka No Plot ka 1991. E ne e le yone ya ntlha ya Setshwantsho sa motshikinyego di le mmalwa tse a di dirileng ka dingwaga tsa bo1990.[http://africultures.com/personnes/?no=6809 <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Ka ngwaga wa 2000, molao wa [[Namibian Film Commission Act]] o ne wa fetisiwa go rotloetsa batsamaisi ba difilimi ba selegae jaaka Moller.<ref>Jule Selbo (2015). Jill Nelmes; Jule Selbo (eds.). [https://books.google.co.bw/books?id=kGikCgAAQBAJ&pg=PA29&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Women Screenwriters: An International Guide]. Springer. p. 29. ISBN 978-1-137-31237-2.</ref> Ka 2001, Moller o ne a tlhatlhoba matshelo a diaka kwa [[Walvis Bay]] a a ikaegileng ka dikepe tse di tsamayang ka paka ya selemo mo filiming ya gagwe e khutshwane e e gapileng sekgele ya House of Love.<ref>"[http://newsreel.org/video/HOUSE-OF-LOVE House of Love]". California Newsreel. Retrieved 11 October 2020</ref> O ne a batla go itse gore ke eng fa basadi ba, bangwe ba bone ba a neng a ba itse go tswa kwa sekolong, ba ne ba nna badiri ba tsa tlhakanelodikobo.<ref>"House of Love". BFM: Black Filmmaker. 5 (16). Black Filmmaker Publications Limited. 2002.</ref> Go tloga ka 2004 go ya go 2007, o ne a direla jaaka modulasetilo wa Khomišene ya Filimi ya Namibia.<ref>Philander, Frederick (6 July 2007). "[https://allafrica.com/stories/200707060347.html Namibia: Film Industry At a Crucial Stage]". New Era. AllAfrica. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o ne a fopholetsa gore Namibia e ne e latlhegelwa ke 50% ya lotseno lo lo neng lo ka tswa go tswa mo ditirong tse dikgolo tsa boditšhabatšhaba mo nageng jaaka Generation Kill ka ntlha ya tlhaelo ya mafaratlhatlha.<ref>Hartman, Adam (16 May 2007). "[https://www.namibian.com.na/print.php?id=36564&type=2 Namibia the big loser in new war epic]". The Namibian. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o amogetse dikirii ya gagwe ya master mo go tlhagiseng difilimi kwa [[Chapman University]] ka 2010. O ne a tswa ka filimi e khutshwane ya Marvin le Stevie le Modimo ka bonako morago ga go aloga ga gagwe.<ref>"Namibia: Catch 'Marvin, Stevie and God' at the FNCC Tonight". [https://allafrica.com/stories/201101270269.html The Namibian]. AllAfrica. 26 January 2011. Retrieved 11 October 2020</ref> Ka 2016, Moller o ne a nna motlhami-mmogo wa filimi ya ntlha ya ga [[Perivi Katjavivi]] ya The Unseen, e e neng e sekaseka ditlhogo tsa boswa jwa morago ga bokoloniale jwa Namibia le go nna teng.<ref>Ellaya, Chanelle (10 April 2016). "'[https://www.screenafrica.com/2016/04/10/film/the-unseen-explores-notions-of-postcolonial-identity-and-existentialism/ The Unseen' explores notions of postcolonial identity and existentialism]". Screen Africa. Retrieved 11 October 2020.</ref>O amogetse sekgele sa Best Film Director Award kwa 2017 Namibian Film & Theatre Awards.<ref>"[https://web.archive.org/web/20211130153150/http://artscouncilnam.org/component/phocagallery/category/17-2017-nfta-the-show 2017 NFTA - The Show]". Arts Council of Namibia. Archived from the original on 30 November 2021. Retrieved 11 October 2020.