Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.45.0-wmf.7 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Event Event talk 0 590 179112 179098 2025-06-29T13:26:15Z Koiravva 1717 rahvahanižanduz: kadodud informacijan pördumine, "veden" heitand. Kova sanoiden järgenduz: Substantiv, Verb, Objekt. päiči statjoiš, konz ei voi sanuda toižin. 179112 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Valdkund | Nimi = Venälaine Federacii<br />Российская Федерация | Valdkundznam = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | Flag = Flag of Russia.svg | Valdkundznam text = Venäman valdkundznam | Flag text = Venäman flag | Pälidn = Moskv | Eläjiden lugu = 142,122,776 (Krimata)<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/rs.html Venäman ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref>,<br/>144,473,177 (Krimanke)<ref>Ni üks' sur' valdkund ei tundištand Kriman sirdandad Venämha.</ref> | Voz' = 2018 | Pind = 17,098,246 (Krimata),<br/>17,125,191 (Krimanke) | Kart = Russian Federation (orthographic projection) - Crimea disputed.svg | Kel' = [[venäkel'|venän]] | Valdkundan pämez' = [[Putin Vladimir|Vladimir Putin]] | Päministr = [[Mišustin Mihail|Mihail Mišustin]] | Religii = [[hristanuskond]], [[ateizm]], [[islam]], [[buddizm]], [[paganuz]] | Valüt = [[venäman rubl']] (RUB) (₽) | Internet-domen = [[.ru]], [[.рф]], [[.su]] | Telefonkod = +7 | Aigvö = [[UTC]]+2..+12 }} '''Venäma''' ([[venän kel'|venäkelel]]: ''Россия'' [rɐˈsʲijə]), '''Venälaine Federacii''' (lühetud nimi: '''VF''', {{lang-ru|Российская Федерация}}), molembad nimitused oma oficialižed; järgeližpaginas mugažo — '''[[Venä]]''', om valdkund [[Evrop|Päivnouzmaižes Evropas]] da [[Azii|Pohjoižes Azijas]]. Venäman pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Moskv]]. Vl 2017 kaik oli 15 lidnad Venälaižes Federacijas, kudambiden eläjiden lugu oli enamb 1 mln eläjid: [[Moskv]], [[Piter]], [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Alauz'lidn|Alanovgorod (Alauz'lidn)]], [[Kazan']], [[Čeläbinsk]], [[Samar]], [[Omsk]], [[Rostov Donal]], [[Uf]], [[Krasnojarsk]], [[Perm']], [[Voronež]], [[Volgograd]]. Venäma om [[Ma]]n kaikiš suremb valdkund pindan mödhe — 17 098 246 km². Vl [[2010. voz'|2010]] Venälaižen Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad (ühesanz' sija [[Ma]]s). Valdkundaline kel' om [[venäkel']], dai mugažo ičeze valdkundaližed keled oma 23 federacijan subjektoiš. Venäma om [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijan]], [[Ripmatomiden Valdkundoiden Ühtnend]]an, [[Evrazijan Ekonomižen Ühtištuz|Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen]] da toižiden organizacijoiden ühtnii. == Istorii == Vl [[862. voz'|862]] päivnouzmslavine (Amuižvenälaine) valdkund sündui. Äjad päivnouzmslavižed heimod ühtetas sihe. Möhemba, feodaližen rouhusen tagut, se jagase paloihe — ičenaižihe ruhtinazkundoihe. 13. voz'sadal venälaižed ruhtinazkundad puttas [[Mongolijan imperii|mongoližiden hanoiden]] tobmuden alle. Vl [[1380. voz'|1380]] venälaine [[Dmitrii Donalaine]]-ruhtinaz vägestab Mamai-hanan sodavägid [[Kulikovon tora|toras Kulikovon pöudol]]. 16. voz'sadal Moskvan ruhtinazkund (möhemba — valdkund) zavodib lujetas, susedruhtinazkundad ühtetas sihe. Muga ühthine keskustoittud valdkund om sündnu. [[Ivan IV|Ivan IV (Grazii)]]-carin aigan Venälaine valdkund levitab jalos ičeze röunad. Se anastab Kazanin da Astrahanin hankundoid. 17. voz'sadal, jäl'ges Ivanan IV surmad, Torokaig zavodiše. [[Pol'šanma|Pol'šanmaižed]] sodaväged tuldas Venämha. Vl [[1612. voz'|1612]] venälaine ratnikišt, kudamban ezinenas [[Minin Kuz'ma|Minin]] da [[Požarskii Dmitrii|Požarskii]] oliba, vägesti pol'šanmalaižid. Vl [[1613. voz'|1613]] [[Romanov Mihail|Mihail Romanov]] valičese da kändase uden carin, [[Romanoviden dinastii]] ohjastab Venämad vodelesai [[1917. voz'|1917]]. 18. voz'sadan augotišes [[Sur' Petr|Petr I-car']] zavodib ičeze masštabižed reformad valdkundas da kändab sidä [[Venäman imperii|Venäman imperijaks]]. [[Pohjoižsoda]]n (1700−1721) jäl'ghe Venälaine imperii sab maid [[Baltijanmeren rand]]oil. Vl [[1812. voz'|1812]] soda («Tatanmaine voin») zavodiše [[Napoleon I|Napoleonan]] [[Francii|Francijanke]]. Venälaižed sodaväged ottihe vägestust neciš voinas evropalaižiden ühtnenuziden valdkundoiden abunke. Vl [[1861. voz'|1861]] maorjanoiktuz om tühjitadud. 19. voz'sadan lop harakterizuiše tegimišton da radajiden lugun kazvol. Vozil 1905−1907 [[ezmäine venälaine revolücii]] tegihe. Vl [[1914. voz'|1914]] Venälaine imperii, Antantan ühtnijan oldes, tuleb [[Ezmäine mail'man voin|Ezmäižhe mail'manvoinha]]. Vn 1917 uhokul revolücii zavodiše («Uhokun revolücii»), kudamb tühjitab monarhijad i tegeb Venäman tazovaldkundaks. Pordaigaine ohjastuz tedotab voinan jätkmižes, no sügüzel bol'ševikad anastadas tobmut [[Lenin Vladimir|Lenin]] ezinenas. Vozil 1918−1922 [[Rahvahanikoiden soda Venämas|Rahvahanikoiden soda]] levini, i bol'ševikad otiba vägestust siš. Vl 1922 tedotadas [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ:n]] sädandas. Vozil 1941−1945 — Venäman ühtnemine [[Toine mail'man soda|Toižhe mail'mansodha]] («Surhe Tatanman voinha») [[Saksanma]]d vaste. Vl 1991 [[Nevondkundaline Ühtištuz|Nevondkundaližen Ühtnendan]] (NSTÜ:n) jagund tegihe, Venäma läksi sišpäi, no jäi nevondkundaližiden kožundkirjutesiden jäl'ghetulijaks. == Geografižed andmused == [[Fail:Vasyugan.jpg|thumb|right|250px|Vasügan-jogi]] Venäma sijadase [[Pohjoine šurupolišk|Pohjoižes mapoliškos]], [[Evrazii]]-kontinentan pohjoižel. Ümbri 14 procentas Venäman territorijad sijadase [[Pohjoine nabapird|Pohjoižen polärižen pirdan]] taga, igähižen rougun zonas. Venälaine Federacii om [[Tün' valdmeri|Tünen]], [[Atlantine valdmeri|Antlantižen]] ([[Baltijan meri]], [[Mustmeri]] i [[Azovmeri]]), [[Jävaldmeri]]n da [[Kaspijan meri|Kaspijan meren]] randoil, sen mererandad oma kaikiš pidembad (37,653 km) Man toižihe valdkundoihe rindataden. Venämal om maröunoid nenidenke valdkundoidenke (častomarašt vaste): [[Norvegii]], [[Suomenma]], [[Estinma]], [[Latvii]], [[Litvanma]], [[Pol'šanma]], [[Vaugedvenäma]], [[Ukrain]], [[Gruzii]] (sidä kesken [[Abhazii|Abhazijanke]] i [[Suviosetii|Suviosetijanke]]), [[Azerbaidžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolii]], [[Kitai]], [[Korejan Rahvahaline Demokratine Tazovaldkund|Pohjoižkorei]]; vezivaldkundröunoid [[AÜV|Amerikan Ühtenzoittud Valdkundoidenke (Štatoidenke)]] da [[Japonii|Japonijanke]]. Venäman agjahižed čokkoimed kontinental: agjahine pohjoine punkt — [[Čelüskinan nem']] [[Krasnojarskan rand]]as; agjahine suvipunkt — [[Bazardüzünmägi]] [[Dagestanan Tazovaldkund]]as; agjahine päivlaskmpol'ne punkt — [[Dežnövan nem']] [[Čukotkan avtonomine ümbrik|Čukotkan avtonomižes ümbrikos]]; agjahine päivnouzmpol'ne punkt — [[Baltijan letejono]] [[Kaliningradan agj]]as. Keskuzpunkt — [[Vivijärv]] [[Krasnojarskan rand]]as. Kaik om enamba 120 tuhad jogid da ümbri kaht millionad järvid Venämas. Saum vezid — 4,22 %. Kaikiš pidembad joged oma (kirjamišton mödhe) [[Amur]], [[Lenanjogi]], [[Kamanjogi]], [[Jenisei]], [[Irtiš]], [[Ob']], [[Volg]]; kaikiš surembad järved (suruden mödhe) — [[Kaspijan meri]] (Venäman paloin), [[Baikal]], [[Ladogjärv]], [[Änine]]. == Politine sistem == Valdkundan edeližed [[Venälaižen Federacijan konstitucii|Konstitucijad]] ({{lang-ru|Конституция}}) oliba vahvištadud vll 1905, 1918, 1924, 1936 i 1977. Nügüdläine kudenz' lugul Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Russian_Federation__the?lang=en Venälaižen Federacijan Konstitucijan tekst ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> om olmas vspäi 1993, sen mödhe Venälaine Federacii om demokratine federativine valdkund [[segoitadud tazovaldkund|prezidentiž-parlamentiženke tazovaldkundaliženke]] ohjanduzmahtusenke. Konstitucijan vn 2014 versii om väges. === Valdkundan pämez' === Venäman pämez' om [[Venälaižen Federacijan prezident|prezident]] ({{lang-ru|Президент Российской Федерации}}), eläjad valitas händast kudeks vodeks. Kahtenden strokun voimuz om olmas. Venäman Prezidentiden nimikirjutez: * [[Jel'cin Boris|Boris Nikolajevič Jel'cin]] (1991−1999) * [[Putin Vladimir|Vladimir Vladimirovič Putin]] (2000−2008) * [[Medvedev Dmitrii|Dmitrii Anatol'jevič Medvedev]] (2008−2012) * [[Putin Vladimir|Vladimir Vladimirovič Putin]] (2012— tähäsai) === Käskusenandai tobmuz === Käskusenandajan tobmuden ülembaine aluzkund om kaks'kodine parlament ([[Venälaižen Federacijan Federaline suim|Federaline Suim]], {{lang-ru|Федеральное Собрание}}): ülähäine kodi (palat) — [[Federacijan Nevondkund]] ({{lang-ru|Совет Федерации}}), alahaine kodi (palat) nimitase [[Valdkundaline Dum|Valdkundaližeks Dumaks]] (ven. ''Государственная Дума''). === Radonoigendai tobmuz === Radonoigendajan (Elohopanijan) tobmuden ülembaine aluzkund om Venälaižen Federacijan ohjastuz ({{lang-ru|Правительство Российской Федерации}}), prezident paneb radnikusele sen ezimest — päministrad ({{lang-ru|премьер-министр}}). Valdkundaline Dum vahvištoitab päministran kandidaturad. [[Mišustin Mihail|Mihail Mišustin]] om päministraks vn 2020 vilukun 16. päiväspäi. Edeližed päministrad: * [[Medvedev Dmitrii|Dmitrii Medvedev]] (08.05.2012 — 16.01.2020). * [[Putin Vladimir|Vladimir Putin]] (2008−2012) Vspäi 2004 [[Lavrov Sergei|Sergei Lavrov]] radab röunantagaižiden azjoiden ministran. Nügüdläine [[Venäman kaičendministruz|kaičendministr]] om [[Šoigu Sergei|Sergei Šoigu]] (vspäi 2012). === Käskuzkundaline tobmuz === Käskuzkundaližen tobmuden pä om Venälaižen Federacijan Ülembaine käskuzkund ({{lang-ru|Верховный суд}}), sen pertišt sijadase Moskvan keskuzpalas. == Administrativiž-territorialine jagand == &nbsp;&nbsp;&nbsp;''Kacu kirjutuz: [[Venäman administrativiž-territorialine jagand]]'', ''[[Venälaižen Federacijan subjektad]]''. Kaik 83 regionad mülüdas Venälaižhe Federacijha ([[Krim (Venäman region)|Kriman]] kahten regionan lugemata): * 21 [[Venäman tazovaldkundad|tazovaldkundad]] * 46 agjad * 9 [[Venälaižen Federacijan randad|randad]] * 4 ümbrikod * 2 federativižen alištusen lidnad * 1 avtonomine agj Kaik om [[Venäman federaližiden ümbrikoiden nimikirjutez|kahesa federališt ümbrikod]] Venämas vspäi 2016. == Eläjad == [[RosStat|RosStat:an]] andmusiden mödhe, vl 2010 Venälaižen Federacijan eläjiden lugu oli 141 927 297 eläjad. Venäma om ühesandel sijal ristituiden lugun mödhe toižihe valdkundoihe rindataden. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 148,561,694 eläjad vl 1993. Venäman eläjiden enambuz (kaks' koumandest) eläb valdkundan [[Evrop|evropižes]] palas, toine koumandez — [[Uralmäged|Uralan]] taga. Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, 77,7 % Venäman eläjid oma [[venälaižed]] (sidä kesken [[kozakad]] i [[pomorad]]), 3,7 % — [[kazanin totarlaižed]], 1,4 % — [[ukrainalaižed]], 1,1 % — [[baškiralaižed]], 1,0 % — [[čuvašalaižed]], 1,0 % — [[čečenalaižed]], toižed rahvahad — 10,2 %, rahvahuden ozutandata — 3,9 %. Venäma om äirahvahaline valdkund, i äjad rahvahad oma igähižed. Läz kaik ristitišt voib pagišta venäkelel. Mamankelen mödhe (2010): [[venäkel']] — 85,7 %, [[totaran kel']] — 3,2 %, [[čečenan kel']] — 1,0 %, toižed keled — 10,1 %. Uskondan mödhe (2006): Venäman [[ortodoksine hristanuskond|ortodoksižed hristanuskojad]] — 15..20 %, [[islam]]anuskojad — 10..15 %, toižed [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 2 %, toižed uskojad i religijatomad — 68 %. Kaik om 167 lidnad enamba mi 100 tuhad eläjidenke (kül'mku 2018). Koume eläjad nelläspäi oma lidnalaižed (2020). == Rahvahanižanduz == Venäma om šingotai valdkund, keskmäižen šingotesen. Valdkund om [[Mail'man torguindorganizacii|Mail'man torguindorganizacijan]] da [[Evrazijan Ekonomižen Ühtištuz|Evrazijan Ekonomižen Ühtištusen]] ühtnijaks. Venäman ekonomik om videndel sijal mirun valdkundoiden keskes da ezmäižel sijal Evropan valdkundoiden keskes [[kogosüdäiprodukt|KSP:n]] tazostadud ostmižmahtusen mödhe, vodel 2022 se oli 5,33 trln AÜV:oiden dollaroid ekvivalentas. Venäman panend mail'man ekonomikha om 3,24 % (2022). Ižandusen hüvä olend rippub kivivoin da gazan eksportaspäi lujas märas. Venäman KSP:n sarakoiden keskes oma (vn 2020 tedod): tegimišt 14,8 %, torguind i likkuimiden kohenduz 13,1 %, tarbhaižiden kaivatusiden samine 9,8 %, socialine sarak 8,3 %, sodakaičend 6,5 %, sauvond 5,7 %, finansine sarak 4,9 %, tedotehnine sarak 4,5 %, maižanduz (manradand, mecižanduz, mectuz, kalanpüdand) 4,1 %, tervhudenkaičend 3,9 %, openduz 3,4 %, sidon sarak 2,8 %, elektroenergetine sarak (elektruz, gaz, puru) 2,6 %, administrativižed radod 2,0 %, kul'turelo i sport da lebu dai bobuštused 0,9 %, adivpertiden sarak 0,7 %, toižed radod 0,6 %. Radotomiden ristituiden lugumär — 3,2 %, radnikoiden — 60,1 % (voden 2023 andmused). Keskmäine pauk Venämas om 57 244 rubläd kus (edel valdkundmaksoiden vähendust, vodel 2021). Valdkundan surembad kompanijad oma [[Venäman raudted]], 711 tuhad ristitud radoiba siš vl 2019, mugažo Rosteh 450 tuhanke radajid (2020) i X5 Group — 340 tuhad radnikoid (2020). Vodel 2022 Venämal om saudud eländsijiden 102,7 mln nellikmetrid. Venäman rahad om [[venälaine rubl']], sen maksmine oli 73,66 rubläd ühtes AÜV:oiden dollaras (2021). Vl 2012 valdkundan päeksport oli [[kivivoi]] da [[londuseline gaz]] (45 %), [[kivivoiproduktad]] (25 %), [[metall]]ad da metalližed tegesed (8 %), himižen tegimišton produkcii (6 %), mašiništonsauvomižen sarakon produkcii (5 %); toine eksport — [[söndtavarad]] (3 %), [[pu (material)|pumaterialad]] (2 %). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.gov.ru/ Venäman federaližiden valdkundaližiden aluzkundoiden server (''gov.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} * [http://www.kremlin.ru/ Venälaižen Federacijan prezidentan sait (''kremlin.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.duma.gov.ru/ Valdkundaližen Duman sait (''duma.gov.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} * [http://government.ru/ Venäman federaližen ohjastusen sait (''government.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} * [http://www.vsrf.ru/ Ülembaižen käskuzkundan sait (''vsrf.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{ref-fr}} {{Commons|Russia}} {{Evrop}} {{Azii}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} {{Nece kirjutuz Vepsän Vikijas|[http://veps-kir.wikia.com/wiki/Веняма Веняма]}} [[Kategorii:Venäma| ]] plxq64g1l60d260z2qxrxk3ekjwg1os 0 7133 179206 112308 2025-06-30T08:38:30Z Михаил Семёнов 3105 179206 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = SemenovPM.jpg | описание изображения = Pötr Semönov }} '''Pötr Mihailovič Semönov''' ([[karjalan kel'|karj]].: ''P'otr Sem'onov'', {{lang-ru|Пётр Михайлович Семёнов}}; sünd. [[11. heinku]] [[1934]], [[Rodinjärv (külä)|Rodinjärv]]-külä, [[Präžan rajon]], [[Karjal|Karjalan ANST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[17. keväz'ku]] [[2019]], [[Petroskoi]], [[Karjalan Tazovaldkund]], [[Venälaine Federacii]]) oli [[karjalaižed|karjalaine]] kirjutai i kändai. Kirjuti [[karjalan kel'|karjalan kelen]] [[livvin paginišt|livvin paginal]]. == Homaičendad == <references/> == Edesine lugemine == === Proz === * Sem'onov P. Ruadajat. — Petroskoi: Folium, 1998. — 136 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša: Romuanu. — Petroskoi: Periodika, 2004. — 159 lp. * Sem'onov P. Rodinjärvi: (Vallitut kerdomukset). — Petroskoi, 2009. — 214 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša (Elektronine resurs)/ Lugijad: Marija Dorofejeva (jagused 1—4), Nina Barmina (jagused 5—8), Lidija Jevsejeva (jagused 9—13). — Finland: Karjalan Kielen Seura, 2008. — 6 elektroništ optišt diskad (CD-DA, 6 č 43 min 67 s): stereo. === Kändused === * Ildazen vuottajes/ Kiännökset karjalakse P. Sem'onov. — Petroskoi: Periodika, 2001. — 144 lp. * Puškin A. Kapitanan tütär: pitkükerdomus/ Пер. П. М. Семёнов. — Petroskoi: Periodika, 2005. — 118 lp. * Lev Tolstoi. Lapsile/ Пер. П. М. Семёнов. — Петрозаводск, 2012. — 110 lp. ISBN 978-5-9631-0153-7. {{stub}} [[Kategorii:Karjalaižed]] [[Kategorii:Venäman kirjutajad]] [[Kategorii:Kändajad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kolnuded