</ref> == Metswedi == {{reflist}} [[Category:Batho ba ba tshelang]] d4siaxz9o61ksl9eccwi5zx3rtebdyw 49393 49392 2026-04-20T20:17:59Z Dumbassman 6831 49393 wikitext text/x-wiki '''Cecil Moller''' (o tshotswe ka ngwaga wa 1967) ke motsamaisi wa filimi le motlhagisi wa kwa [[Namibia]]. == Kitso ka gagwe == Moller o belegetswe kwa Namibia ka 1967 mme a tla kwa [[USA|United States]] go ya go ithuta botaki.<ref>"[http://africultures.com/personnes/?no=6809 Cecil Moller]". Africultures (in French). Retrieved 11 October 2020.</ref> O ne a kgatlhwa ke tiragatso ya masaitseweng, mme a amogela dikirii ya gagwe ya bachelor mo dikgolaganong kwa [[Ramapo College]].<ref>"[https://issuu.com/dodge/docs/gradbook Graduation Film Book]". Chapman University's Dodge College of Film. June 8, 2010. p. 65. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o ne a dira jaaka moenjiniri wa modumo, motshameki wa difilimi le morulaganyi wa difilimi mo ditirong di le mmalwa pele a kaela difilimi tsa gagwe. O ne a simolola go dira jaaka motsamaisi wa Setshwantsho sa motshikinyego ka No Plot ka 1991. E ne e le yone ya ntlha ya Setshwantsho sa motshikinyego di le mmalwa tse a di dirileng ka dingwaga tsa bo1990.[http://africultures.com/personnes/?no=6809 <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Ka ngwaga wa 2000, molao wa [[Namibian Film Commission Act]] o ne wa fetisiwa go rotloetsa batsamaisi ba difilimi ba selegae jaaka Moller.<ref>Jule Selbo (2015). Jill Nelmes; Jule Selbo (eds.). [https://books.google.co.bw/books?id=kGikCgAAQBAJ&pg=PA29&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Women Screenwriters: An International Guide]. Springer. p. 29. ISBN 978-1-137-31237-2.</ref> Ka 2001, Moller o ne a tlhatlhoba matshelo a diaka kwa [[Walvis Bay]] a a ikaegileng ka dikepe tse di tsamayang ka paka ya selemo mo filiming ya gagwe e khutshwane e e gapileng sekgele ya House of Love.<ref>"[http://newsreel.org/video/HOUSE-OF-LOVE House of Love]". California Newsreel. Retrieved 11 October 2020</ref> O ne a batla go itse gore ke eng fa basadi ba, bangwe ba bone ba a neng a ba itse go tswa kwa sekolong, ba ne ba nna badiri ba tsa tlhakanelodikobo.<ref>"House of Love". BFM: Black Filmmaker. 5 (16). Black Filmmaker Publications Limited. 2002.</ref> Go tloga ka 2004 go ya go 2007, o ne a direla jaaka modulasetilo wa Khomišene ya Filimi ya Namibia.<ref>Philander, Frederick (6 July 2007). "[https://allafrica.com/stories/200707060347.html Namibia: Film Industry At a Crucial Stage]". New Era. AllAfrica. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o ne a fopholetsa gore Namibia e ne e latlhegelwa ke 50% ya lotseno lo lo neng lo ka tswa go tswa mo ditirong tse dikgolo tsa boditšhabatšhaba mo nageng jaaka Generation Kill ka ntlha ya tlhaelo ya mafaratlhatlha.<ref>Hartman, Adam (16 May 2007). "[https://www.namibian.com.na/print.php?id=36564&type=2 Namibia the big loser in new war epic]". The Namibian. Retrieved 11 October 2020.</ref> Moller o amogetse dikirii ya gagwe ya master mo go tlhagiseng difilimi kwa [[Chapman University]] ka 2010. O ne a tswa ka filimi e khutshwane ya Marvin le Stevie le Modimo ka bonako morago ga go aloga ga gagwe.<ref>"Namibia: Catch 'Marvin, Stevie and God' at the FNCC Tonight". [https://allafrica.com/stories/201101270269.html The Namibian]. AllAfrica. 26 January 2011. Retrieved 11 October 2020</ref> Ka 2016, Moller o ne a nna motlhami-mmogo wa filimi ya ntlha ya ga [[Perivi Katjavivi]] ya The Unseen, e e neng e sekaseka ditlhogo tsa boswa jwa morago ga bokoloniale jwa Namibia le go nna teng.<ref>Ellaya, Chanelle (10 April 2016). "'[https://www.screenafrica.com/2016/04/10/film/the-unseen-explores-notions-of-postcolonial-identity-and-existentialism/ The Unseen' explores notions of postcolonial identity and existentialism]". Screen Africa. Retrieved 11 October 2020.</ref> O amogetse sekgele sa Best Film Director Award kwa 2017 Namibian Film & Theatre Awards.<ref>"[https://web.archive.org/web/20211130153150/http://artscouncilnam.org/component/phocagallery/category/17-2017-nfta-the-show 2017 NFTA - The Show]". Arts Council of Namibia. Archived from the original on 30 November 2021. Retrieved 11 October 2020.</ref> == Metswedi == {{reflist}} [[Category:Batho ba ba tshelang]] 03xsxvteawc63q1ihtlcl9xx0mv6lle Heloísa Jorge 0 13105 49389 2026-04-20T17:10:17Z Deborah Tjituka 11380 Ke tsentse tsebe 49389 wikitext text/x-wiki '''Heloísa Jorge''' (o belegwe ka 1 Phukwi 1984) ke motshameki wa difilimi le motsamaisi wa difilimi wa kwa [[Angola]]. == Kitso ka gagwe == Jorge o tsholetswe kwa motseng wa [[Chitato]], kwa [[Lunda Norte Province]], ke morwadia rre wa kwa Brazil le mmè wa kwa Angola, mme o na le morwarraagwe. O ne a itlhalosa e le ngwana yo o ditlhong yo o neng a na le mathata a go bua fa pele ga batho.<ref>André, Fabiana (15 June 2016). "[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ Heloisa Jorge]". Rede Angola (in Portuguese). Retrieved 15 October 2020.</ref>Fa a ne a le dingwaga di le 12, o ne a fudugela kwa Brazil le lelapa la gagwe go tshaba Ntwa ya Selegae ya Angola, a nna kwa [[Montes Claros]] pele.<ref>Ribeiro, Naiana (31 August 2019). "[https://web.archive.org/web/20211112091848/https://www.correio24horas.com.br/noticia/nid/baiana-de-coracao-heloisa-jorge-fala-sobre-morte-de-gilda-em-a-dona-do-pedaco/ Baiana de coração, Heloisa Jorge fala sobre morte de Gilda em A Dona do Pedaço]". Correio (in Portuguese). Archived from the original on 12 November 2021. Retrieved 15 October 2020.</ref> Jorge o ne a simolola go ya kwa ditlelaseng tsa go tshameka metshameko kwa sekolong mme a nna karolo ya setlhopha. Fa a ne a kwala ditlhatlhobo tsa go tsena kwa yunibesithing ya Brazil a na le dingwaga di le 18, o ne a swetsa ka gore a ithute go tshameka. Jorge o ne a fudugela kwa [[Salvador]], [[Bahia]] go ya go tsena kwa [[Federal University of Bahia]].[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Fa Jorge a ntse a tsena dithuto tsa gagwe tsa go tshameka, o ne a simolola go ithuta ka mekgatlho ya loago le go tokafatsa tsela e a neng a itshepa ka yone. Ka 2007, o ne a tlhophiwa go nna mofenyi wa Braskem Award ka ntlha ya go tshameka O Dia 14, e e neng e tsamaisiwa ke Ângelo Flávio. Gape ka 2007, Jorge o ne a kwala terama ya Uma Mulher Vestida de Sol, go tlotla Ariano Suassuna.