Petroskoiš]] ny6kwe3oa6jp276lw4mq9ww4419pr5j 179208 179206 2025-06-30T08:49:57Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 179208 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = SemenovPM.jpg | описание изображения = Pötr Semönov vl 2005 vai sen aigemba }} '''Pötr Mihailovič Semönov''' ({{lang-krl|P'otr Sem'onov}}, {{lang-ru|Пётр Михайлович Семёнов}}; sünd. [[11. heinku]] [[1934]], [[Rodinjärv (külä)|Rodinjärv]]-külä, [[Präžan rajon]], [[Karjal|Karjalan ANST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[17. keväz'ku]] [[2019]], [[Petroskoi]], [[Karjalan Tazovaldkund]], [[Venälaine Federacii]]) oli [[karjalaižed|karjalaine]] kirjutai i kändai. Kirjuti [[karjalan kel'|karjalan kelen]] [[livvin paginišt|livvin paginal]]. == Homaičendad == <references/> == Edesine lugemine == === Proz === * Sem'onov P. Ruadajat. — Petroskoi: Folium, 1998. — 136 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša: Romuanu. — Petroskoi: Periodika, 2004. — 159 lp. * Sem'onov P. Rodinjärvi: (Vallitut kerdomukset). — Petroskoi, 2009. — 214 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša (Elektronine resurs)/ Lugijad: Marija Dorofejeva (jagused 1—4), Nina Barmina (jagused 5—8), Lidija Jevsejeva (jagused 9—13). — Finland: Karjalan Kielen Seura, 2008. — 6 elektroništ optišt diskad (CD-DA, 6 č 43 min 67 s): stereo. === Kändused === * Ildazen vuottajes/ Kiännökset karjalakse P. Sem'onov. — Petroskoi: Periodika, 2001. — 144 lp. * Puškin A. Kapitanan tütär: pitkükerdomus/ Пер. П. М. Семёнов. — Petroskoi: Periodika, 2005. — 118 lp. * Lev Tolstoi. Lapsile/ Пер. П. М. Семёнов. — Петрозаводск, 2012. — 110 lp. ISBN 978-5-9631-0153-7. {{stub}} [[Kategorii:Karjalaižed]] [[Kategorii:Venäman kirjutajad]] [[Kategorii:Kändajad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kolnuded Petroskoiš]] 6e096bwnu3t0tvbuclwhggp87jgm2wl 0 10349 179198 179097 2025-06-30T08:06:28Z Motoranger 10577 +galerei 179198 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil, sild om vaiše projektas niiden keskes. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 373 382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> | | | Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 | </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] s10yapy1eisaet3njit39gk0r6zvvtl 179199 179198 2025-06-30T08:11:19Z Motoranger 10577 +kosketuz 179199 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil, sild om vaiše projektas niiden keskes. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 373 382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> | | | Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 | </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] seep34rq0p5pe9hx0gia1qspb39t676 179200 179199 2025-06-30T08:16:17Z Motoranger 10577 galerei+ 179200 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil, sild om vaiše projektas niiden keskes. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 373 382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> | | Université Marien Ngouabi VOA Afrique.jpg|Universitet Marian Nguabin nimed (2017) Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 Arrivée d'un train à Brazzaville, au Congo, le 28 novembre 2018.jpg|Tulnuden jonusen vedim Brazzavilin päraudtestancijal vl 2018 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] je2r5qrbz15oma7groarjbethiyw7o0 179201 179200 2025-06-30T08:22:43Z Motoranger 10577 galerei+ 179201 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil, sild om vaiše projektas niiden keskes. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1,373,382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> | BZZV 3.png|Pühän Annan bazilikjumalanpert', vn 2018 nägu Avenue Amilcar Cabral Nord.jpg|Azjaline rajon ''Amilcar Cabral Nord''-prispektal vl 2022 BZZV 5.png|Mpilan üläkorktad pertid-kajsjaižed vl 2018 Université Marien Ngouabi VOA Afrique.jpg|Universitet Marian Nguabin nimed (2017) Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 Arrivée d'un train à Brazzaville, au Congo, le 28 novembre 2018.jpg|Tulnuden jonusen vedim Brazzavilin päraudtestancijal vl 2018 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] i2z2sb0k8eay283i3xwfnwailhv5o59 179203 179201 2025-06-30T08:30:10Z Motoranger 10577 +kuva 179203 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil i privatižil motorvenehil, avto- da raudtesildan sauvomine niiden keskes mäneb vll 2023−2028. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1,373,382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Nabemba.jpg|Nabemb-čuhunduz (''Nabemba'', 2009) BZZV 3.png|Pühän Annan bazilikjumalanpert', vn 2018 nägu (om saudud vodele 1943) Avenue Amilcar Cabral Nord.jpg|Azjaline rajon ''Amilcar Cabral Nord''-prispektal vl 2022 BZZV 5.png|Mpilan üläkorktad pertid-kajsjaižed vl 2018 Université Marien Ngouabi VOA Afrique.jpg|Universitet Marian Nguabin nimed (2017) Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 Arrivée d'un train à Brazzaville, au Congo, le 28 novembre 2018.jpg|Tulnuden jonusen vedim Brazzavilin päraudtestancijal vl 2018 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] dckzv2kjvzxu2jcmju2e6rog1cin7eu 179204 179203 2025-06-30T08:33:08Z Motoranger 10577 toine olii kuva 179204 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil i privatižil motorvenehil, avto- da raudtesildan sauvomine niiden keskes mäneb vll 2023−2028. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks rajonaks ({{lang-fr|arrondissement}}). == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1,373,382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> BZV DTN.jpg|Lidnan nägu vl 2019, Nabemb-čuhunduz (''Nabemba'') om oiktalpäi BZZV 3.png|Pühän Annan bazilikjumalanpert', vn 2018 nägu (om saudud vodele 1943) Avenue Amilcar Cabral Nord.jpg|Azjaline rajon ''Amilcar Cabral Nord''-prispektal vl 2022 BZZV 5.png|Mpilan üläkorktad pertid-kajsjaižed vl 2018 Université Marien Ngouabi VOA Afrique.jpg|Universitet Marian Nguabin nimed (2017) Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 Arrivée d'un train à Brazzaville, au Congo, le 28 novembre 2018.jpg|Tulnuden jonusen vedim Brazzavilin päraudtestancijal vl 2018 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] qy2utkz4g07mcfirb8t1d5dwlce7ubu 179205 179204 2025-06-30T08:34:32Z Motoranger 10577 formitez 179205 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Brazzavil'<br />Brazzaville | Lidnanznam = Coat of arms of Brazzaville.svg | Flag = | Lidnanznam text = Brazzavilin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Kongon Tazovaldkund | Eläjiden lugu = 1,838,348 | Voz' = 2017 | Pind = 263.9 | Fail = Brazzaville bird eye view.jpg | Pämez' = Kristian Rožer Okemba<br/>(eloku 2017—,<br/>''Christian Roger Okemba'') | Telefonkod = +242-1 | Aigvö = [[UTC]]+1 }} [[Fail:Congo-Brazzaville.png|thumb|left|250px|Pälidnan sijaduz valdkundas (vn 2024 kart)]] '''Brazzavil'''' ({{lang-fr|Brazzaville}} [bʁazavil], [[kongon kel'|kongo]]: ''Balazavile'') om [[Kongon Tazovaldkund]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1880 redukus kuti francijalaižiden ''Nkun''-sodapost ({{lang-fr|Ncouna}}) da lidnuz ekspedicijan Pjer Savornjan de Brazza-ohjandajan käskön mödhe. Om olmas nügüdläiženke nimenke vspäi 1884. 19. voz'sadan lopus kävutihe lidnad torguindkeskuseks, vspäi 1903 se tegi kolonijan administrativižiden funkcijoiden mödhe. Vl 1912 saudihe lidnan ičeohjastusen pertid i panihe ezmäšt merad radsijha. Vl 1934 raudte 512 km pitte ühtenzoiti lidnad Atlantižen valdmeren [[Puent-Nuar]]-meriportanke, läz 400 km päivlaskmha orhal, Brazzavil' om sen lopstancijaks. Vspäi 1960 Brazzavil' om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Brazzavil' šingotase pälidnan funkcijoil. Tegimišton päsarakod oma mašinansauvomine, tekstiline i nahkoiden ümbriradmine. Todas portha lidnaspäi nenid tavaroid: kaučuk, pumaterialad, maižandusen produkcii. == Geografijan andmused == [[Fail:Brazzaville, Republic of the Congo.jpg|thumb|left|250px|Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2003 tal'vkus (pohjoižel randal)]] Lidn sijadase [[Kongo (jogi)|Kongo-jogen]] oiktal randal, 320 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogiport radab lidnas. [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] [[Kinšas]]-pälidn seižub vastrandal. Lidnad ühtenzoitasoiš ehtatimil i privatižil motorvenehil, avto- da raudtesildan sauvomine niiden keskes mäneb vll 2023−2028. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] kaks'sezonine, pil'vekaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,4..+26,7 C° röunoiš, voden keskmäine lämuz om +25,6 C°. Ekstremumad oma +10,3 C° (heinku, eloku) i +40,2 C° (eloku, tal'vku). Il'man lämuz voib ületada +33 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 1495 mm vodes, vähemba kaiked kezakus-elokus (23 mm pordos), enamba kaiked kül'mkus (264 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..73 % röunoiš elokus-sügüz'kus, 76..82 % toižiš kuiš. == Tobmuz == [[Fail:Brazzaville districts.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz valdkundas (2006)]] Brazzavil' jagase ühesaks nimitadud rajonaks (üks'lugu {{lang-fr|arrondissement}}), kümnenden rajonan ühtnend ezimeletase. == Eläjad == Vn 2007 Kongon Tazovaldkundan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1,373,382 ristitud, valdkundan koumandez. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Rahvahad oma afrikalaižed päpaloin: bakongo, bateke, mboši i sanga. Religijan mödhe hristanuskojad oma enambuses, om islamanuskojid-ki. == Transport == Avtobusad da vihandan mujun taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Maja-Mai''-lendimport<ref>[http://www.brazzaville-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Maja-Mai-lendimportan sait (''brazzaville-airport.com'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Aéroport international Maya-Maya}}, ''BZV / FCBB'') radab lidnas. Tehtas reisid Afrikan lähižiden maiden surihe lidnoihe, Parižha, Luandha, Kasablankha, Addis-Abebha. Om jügureisid Abu Dabihe, Addis-Abebha, Lagosha, Lüksemburgha. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> BZV DTN.jpg|Lidnan nägu vl 2019, Nabemb-čuhunduz (''Nabemba'') om oiktalpäi BZZV 3.png|Pühän Annan bazilikjumalanpert', vn 2018 nägu (om saudud vodele 1943) Avenue Amilcar Cabral Nord.jpg|Azjaline rajon ''Amilcar Cabral Nord''-prispektal vl 2022 BZZV 5.png|Mpilan üläkorktad pertid-kaksjaižed vl 2018 Université Marien Ngouabi VOA Afrique.jpg|Universitet Marian Nguabin nimed (2017) Aeroport Maya-Maya.jpg|Rahvahidenkeskeine ''Maja-Mai''-lendimport vl 2010 Arrivée d'un train à Brazzaville, au Congo, le 28 novembre 2018.jpg|Tulnuden jonusen vedim Brazzavilin päraudtestancijal vl 2018 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{GER|#}} [[Drezden]], [[Saksonii]], [[Saksanma]] (vspäi 1975) * {{COD|#}} [[Kinšas]], [[Kongon Demokratine Tazovaldkund]] * {{FRA|#}} [[Reims]], [[Francii]] (1961) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.brazzaville.cg/ Brazzavil'-kommunan oficialine sait (''brazzaville.cg'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} {{Commons|Brazzaville}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Brazzavil'| ]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkundan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kongon Tazovaldkund|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] bxodwejnubda8sg2o15i3b3jbf20989 0 10975 179202 167884 2025-06-30T08:24:58Z Ziv 16976 → File has been renamed on Commons ([[:c:GR]]) 179202 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Parm<br />Parma | Lidnanznam = Coat of arms of Parma.svg | Flag = Flag of Parma.svg | Lidnanznam text = Parman lidnanznam (Italii) | Flag text = Parman flag (Italii) | Valdkund = Italii | Eläjiden lugu = 198,292 | Voz' = 2020 | Pind = 260.77 | Fail = Palazzo del Governatore, Parma 2002.jpg | Pämez' = Mikele Gerra<br/>(heinku 2022—,<br/>''Michele Guerra'') | Telefonkod = +39-(0)521 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} {{Znamoičendad|Parm}} [[Fail:Location map Italy Parme.jpg|thumb|left|250px|Lidnan kart (2011)]] '''Parm''' ({{lang-it|Parma}} [ˈparma], sijaline pagin: ''Pärma'' [ˈpɛːʁmɐ]) om lidn da kommun [[Italii|Italijan]] pohjoižes. Mülüb [[Emilija-Romanj]]-agjaha, sen kahtenz' surtte lidn agjan [[Bolonj]]-keskusen jäl'ghe, om [[Parman provincii|Parman provincijan]] administrativižeks keskuseks. == Istorii == [[Gallad|Galline]] Parm-lidn kändihe [[Amuine Rim|Riman]] kolonijaks vl 183 EME i oli torguindan znamasine keskuz. [[Mark Antonii|Mark Antonijan]] sodaväged mureniba lidnad vl 44 EME, se om udessündutadud [[Oktavian Avgust]]-imperatoran aigal uden nimen sandanke ({{lang-la|Iulia Augusta Colonia}}). [[Päivlaskmaine Rimalaine imperii|Päivlaskmaižen Rimalaižen imperijan]] lopindan jäl'ghe nimitihe lidnad ''Hrisopolis:aks'' ({{lang-la|Chrysopolis}} «kuldan lidn»), sid' ''Parm:aks'' möst. Vll 1545−1801 oli [[Parman gercogkund]]an pälidnaks. Parm šingotase sömtegimištol ([[Barilla]]- i [[Parmalat]]-kompanijoiden aluz om pandud sihe), zell'industrijal, maižanduztehnikan pästandal i turizmal. Lidn om tetab saguden [[parmezan]]-sortul i ahavoittud sigalihal ({{lang-it|prosciutto di Parma}}). == Geografijan andmused == Lidn sijadase agjan keskuzpalan lodehes, Parm-jogen randoil ({{lang-it|Parma}} 92 km pitte, [[Pojogi|Pojogen]] oiged ližajogi), 55 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad agjan [[Bolonj]]-keskushesai om 90 km suvipäivnouzmha raudtedme. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] nell'sezonine. Voden keskmäine lämuz om +14,9 C°, kezakun-elokun +23,5..+25,9 C°, tal'vkun-uhokun +3,9..+6,0 C°. Paneb sadegid 777 mm vodes, enamba sulakus-semendkus (73..76 mm kus) i redukus-tal'vkus (73..96 mm kus), vähemba heinkus-elokus (37..48 mm kus). == Tobmuz == [[Fail:Quartieri di Parma.jpg|thumb|left|250px|Lidnan fartalad (2008)]] Lidn jagase 13 nimitadud fartalaks. Edeline lidnan pämez' om Federiko Piccarotti (''Federico Pizzarotti'', semendku 2012 — kezaku 2022). == Eläjad == Vl 2014 lidnan eläjiden lugu oli 190 184 ristitud, kesked 2018. vot — 197 130 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 179 019 eläjad vl 1981 i om nügüd'. Znamasine üläopendusen aluzkund om Parman universitet<ref>[http://www.unipr.it/ Parman universitetan sait (''unipr.it'').] {{ref-it}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-it|Università degli Studi di Parma}}, 26 tuh. üläopenikoid vl 2016). Sen aluz om pandud vl 1601. Kaik om ühesa departamentad universitetas vspäi 2016, tedoiduzlaboratorijad ratas. == Transport == Avtobusad, trolleibusad (nell' maršrutad vspäi 1953, vajehtiba tramvain jonoid) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Parm''-päraudtestancii radab Milan — Bolonj-keskustal vspäi 1859. Rahvahidenkeskeine civiline ''Parm''-lendimport<ref>[http://parma-airport.it/ Parma-lendimportan sait (''parma-airport.it'').] {{ref-it}}</ref> (''PMF / LIMP'', 116 tuh. passažiroid vl 2022) sijadase kahtes kilometras lodeheze lidnaspäi. Tehtas sezonreisid Korsikan, Sardinijan i Sicilijan lendimportoihe. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.comune.parma.it/ Parman lidnankundan oficialine sait (''comune.parma.it'').] {{ref-it}} {{Commons|Parma}} [[Kategorii:Italijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Emilija-Romanj]] ioaklovn6arq2lhcvf3f8hurabtpe0p 0 11240 179207 165944 2025-06-30T08:46:37Z Motoranger 10577 +ižanduz 179207 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Bamako | Lidnanznam = Blason ville ml Bamako (Mali).svg | Flag = | Lidnanznam text = Bamakon lidnanznam | Flag text = Bamakon flag | Valdkund = Mali | Eläjiden lugu = 4,227,569 | Voz' = 2022 | Pind = 2,992 | Fail = Bamako Montage.jpg | Pämez' = Adama Sankore<br/>(heinku 2007—,<br/>''Adama Sangaré'') | Telefonkod = +223-20. +223-44 | Aigvö = [[UTC]]+0 }} [[Fail:OSM Bamako-Badialan (Mali).jpg|thumb|left|250px|Lidnan keskuzpalan kart (2018)]] '''Bamako''' (mugažo [[francijan kel'|francijan kelel]]) om [[Mali]]n pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om valdkundan pälidnaine ümbrik administrativižešti. == Istorii == Ristitun eländsijad oleliba neciš mectahondas amussai. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal. Kätihe Bamakod Francijan Sudan-kolonijan pälidnaks vspäi 1899. Om ripmatoman valdkundan pälidnaks vspäi 1960. Bamako šingotase pälidnan funkcijoil, valdkundan äjiden kompanijoiden päfateral sijadasoiš täs. Malin industrijan seičeme kümnendest om keskitadud Bamakon rajonas. Amussai lidn šingotase torguindal i käzitöil. Holitišiden sfer om kaikiš enamba šingotadud. == Geografijan andmused == [[Fail:Un-koulikoro region.png|thumb|left|250px|Lidnan ümbrišton kart (2008)]] Lidn sijadase valdkundan suvipäivlaskmas, [[Niger (jogi)|Niger-jogen]] muugotil lapakoil randoil, 350 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Tegimišton zon levineb jogen pohjoižel randal. Koume avtotesildad om saudud joges päliči vozil 1960, 1992 i 2011. Klimat om [[tropikad|tropižen]] savannan kaks'sezonine, subekvatorialižen pirdoidenke. Voden keskmäine lämuz om +27,8 C°, kuidme +25..+31 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +6 C° i +45 C°. Paneb sadegid 991 mm vodes, enamba heinkus-sügüz'kus (196..290 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kül'mkus-sulakus (29 mm pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 20..27 % röunoiš tal'vkus-keväz'kus, 65..81 % kezakus-redukus. Bamako jagase kudeks nomeruidud kommunaks (I − VI). == Eläjad == Vl 1960 (ripmatomuden voz') 160 tuhad ristituid elihe lidnas. Vl 2009 eläjiden lugu oli 1 809 106 ristitud 245 km² pindal. Kaik 3 337 122 eläjad oli kaiken lidnan regionas 2992 km² pindal vl 2016. Migracii külišpäi i verhiš lähižiš maišpäi om luja. Lidn kogoneb valdkundan ristitišton videndest, no tegimišton pästandan enamba pol't. == Transport == Maršruttaksid oma kundaližeks transportaks Bamakos. Lidn om «[[Dakar]] — [[Niger (jogi)|Niger]]»-raudten lopstancijaks, ottas Nigerad laivjogeks. Bamako om ühtenzoittud avtoteil valdkundan agjoidenke. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Malin ezmäižen Modibo Keita-prezidentan nimed lendimport<ref>[http://www.aeroport-bamako.com/ Bamakon Rahvahidenkeskeižen lendimportan sait (''aeroport-bamako.com'').] {{ref-fr}}</ref> (edel 2016. vot nimitihe {{lang-fr|Bamako-Sénou}}, ''BKO / GABS'', 533 tuh. passažiroid vl 2012) sijadase 15 kilometras suvhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Afrikan päivlaskman i pohjoižen pälidnoihe, Parižha i Stambulha. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://bamako.ml/ Lidnan ohjastusen oficialine sait (''bamako.ml'').] {{ref-fr}} {{Commons|Bamako}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Bamako| ]] [[Kategorii:Malin lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Mali|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] [[Kategorii:Malin agjad]] 52fl0lk0l4thx6tkj7rpk844kkdh5y7 3 37995 179186 173621 2025-06-30T06:53:33Z Motoranger 10577 /* Флуд */ uz' erišt 179186 wikitext text/x-wiki {{hello}} -- [[Kävutai:Motoranger|Motoranger]] ([[Lodu kävutajas:Motoranger|pagišta]]) 2. viluku 2025, kell 10:48 (MSK) == Флуд == Holl'oo, Maxim Norkus! Не нужно заливать Википедию статьями на другом варианте письменного вепсского языка в таком количестве, какое невозможно обработать быстро. Вдобавок, все ваши статьи содержат множество детских ошибок, которые нужно исправлять сразу, иначе нет смысла постить то, что не читабельно. Не нужно заливать и бесполезные статьи, которые никто и никогда не станет читать, вроде "известных" в узком кругу персоналий и статуй. Не заменяйте вариант на рувики, контент для страждущих там и так всегда доступен. Есть списки нужных статей для всех языковых разделов, за тринадцать лет они сделаны на 10..15 процентов, и их нужно дополнять. Не стоит тратить своё и чужое время попусту. Улучшайте качество залитых вами статей сами. -- [[Kävutai:Motoranger|Motoranger]] ([[Lodu kävutajas:Motoranger|pagišta]]) 30. kezaku 2025, kell 09:53 (MSK) 6iwfmvzf7zjx4fp8q0b2zlrnbnug49x 0 38957 179117 179100 2025-06-29T13:51:21Z Koiravva 1717 formitez 179117 wikitext text/x-wiki '''Vozduh''' voib znamoita: * [[Il'm]], se om gazoiden londuseline segoituz, azotan da hapanikan päpaloin Man atmosferas. == Muzik == * «Vozduh» ({{lang-ru|Воздух Карелии}}) — Venäman muzikfestival', mäneb Petroskoiš. * «Vozduh» — Venäman ''Наше радио''-radiostancijan muzikprogram. == Kino == * «Vozduh» (fil'm, 2015) * «Vozduh» (fil'm, 2024) {{z}} 2j03sfxe4y0i02bgq684sfb0qt756ht 0 38958 179141 179104 2025-06-29T15:57:03Z Koiravva 1717 tarkoiged formitez i ümbriradmine Piterin vajehnikan mödhe 179141 wikitext text/x-wiki '''«Karjalan Vozduh»''' ({{lang-ru|«Во́здух Каре́лии»}} «Karjalan il'm», mugažo om tetab «Се́верное наше́ствие», «Во́здух» i «Се́верный во́здух» nimiden al: Pohjoine tungend, Il'm, Pohjoine il'm) — venälaine festival' avoinudel irdal, mäneb kaikuččen voden kezakus [[Karjalan Tazovaldkund]]an administrativižes [[Petroskoi]]-keskuses. Venän ''Vozduh''-sana voib znamoita lühendust venäks: {{lang-ru|«ВОЗвышение ДУХа»}}, vepsäks «hengen libutand». Om sureks muzikaližeks aigtegoks [[Venäma]]n lodehes. Vl 2025 sen päiväd oliba 12.-15. kezakud. == Festivalin polhe == «Karjalan Vozduh» — muzikaline festival', ühtenzoitab erazvuiččid muzikstilid da žanroid. Festivalihe ühtneba kut muzikantad, kudambad vaiše zavodiba väta da pajatada, muga «tähthaižed»-ki. Vl 2025 eriline aigtego mäni festivalin scenal: patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. Festivalin tegijad nimitadas sidä «kanzaližeks», sikš ku sil kut lapsed, muga vanhembad-ki voidas löuta ičeze mel'hetartust: attrakcionad, bobuštuzsijad, lapsiden taho animatoroiden radonke. Vl 2025 festival' radoi tulnuziden kanzparoiden registracijan täht eskai da völ il'mšuruiden festival' oli. «Karjalan Vozduh»-festivalil pidetas «Tehtud Karjalas»-ozutelendan. Käziradoiden allejal mastarid ozutadas mastar-klassoid da mödas ičeze käzil sätud tegesid. == Tegemižen sija == «Karjalan Vozduh» om muzikaline festival', tegese ''Peski''-aerodromal, kudamb sijadase [[Petroskoi]]-lidnas [[Änine|Änižjärven]] randal. Lidnan kül'bendrand levitase päliči tes aerodromaspäi. Putta festivalile voib lidnan avtobusoil. Matk Petroskoin keskuzpalaspäi libo lidnan päraudtestancijaspäi om 15..20 minutad, lendimportaspäi läz koumekümned minutad. == Infrastruktur == Festivalin sijal oma: * kangazkodiden lidnut (600 kangazkodihesai kacujiden täht); * avtoseižundtaho — tuhaze sijhasai; * bobuštuztaho; * tahot lapsiden täht; * sömsija; * sporttahod. == Festivalin istorii == === 2005−2010 === Venälaine «Karjalan Vozduh»-festival' avoinudel irdal zavodihe vodel 2005, konz Petroskoin eläi i aktivist Maksim Mazurovskii meleti tehta Karjalas surt muzikališt aigtegod. Karjalan kul'turan i opendusen ministrusiden, mugažo «Meiden radio — Petroskoi»-radiostancijan da karjalaižen «Nika»-telekompanijan abul Mazurovskii tegi ezmäšt muzikfestivalid avaitud taivhan al ''Peski''-aerodromal vn 2005 17.-18. kezakud, sen nimi oli {{lang-ru|«Северное нашествие»}}. Petroskoi tegihe ezmäižeks lidnaks (ei lugeda lidnoid, kus million eläjid om), kus mäni rok-festival' {{lang-ru|«Нашествие»}}-brendan mödhe. Sil eziniba {{lang-ru|"Ночные снайперы"}}, {{lang-ru|"Маша и Медведи"}}, {{lang-ru|"Задвиги Поплавского"}}, Aspirin, D`Airot da toižed. Hedlaineroikš tegihe Splin da toižed gruppad. Mugažo eziniba muzikantad Petroskoišpäi, [[Murmansk]]aspäi, [[Severodvinsk]]aspäi da [[Kostamuš]]aspäi: hö eziniba tetabiden muzikantoiden keskes<ref name=":4">[https://rep.ru/daily/2005/06/22/9913/ Дышите глубже! Это «Воздух»! 2005-06-22. {{ref-ru}}</ref>. Festivalile tuli 12 tuhad ristituid. Sen tegijad saiba kundališt «Rigehtai tulebha aigha lidn»-lahjad ({{lang-ru|«Город, устремлённый в будущее»}}) «Voden 2005 kundaline iniciativ»-nominacijas. Sid' festivalin nimi oli «Vozduh». Vozil 2005−2009 se mäni kaikuččen voden. Tobjimalaz mäni kezakun jäl'gmäižil pühäpäivil, kanman Petroskoin lidnan päiväd. Vl 2010 festival' oli planoiš tehta 18.