[https://web.archive.org/web/20211112091848/https://www.correio24horas.com.br/noticia/nid/baiana-de-coracao-heloisa-jorge-fala-sobre-morte-de-gilda-em-a-dona-do-pedaco/ <sup>[2<nowiki>]</nowiki></sup>] O ne a aloga ka dikirii ya bonono jwa go diragatsa ka 2008.[ Ka 2009, Jorge o ne a tlhophiwa gape go nna mofenyi wa Braskem Award ka ntlha ya go tshameka mo filiming ya A Farsa da Boa Preguiça, e e neng e tsamaisiwa ke Harildo Deda. O ne a boela kwa Angola ka 2009 le setlhopha sa gagwe sa theatre, a tshameka motshameko wa Amêsa wa ga José Mena Abrantes.[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Ka 2012, Jorge o ne a tshameka jaaka Fabiana mo thelebisheneng ya Gabriela. <ref>Rodrigues, Thayná (29 January 2017). "[http://extra.globo.com/mulher/moda/heloisa-jorge-no-ar-em-lei-do-amor-posa-para-ensaio-de-moda-com-tons-terrosos-20832003.html Heloisa Jorge, no ar em 'A lei do amor', posa para ensaio de moda com tons terrosos]". Extra (in Portuguese). Infoglobo. Retrieved 15 October 2020.</ref> <ref>Mafrans, Paulo Víctor (8 May 2016). "[http://extra.globo.com/mulher/moda/heloisa-jorge-no-ar-em-lei-do-amor-posa-para-ensaio-de-moda-com-tons-terrosos-20832003.html Heloisa Jorge, a escrava Luanda da trama das 11, chegou ao Brasil refugiada de guerra]". Extra (in Portuguese). Infoglobo. Retrieved 15 October 2020.</ref> O ne a lalediwa go tsenela thelebišene ya Angola ya Jikulumessu, e e neng e rotloetsa maatla a bantsho, ka 2014. Mo go one ngwaga oo, Jorge o ne a tsamaisa lenaneo la Globo International Connections. Ka 2016, o ne a tshameka jaaka lekgoba Luanda mo lenaneong la Liberdade, Liberdade. Jorge o ne a tshameka jaaka mmaagwe yo o neng a swa Gilda Cunha Matheus mo thelebisheneng ya A Dona do Pedaço ya 2019.<ref>"[https://gshow.globo.com/novelas/a-dona-do-pedaco/noticia/entenda-a-trama-de-a-dona-do-pedaco-proxima-novela-das-9-que-traz-juliana-paes-e-marcos-palmeira-como-casal-protagonista.ghtml Entenda a trama de 'A Dona do Pedaço', próxima novela das 9, que traz Juliana Paes e Marcos Palmeira como casal protagonista]" (in Portuguese). Globo.com. 24 February 2019. Retrieved 15 October 2020</ref> == Metswedi == [[Category:Batho ba ba tshelang]] 5s6zjo0pxd5ew5kc30u1f4vjq2d00ag 49391 49389 2026-04-20T20:16:17Z Dumbassman 6831 49391 wikitext text/x-wiki '''Heloísa Jorge''' (o belegwe ka 1 Phukwi 1984) ke motshameki wa difilimi le motsamaisi wa difilimi wa kwa [[Angola]]. == Kitso ka gagwe == Jorge o tsholetswe kwa motseng wa [[Chitato]], kwa [[Lunda Norte Province]], ke morwadia rre wa kwa Brazil le mmè wa kwa Angola, mme o na le morwarraagwe. O ne a itlhalosa e le ngwana yo o ditlhong yo o neng a na le mathata a go bua fa pele ga batho.<ref>André, Fabiana (15 June 2016). "[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ Heloisa Jorge]". Rede Angola (in Portuguese). Retrieved 15 October 2020.</ref>Fa a ne a le dingwaga di le 12, o ne a fudugela kwa Brazil le lelapa la gagwe go tshaba Ntwa ya Selegae ya Angola, a nna kwa [[Montes Claros]] pele.<ref>Ribeiro, Naiana (31 August 2019). "[https://web.archive.org/web/20211112091848/https://www.correio24horas.com.br/noticia/nid/baiana-de-coracao-heloisa-jorge-fala-sobre-morte-de-gilda-em-a-dona-do-pedaco/ Baiana de coração, Heloisa Jorge fala sobre morte de Gilda em A Dona do Pedaço]". Correio (in Portuguese). Archived from the original on 12 November 2021. Retrieved 15 October 2020.