-20. kezakud, no 10. kezakud orgkomitet sanui sen heitandan polhe: festivalin tegijad ei sanugoi laskendad kävutada tahod koncertan tegemižen täht. «Vozduh:an» orgkomitetan pämez' Jelena Šaglina sanui press-konferencijal, miše hö ei sanugoi ni üht taritud tahod. Pigai Karjalan Südäiazjoiden ministrusen kaclendan ohjanduz avaiži kriminališt azjad festivalin tegijoiden Šaglinan da Mazurovskijan mödhe. Tedištelusen versijan mödhe hö vargastiba Karjalan büdžetaspäi pol'tošt millionad rublid, väritadihe heid služban valdoiktusiden ülituses. Vn 2013 tal'vkus kaik väritused rahoiden vargastuses oliba heittud. Vn 2013 sulakus Šaglina sai kaks' vot uslovno, Mazurovskii — koume vot uslovno. === 2013−2016 === Maksim Mazurovskii tegi ut festivalid vn 2013 sügüz'kus Končezero-järven randal, kaks'kümnes kilometras Petroskoišpäi. Sen nimi oli «Vozduh. Perezagruzka», läz 40 pajatajad ezini sil, hedlaineroiden keskes oliba «Alisa», «Arija», {{lang-ru|КняZz}}. Festivalile tuli läz 12 tuhad ristituid. Vl 2014 festival' oli tehtud kezakus ''Peski''-aerodromal, sen nimi oli {{lang-ru|«Северный воздух»}}. Vl 2015 festivalile täudui kümne vot. Jäl'ghe ridoid «Meiden radio»-radiostancijanke, kudambal avtoroiktused oliba «Vozduh»-brendale, tegijad pätiba vajehtada festivalin nimed i käta «Karjalan Vozduh:aks». Vn 2016 keväz'kus festivalin tegii Maksim Mazurovskii sanui, miše festivalid ei linne, sikš ku ei ole rahoid. Sid' Mazurovskii pakiči abud Karjalan valdkundmehištos festivalin edeližen tegemižen täht. Vl 2019 tahtoihe vedada festivalid [[Murmansk]]as, no nece mel'pideg ei olend tugetud valdkundmehištol. === Vodelpäi 2023 === Vl 2023 muzikaline festival' oli udessündutadud, no vajehti nimed da kändihe «Karjalan Vozduh:aks». Tegeškat'he sidä rahatugel. Maksim Mazurovskijan sanoiden mödhe oli planoiš tehta «pen't aigtegod», no sündui sur' projekt. Festivalin tahoks-2023 tegihe karjalaižen pakaižukon eländsija Čaln-küläs. 16.-18. kezakud «Karjalan Vozduh»-festivalin scenal ezini enamba 40 muzikantad. Festivalin vedajaks tegihe {{lang-ru|«АукцЫон»}}-rokgruppan frontmen. Vl 2024 festival' mäni 14.-16. kezakud, möst karjalaižen pakaižukon — Talviukon eländsijal. Festivalihe ühtni enamba vižkümned pajogruppad (Rock Privet, GSPD, {{lang-ru|Юрий Лоза}}, {{lang-ru|«План Ломоносова»}}, {{lang-ru|«Конец фильма»}}, {{lang-ru|«Кирпичи»}}, Jane Air, {{lang-ru|Кино}} da toižed). Festivalile tuli 25 tuhad kacujid. Vl 2025 festivalile täudui kaks'kümne vot. Sen tehmižen täht valdkundmehišton orgkomitet oli keratud ezmäižen kerdan, kudambad ohjanzi [[Karjalan Valdkund]]an [[Artur Parfenčikov]]-pämez'. Festival' oli tugetud Venäman kaičendministrusen kul'turan departamental. Festivalin tehmižen sijaks möst tegihe ''Peski''-aerodrom. Festival' mäni ezmäižen kerdan nell' päiväd (12.-15. kezakud), ezmäižen kerdan festivalin aigan oli keratud edheotajiden «Tehtud Karjalas»-ozutelend, radoi oficialine ZAGS kanzparoiden registracijan täht. Festivalin büdžet oli enamba 100 mln rublid. Programas oli neniden muzikantoiden da gruppoiden ezitust: RammProject, {{lang-ru|«Шекsпир»}}, {{lang-ru|«Ундервуд»}}, {{lang-ru|«Гудтаймс»}}, {{lang-ru|«Биртман»}}, {{lang-ru|«Горшенев»}}, {{lang-ru|«Алиса»}} da toižed. 12. kezakud festivalin scenal mäni patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. == Festivalin hedlainerad == * 2005 — {{lang-ru|«Сплин»}}, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2006 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Король и Шут»}}, Brainstorm; * 2007 — {{lang-ru|«Агата Кристи»}}, {{lang-ru|«Браво»}}, {{lang-ru|«Ленинград»}}; * 2008 — {{lang-ru|«Король и Шут»}}, {{lang-ru|«Кипелов»}}, {{lang-ru|«Чиж и Co»}}, {{lang-ru|«Ночные снайперы»}}, {{lang-ru|«Пилот»}}; * 2009 — {{lang-ru|«Алиса»}}, Brainstorm, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2013 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Ария»}}, {{lang-ru|«КняZz»}}, {{lang-ru|«Ляпис Трубецкой»}}; * 2014 — [[The Rasmus]], {{lang-ru|«ДДТ»}}; * 2015 — {{lang-ru|«Пикник»}}, Lumen, {{lang-ru|Лирой Торнхилл}}; * 2023 — {{lang-ru|«Алиса»}}, «TODD», {{lang-ru|«Пилот»}}, {{lang-ru|«Гарик Сукачёв»}}, {{lang-ru|«СерьГа»}}, {{lang-ru|«Мара»}}; * 2024 — {{lang-ru|«Кино»}}, {{lang-ru||Вадим Самойлов}}, {{lang-ru|Кипелов}}. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://rutube.ru/video/0a721bfe9da2519455d4be81d30988f0/ «Karjalan Vozduh»-festival' | Kut se oli vl 2024 ''rutube.ru''-saital.] [[Kategorii:Festivalid]] [[Kategorii:Karjalan Tazovaldkundan kul'tur]] [[Kategorii:Petroskoi]] qoo77lvx80vakzdl12c2ephakmqcs7i 179142 179141 2025-06-29T15:58:55Z Koiravva 1717 formitez 179142 wikitext text/x-wiki '''«Karjalan Vozduh»''' ({{lang-ru|«Во́здух Каре́лии»}} «Karjalan il'm», mugažo om tetab «Се́верное наше́ствие», «Во́здух» i «Се́верный во́здух» nimiden al: Pohjoine tungend, Il'm, Pohjoine il'm) — venälaine festival' avoinudel irdal, mäneb kaikuččen voden kezakus [[Karjalan Tazovaldkund]]an administrativižes [[Petroskoi]]-keskuses. Venän ''Vozduh''-sana voib znamoita lühendust venäks: {{lang-ru|«ВОЗвышение ДУХа»}}, vepsäks «hengen libutand». Om sureks muzikaližeks aigtegoks [[Venäma]]n lodehes. Vl 2025 sen päiväd oliba 12.-15. kezakud. == Festivalin polhe == «Karjalan Vozduh» — muzikaline festival', ühtenzoitab erazvuiččid muzikstilid da žanroid. Festivalihe ühtneba kut muzikantad, kudambad vaiše zavodiba väta da pajatada, muga «tähthaižed»-ki. Vl 2025 eriline aigtego mäni festivalin scenal: patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. Festivalin tegijad nimitadas sidä «kanzaližeks», sikš ku sil kut lapsed, muga vanhembad-ki voidas löuta ičeze mel'hetartust: attrakcionad, bobuštuzsijad, lapsiden taho animatoroiden radonke. Vl 2025 festival' radoi tulnuziden kanzparoiden registracijan täht eskai da völ il'mšuruiden festival' oli. «Karjalan Vozduh»-festivalil pidetas «Tehtud Karjalas»-ozutelendan. Käziradoiden allejal mastarid ozutadas mastar-klassoid da mödas ičeze käzil sätud tegesid. == Tegemižen sija == «Karjalan Vozduh» om muzikaline festival', tegese ''Peski''-aerodromal, kudamb sijadase [[Petroskoi]]-lidnas [[Änine|Änižjärven]] randal. Lidnan kül'bendrand levitase päliči tes aerodromaspäi. Putta festivalile voib lidnan avtobusoil. Matk Petroskoin keskuzpalaspäi libo lidnan päraudtestancijaspäi om 15..20 minutad, lendimportaspäi läz koumekümned minutad. == Infrastruktur == Festivalin sijal oma: * kangazkodiden lidnut (600 kangazkodihesai kacujiden täht); * avtoseižundtaho — tuhaze sijhasai; * bobuštuztaho; * tahot lapsiden täht; * sömsija; * sporttahod. == Festivalin istorii == === 2005−2010 === Venälaine «Karjalan Vozduh»-festival' avoinudel irdal zavodihe vodel 2005, konz Petroskoin eläi i aktivist Maksim Mazurovskii meleti tehta Karjalas surt muzikališt aigtegod. Karjalan kul'turan i opendusen ministrusiden, mugažo «Meiden radio — Petroskoi»-radiostancijan da karjalaižen «Nika»-telekompanijan abul Mazurovskii tegi ezmäšt muzikfestivalid avaitud taivhan al ''Peski''-aerodromal vn 2005 17.-18. kezakud, sen nimi oli {{lang-ru|«Северное нашествие»}}. Petroskoi tegihe ezmäižeks lidnaks (ei lugeda lidnoid, kus million eläjid om), kus mäni rok-festival' {{lang-ru|«Нашествие»}}-brendan mödhe. Sil eziniba {{lang-ru|"Ночные снайперы"}}, {{lang-ru|"Маша и Медведи"}}, {{lang-ru|"Задвиги Поплавского"}}, Aspirin, D`Airot da toižed. Hedlaineroikš tegihe Splin da toižed gruppad. Mugažo eziniba muzikantad Petroskoišpäi, [[Murmansk]]aspäi, [[Severodvinsk]]aspäi da [[Kostamuš]]aspäi: hö eziniba tetabiden muzikantoiden keskes<ref name=":4">[https://rep.ru/daily/2005/06/22/9913/ Дышите глубже! Это «Воздух»! 2005-06-22. {{ref-ru}}</ref>. Festivalile tuli 12 tuhad ristituid. Sen tegijad saiba kundališt «Rigehtai tulebha aigha lidn»-lahjad ({{lang-ru|«Город, устремлённый в будущее»}}) «Voden 2005 kundaline iniciativ»-nominacijas. Sid' festivalin nimi oli «Vozduh». Vozil 2005−2009 se mäni kaikuččen voden. Tobjimalaz mäni kezakun jäl'gmäižil pühäpäivil, kanman Petroskoin lidnan päiväd. Vl 2010 festival' oli planoiš tehta 18.-20. kezakud, no 10. kezakud orgkomitet sanui sen heitandan polhe: festivalin tegijad ei sanugoi laskendad kävutada tahod koncertan tegemižen täht. «Vozduh:an» orgkomitetan pämez' Jelena Šaglina sanui press-konferencijal, miše hö ei sanugoi ni üht taritud tahod. Pigai Karjalan Südäiazjoiden ministrusen kaclendan ohjanduz avaiži kriminališt azjad festivalin tegijoiden Šaglinan da Mazurovskijan mödhe. Tedištelusen versijan mödhe hö vargastiba Karjalan büdžetaspäi pol'tošt millionad rublid, väritadihe heid služban valdoiktusiden ülituses. Vn 2013 tal'vkus kaik väritused rahoiden vargastuses oliba heittud. Vn 2013 sulakus Šaglina sai kaks' vot uslovno, Mazurovskii — koume vot uslovno. === 2013−2016 === Maksim Mazurovskii tegi ut festivalid vn 2013 sügüz'kus Končezero-järven randal, kaks'kümnes kilometras Petroskoišpäi. Sen nimi oli «Vozduh. Perezagruzka», läz 40 pajatajad ezini sil, hedlaineroiden keskes oliba «Alisa», «Arija», {{lang-ru|КняZz}}. Festivalile tuli läz 12 tuhad ristituid. Vl 2014 festival' oli tehtud kezakus ''Peski''-aerodromal, sen nimi oli {{lang-ru|«Северный воздух»}}. Vl 2015 festivalile täudui kümne vot. Jäl'ghe ridoid «Meiden radio»-radiostancijanke, kudambal avtoroiktused oliba «Vozduh»-brendale, tegijad pätiba vajehtada festivalin nimed i käta «Karjalan Vozduh:aks». Vn 2016 keväz'kus festivalin tegii Maksim Mazurovskii sanui, miše festivalid ei linne, sikš ku ei ole rahoid. Sid' Mazurovskii pakiči abud Karjalan valdkundmehištos festivalin edeližen tegemižen täht. Vl 2019 tahtoihe vedada festivalid [[Murmansk]]as, no nece mel'pideg ei olend tugetud valdkundmehištol. === Vodelpäi 2023 === Vl 2023 muzikaline festival' oli udessündutadud, no vajehti nimed da kändihe «Karjalan Vozduh:aks». Tegeškat'he sidä rahatugel. Maksim Mazurovskijan sanoiden mödhe oli planoiš tehta «pen't aigtegod», no sündui sur' projekt. Festivalin tahoks-2023 tegihe karjalaižen pakaižukon eländsija Čaln-küläs. 16.-18. kezakud «Karjalan Vozduh»-festivalin scenal ezini enamba 40 muzikantad. Festivalin vedajaks tegihe {{lang-ru|«АукцЫон»}}-rokgruppan frontmen. Vl 2024 festival' mäni 14.-16. kezakud, möst karjalaižen pakaižukon — Talviukon eländsijal. Festivalihe ühtni enamba vižkümned pajogruppad (Rock Privet, GSPD, {{lang-ru|Юрий Лоза}}, {{lang-ru|«План Ломоносова»}}, {{lang-ru|«Конец фильма»}}, {{lang-ru|«Кирпичи»}}, Jane Air, {{lang-ru|Кино}} da toižed). Festivalile tuli 25 tuhad kacujid. Vl 2025 festivalile täudui kaks'kümne vot. Sen tehmižen täht valdkundmehišton orgkomitet oli keratud ezmäižen kerdan, kudambad ohjanzi [[Karjalan Valdkund]]an [[Artur Parfenčikov]]-pämez'. Festival' oli tugetud Venäman kaičendministrusen kul'turan departamental. Festivalin tehmižen sijaks möst tegihe ''Peski''-aerodrom. Festival' mäni ezmäižen kerdan nell' päiväd (12.-15. kezakud), ezmäižen kerdan festivalin aigan oli keratud edheotajiden «Tehtud Karjalas»-ozutelend, radoi oficialine ZAGS kanzparoiden registracijan täht. Festivalin büdžet oli enamba 100 mln rublid. Programas oli neniden muzikantoiden da gruppoiden ezitust: RammProject, {{lang-ru|«Шекsпир»}}, {{lang-ru|«Ундервуд»}}, {{lang-ru|«Гудтаймс»}}, {{lang-ru|«Биртман»}}, {{lang-ru|«Горшенев»}}, {{lang-ru|«Алиса»}} da toižed. 12. kezakud festivalin scenal mäni patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. == Festivalin hedlainerad == * 2005 — {{lang-ru|«Сплин»}}, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2006 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Король и Шут»}}, Brainstorm; * 2007 — {{lang-ru|«Агата Кристи»}}, {{lang-ru|«Браво»}}, {{lang-ru|«Ленинград»}}; * 2008 — {{lang-ru|«Король и Шут»}}, {{lang-ru|«Кипелов»}}, {{lang-ru|«Чиж и Co»}}, {{lang-ru|«Ночные снайперы»}}, {{lang-ru|«Пилот»}}; * 2009 — {{lang-ru|«Алиса»}}, Brainstorm, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2013 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Ария»}}, {{lang-ru|«КняZz»}}, {{lang-ru|«Ляпис Трубецкой»}}; * 2014 — [[The Rasmus]], {{lang-ru|«ДДТ»}}; * 2015 — {{lang-ru|«Пикник»}}, Lumen, {{lang-ru|Лирой Торнхилл}}; * 2023 — {{lang-ru|«Алиса»}}, «TODD», {{lang-ru|«Пилот»}}, {{lang-ru|«Гарик Сукачёв»}}, {{lang-ru|«СерьГа»}}, {{lang-ru|«Мара»}}; * 2024 — {{lang-ru|«Кино»}}, {{lang-ru|Вадим Самойлов}}, {{lang-ru|Кипелов}}. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://rutube.ru/video/0a721bfe9da2519455d4be81d30988f0/ «Karjalan Vozduh»-festival': Kut se oli vl 2024 ''rutube.ru''-saital.] {{ref-ru}} [[Kategorii:Festivalid]] [[Kategorii:Karjalan Tazovaldkundan kul'tur]] [[Kategorii:Petroskoi]] cuq3jjhtsjdevvg7gx6b75fjhbgw7sk 179144 179142 2025-06-29T16:01:23Z Koiravva 1717 formitez 179144 wikitext text/x-wiki '''«Karjalan Vozduh»''' ({{lang-ru|«Во́здух Каре́лии»}} «Karjalan il'm», mugažo om tetab «Се́верное наше́ствие», «Во́здух» i «Се́верный во́здух» nimiden al: Pohjoine tungend, Il'm, Pohjoine il'm) — venälaine festival' avoinudel irdal, mäneb kaikuččen voden kezakus [[Karjalan Tazovaldkund]]an administrativižes [[Petroskoi]]-keskuses. Venän ''Vozduh''-sana voib znamoita lühendust venäks: {{lang-ru|«ВОЗвышение ДУХа»}}, vepsäks «hengen libutand». Om sureks muzikaližeks aigtegoks [[Venäma]]n lodehes. Vl 2025 sen päiväd oliba 12.-15. kezakud. == Festivalin polhe == «Karjalan Vozduh» — muzikaline festival', ühtenzoitab erazvuiččid muzikstilid da žanroid. Festivalihe ühtneba kut muzikantad, kudambad vaiše zavodiba väta da pajatada, muga «tähthaižed»-ki. Vl 2025 eriline aigtego mäni festivalin scenal: patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. Festivalin tegijad nimitadas sidä «kanzaližeks», sikš ku sil kut lapsed, muga vanhembad-ki voidas löuta ičeze mel'hetartust: attrakcionad, bobuštuzsijad, lapsiden taho animatoroiden radonke. Vl 2025 festival' radoi tulnuziden kanzparoiden registracijan täht eskai da völ il'mšuruiden festival' oli. «Karjalan Vozduh»-festivalil pidetas «Tehtud Karjalas»-ozutelendan. Käziradoiden allejal mastarid ozutadas mastar-klassoid da mödas ičeze käzil sätud tegesid. == Tegemižen sija == «Karjalan Vozduh» om muzikaline festival', tegese ''Peski''-aerodromal, kudamb sijadase [[Petroskoi]]-lidnas [[Änine|Änižjärven]] randal. Lidnan kül'bendrand levitase päliči tes aerodromaspäi. Putta festivalile voib lidnan avtobusoil. Matk Petroskoin keskuzpalaspäi libo lidnan päraudtestancijaspäi om 15..20 minutad, lendimportaspäi läz koumekümned minutad. == Infrastruktur == Festivalin sijal oma: * kangazkodiden lidnut (600 kangazkodihesai kacujiden täht); * avtoseižundtaho — tuhaze sijhasai; * bobuštuztaho; * tahot lapsiden täht; * sömsija; * sporttahod. == Festivalin istorii == === 2005−2010 === Venälaine «Karjalan Vozduh»-festival' avoinudel irdal zavodihe vodel 2005, konz Petroskoin eläi i aktivist Maksim Mazurovskii meleti tehta Karjalas surt muzikališt aigtegod. Karjalan kul'turan i opendusen ministrusiden, mugažo «Meiden radio — Petroskoi»-radiostancijan da karjalaižen «Nika»-telekompanijan abul Mazurovskii tegi ezmäšt muzikfestivalid avaitud taivhan al ''Peski''-aerodromal vn 2005 17.-18. kezakud, sen nimi oli {{lang-ru|«Северное нашествие»}}. Petroskoi tegihe ezmäižeks lidnaks (ei lugeda lidnoid, kus million eläjid om), kus mäni rok-festival' {{lang-ru|«Нашествие»}}-brendan mödhe. Sil eziniba {{lang-ru|"Ночные снайперы"}}, {{lang-ru|"Маша и Медведи"}}, {{lang-ru|"Задвиги Поплавского"}}, Aspirin, D`Airot da toižed. Hedlaineroikš tegihe Splin da toižed gruppad. Mugažo eziniba muzikantad Petroskoišpäi, [[Murmansk]]aspäi, [[Severodvinsk]]aspäi da [[Kostamuš]]aspäi: hö eziniba tetabiden muzikantoiden keskes<ref name=":4">[https://rep.ru/daily/2005/06/22/9913/ Uzištused ''rep.ru''-saital 22. kezaku 2005: Дышите глубже! Это «Воздух»! (Hengigat suvemb! Se om «Vozduh»!).] {{ref-ru}}</ref>. Festivalile tuli 12 tuhad ristituid. Sen tegijad saiba kundališt «Rigehtai tulebha aigha lidn»-lahjad ({{lang-ru|«Город, устремлённый в будущее»}}) «Voden 2005 kundaline iniciativ»-nominacijas. Sid' festivalin nimi oli «Vozduh». Vozil 2005−2009 se mäni kaikuččen voden. Tobjimalaz mäni kezakun jäl'gmäižil pühäpäivil, kanman Petroskoin lidnan päiväd. Vl 2010 festival' oli planoiš tehta 18.