</ref> Jorge o ne a simolola go ya kwa ditlelaseng tsa go tshameka metshameko kwa sekolong mme a nna karolo ya setlhopha. Fa a ne a kwala ditlhatlhobo tsa go tsena kwa yunibesithing ya Brazil a na le dingwaga di le 18, o ne a swetsa ka gore a ithute go tshameka. Jorge o ne a fudugela kwa [[Salvador]], [[Bahia]] go ya go tsena kwa [[Federal University of Bahia]].[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Fa Jorge a ntse a tsena dithuto tsa gagwe tsa go tshameka, o ne a simolola go ithuta ka mekgatlho ya loago le go tokafatsa tsela e a neng a itshepa ka yone. Ka 2007, o ne a tlhophiwa go nna mofenyi wa Braskem Award ka ntlha ya go tshameka O Dia 14, e e neng e tsamaisiwa ke Ângelo Flávio. Gape ka 2007, Jorge o ne a kwala terama ya Uma Mulher Vestida de Sol, go tlotla Ariano Suassuna.[https://web.archive.org/web/20211112091848/https://www.correio24horas.com.br/noticia/nid/baiana-de-coracao-heloisa-jorge-fala-sobre-morte-de-gilda-em-a-dona-do-pedaco/ <sup>[2<nowiki>]</nowiki></sup>] O ne a aloga ka dikirii ya bonono jwa go diragatsa ka 2008.[ Ka 2009, Jorge o ne a tlhophiwa gape go nna mofenyi wa Braskem Award ka ntlha ya go tshameka mo filiming ya A Farsa da Boa Preguiça, e e neng e tsamaisiwa ke Harildo Deda. O ne a boela kwa Angola ka 2009 le setlhopha sa gagwe sa theatre, a tshameka motshameko wa Amêsa wa ga José Mena Abrantes.[http://www.redeangola.info/especiais/sempre-acreditei-na-arte-como-uma-ferramenta-de-educacao/ <sup>[1<nowiki>]</nowiki></sup>] Ka 2012, Jorge o ne a tshameka jaaka Fabiana mo thelebisheneng ya Gabriela.<ref>Rodrigues, Thayná (29 January 2017). "[http://extra.globo.com/mulher/moda/heloisa-jorge-no-ar-em-lei-do-amor-posa-para-ensaio-de-moda-com-tons-terrosos-20832003.html Heloisa Jorge, no ar em 'A lei do amor', posa para ensaio de moda com tons terrosos]". Extra (in Portuguese). Infoglobo. Retrieved 15 October 2020.</ref><ref>Mafrans, Paulo Víctor (8 May 2016). "[http://extra.globo.com/mulher/moda/heloisa-jorge-no-ar-em-lei-do-amor-posa-para-ensaio-de-moda-com-tons-terrosos-20832003.html Heloisa Jorge, a escrava Luanda da trama das 11, chegou ao Brasil refugiada de guerra]". Extra (in Portuguese). Infoglobo. Retrieved 15 October 2020.</ref> O ne a lalediwa go tsenela thelebišene ya Angola ya Jikulumessu, e e neng e rotloetsa maatla a bantsho, ka 2014. Mo go one ngwaga oo, Jorge o ne a tsamaisa lenaneo la Globo International Connections. Ka 2016, o ne a tshameka jaaka lekgoba Luanda mo lenaneong la Liberdade, Liberdade. Jorge o ne a tshameka jaaka mmaagwe yo o neng a swa Gilda Cunha Matheus mo thelebisheneng ya A Dona do Pedaço ya 2019.<ref>"[https://gshow.globo.com/novelas/a-dona-do-pedaco/noticia/entenda-a-trama-de-a-dona-do-pedaco-proxima-novela-das-9-que-traz-juliana-paes-e-marcos-palmeira-como-casal-protagonista.ghtml Entenda a trama de 'A Dona do Pedaço', próxima novela das 9, que traz Juliana Paes e Marcos Palmeira como casal protagonista]" (in Portuguese). Globo.com. 24 February 2019. Retrieved 15 October 2020</ref> == Metswedi == {{reflist}} [[Category:Batho ba ba tshelang]] d6ubk0ljvv469br3qg84f1y3kh3ak77