-20. kezakud, no 10. kezakud orgkomitet sanui sen heitandan polhe: festivalin tegijad ei sanugoi laskendad kävutada tahod koncertan tegemižen täht. «Vozduh:an» orgkomitetan pämez' Jelena Šaglina sanui press-konferencijal, miše hö ei sanugoi ni üht taritud tahod. Pigai Karjalan Südäiazjoiden ministrusen kaclendan ohjanduz avaiži kriminališt azjad festivalin tegijoiden Šaglinan da Mazurovskijan mödhe. Tedištelusen versijan mödhe hö vargastiba Karjalan büdžetaspäi pol'tošt millionad rublid, väritadihe heid služban valdoiktusiden ülituses. Vn 2013 tal'vkus kaik väritused rahoiden vargastuses oliba heittud. Vn 2013 sulakus Šaglina sai kaks' vot uslovno, Mazurovskii — koume vot uslovno. === 2013−2016 === Maksim Mazurovskii tegi ut festivalid vn 2013 sügüz'kus Končezero-järven randal, kaks'kümnes kilometras Petroskoišpäi. Sen nimi oli «Vozduh. Perezagruzka», läz 40 pajatajad ezini sil, hedlaineroiden keskes oliba «Alisa», «Arija», {{lang-ru|КняZz}}. Festivalile tuli läz 12 tuhad ristituid. Vl 2014 festival' oli tehtud kezakus ''Peski''-aerodromal, sen nimi oli {{lang-ru|«Северный воздух»}}. Vl 2015 festivalile täudui kümne vot. Jäl'ghe ridoid «Meiden radio»-radiostancijanke, kudambal avtoroiktused oliba «Vozduh»-brendale, tegijad pätiba vajehtada festivalin nimed i käta «Karjalan Vozduh:aks». Vn 2016 keväz'kus festivalin tegii Maksim Mazurovskii sanui, miše festivalid ei linne, sikš ku ei ole rahoid. Sid' Mazurovskii pakiči abud Karjalan valdkundmehištos festivalin edeližen tegemižen täht. Vl 2019 tahtoihe vedada festivalid [[Murmansk]]as, no nece mel'pideg ei olend tugetud valdkundmehištol. === Vodelpäi 2023 === Vl 2023 muzikaline festival' oli udessündutadud, no vajehti nimed da kändihe «Karjalan Vozduh:aks». Tegeškat'he sidä rahatugel. Maksim Mazurovskijan sanoiden mödhe oli planoiš tehta «pen't aigtegod», no sündui sur' projekt. Festivalin tahoks-2023 tegihe karjalaižen pakaižukon eländsija Čaln-küläs. 16.-18. kezakud «Karjalan Vozduh»-festivalin scenal ezini enamba 40 muzikantad. Festivalin vedajaks tegihe {{lang-ru|«АукцЫон»}}-rokgruppan frontmen. Vl 2024 festival' mäni 14.-16. kezakud, möst karjalaižen pakaižukon — Talviukon eländsijal. Festivalihe ühtni enamba vižkümned pajogruppad (Rock Privet, GSPD, {{lang-ru|Юрий Лоза}}, {{lang-ru|«План Ломоносова»}}, {{lang-ru|«Конец фильма»}}, {{lang-ru|«Кирпичи»}}, Jane Air, {{lang-ru|Кино}} da toižed). Festivalile tuli 25 tuhad kacujid. Vl 2025 festivalile täudui kaks'kümne vot. Sen tehmižen täht valdkundmehišton orgkomitet oli keratud ezmäižen kerdan, kudambad ohjanzi [[Karjalan Valdkund]]an [[Artur Parfenčikov]]-pämez'. Festival' oli tugetud Venäman kaičendministrusen kul'turan departamental. Festivalin tehmižen sijaks möst tegihe ''Peski''-aerodrom. Festival' mäni ezmäižen kerdan nell' päiväd (12.-15. kezakud), ezmäižen kerdan festivalin aigan oli keratud edheotajiden «Tehtud Karjalas»-ozutelend, radoi oficialine ZAGS kanzparoiden registracijan täht. Festivalin büdžet oli enamba 100 mln rublid. Programas oli neniden muzikantoiden da gruppoiden ezitust: RammProject, {{lang-ru|«Шекsпир»}}, {{lang-ru|«Ундервуд»}}, {{lang-ru|«Гудтаймс»}}, {{lang-ru|«Биртман»}}, {{lang-ru|«Горшенев»}}, {{lang-ru|«Алиса»}} da toižed. 12. kezakud festivalin scenal mäni patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. == Festivalin hedlainerad == * 2005 — {{lang-ru|«Сплин»}}, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2006 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Король и Шут»}}, Brainstorm; * 2007 — {{lang-ru|«Агата Кристи»}}, {{lang-ru|«Браво»}}, {{lang-ru|«Ленинград»}}; * 2008 — {{lang-ru|«Король и Шут»}}, {{lang-ru|«Кипелов»}}, {{lang-ru|«Чиж и Co»}}, {{lang-ru|«Ночные снайперы»}}, {{lang-ru|«Пилот»}}; * 2009 — {{lang-ru|«Алиса»}}, Brainstorm, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2013 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Ария»}}, {{lang-ru|«КняZz»}}, {{lang-ru|«Ляпис Трубецкой»}}; * 2014 — [[The Rasmus]], {{lang-ru|«ДДТ»}}; * 2015 — {{lang-ru|«Пикник»}}, Lumen, {{lang-ru|Лирой Торнхилл}}; * 2023 — {{lang-ru|«Алиса»}}, «TODD», {{lang-ru|«Пилот»}}, {{lang-ru|«Гарик Сукачёв»}}, {{lang-ru|«СерьГа»}}, {{lang-ru|«Мара»}}; * 2024 — {{lang-ru|«Кино»}}, {{lang-ru|Вадим Самойлов}}, {{lang-ru|Кипелов}}. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://rutube.ru/video/0a721bfe9da2519455d4be81d30988f0/ «Karjalan Vozduh»-festival' | Kut se oli vl 2024 ''rutube.ru''-saital.] {{ref-ru}} [[Kategorii:Festivalid]] [[Kategorii:Karjalan Tazovaldkundan kul'tur]] [[Kategorii:Petroskoi]] ndbqpf3xts69q34tfug5l4sjrmh26tu 179145 179144 2025-06-29T16:03:54Z Koiravva 1717 formitez 179145 wikitext text/x-wiki '''«Karjalan Vozduh»''' ({{lang-ru|«Во́здух Каре́лии»}} «Karjalan il'm», mugažo om tetab «Се́верное наше́ствие», «Во́здух» i «Се́верный во́здух» nimiden al: Pohjoine tungend, Il'm, Pohjoine il'm) — venälaine festival' avoinudel irdal, mäneb kaikuččen voden kezakus [[Karjalan Tazovaldkund]]an administrativižes [[Petroskoi]]-keskuses. Venän ''Vozduh''-sana voib znamoita lühendust venäks: {{lang-ru|«ВОЗвышение ДУХа»}}, vepsäks «hengen libutand». Om sureks muzikaližeks aigtegoks [[Venäma]]n lodehes. Vl 2025 sen päiväd oliba 12.-15. kezakud. == Festivalin polhe == «Karjalan Vozduh» — muzikaline festival', ühtenzoitab erazvuiččid muzikstilid da žanroid. Festivalihe ühtneba kut muzikantad, kudambad vaiše zavodiba väta da pajatada, muga «tähthaižed»-ki. Vl 2025 eriline aigtego mäni festivalin scenal: patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. Festivalin tegijad nimitadas sidä «kanzaližeks», sikš ku sil kut lapsed, muga vanhembad-ki voidas löuta ičeze mel'hetartust: attrakcionad, bobuštuzsijad, lapsiden taho animatoroiden radonke. Vl 2025 festival' radoi tulnuziden kanzparoiden registracijan täht eskai da völ il'mšuruiden festival' oli. «Karjalan Vozduh»-festivalil pidetas «Tehtud Karjalas»-ozutelendan. Käziradoiden allejal mastarid ozutadas mastar-klassoid da mödas ičeze käzil sätud tegesid. == Tegemižen sija == «Karjalan Vozduh» om muzikaline festival', tegese ''Peski''-aerodromal, kudamb sijadase [[Petroskoi]]-lidnas [[Änine|Änižjärven]] randal. Lidnan kül'bendrand levitase päliči tes aerodromaspäi. Putta festivalile voib lidnan avtobusoil. Matk Petroskoin keskuzpalaspäi libo lidnan päraudtestancijaspäi om 15..20 minutad, lendimportaspäi läz koumekümned minutad. == Infrastruktur == Festivalin sijal oma: * kangazkodiden lidnut (600 kangazkodihesai kacujiden täht); * avtoseižundtaho — tuhaze sijhasai; * bobuštuztaho; * tahot lapsiden täht; * sömsija; * sporttahod. == Festivalin istorii == === 2005−2010 === Venälaine «Karjalan Vozduh»-festival' avoinudel irdal zavodihe vodel 2005, konz Petroskoin eläi i aktivist Maksim Mazurovskii meleti tehta Karjalas surt muzikališt aigtegod. Karjalan kul'turan i opendusen ministrusiden, mugažo «Meiden radio — Petroskoi»-radiostancijan da karjalaižen «Nika»-telekompanijan abul Mazurovskii tegi ezmäšt muzikfestivalid avaitud taivhan al ''Peski''-aerodromal vn 2005 17.-18. kezakud, sen nimi oli {{lang-ru|«Северное нашествие»}}. Petroskoi tegihe ezmäižeks lidnaks (ei lugeda lidnoid, kus million eläjid om), kus mäni rok-festival' {{lang-ru|«Нашествие»}}-brendan mödhe. Sil eziniba {{lang-ru|«Ночные снайперы»}}, {{lang-ru|«Маша и Медведи»}}, {{lang-ru|«Задвиги Поплавского»}}, Aspirin, D`Airot da toižed. Hedlaineroikš tegihe Splin da toižed gruppad. Mugažo eziniba muzikantad Petroskoišpäi, [[Murmansk]]aspäi, [[Severodvinsk]]aspäi da [[Kostamukš]]aspäi: hö eziniba tetabiden muzikantoiden keskes<ref name=":4">[https://rep.ru/daily/2005/06/22/9913/ Uzištused ''rep.ru''-saital, 22. kezaku 2005: Дышите глубже! Это «Воздух»! (Hengigat süvemb! Se om «Vozduh»!).] {{ref-ru}}</ref>. Festivalile tuli 12 tuhad ristituid. Sen tegijad saiba kundališt «Rigehtai tulebha aigha lidn»-lahjad ({{lang-ru|«Город, устремлённый в будущее»}}) «Voden 2005 kundaline iniciativ»-nominacijas. Sid' festivalin nimi oli «Vozduh». Vozil 2005−2009 se mäni kaikuččen voden. Tobjimalaz mäni kezakun jäl'gmäižil pühäpäivil, kanman Petroskoin lidnan päiväd. Vl 2010 festival' oli planoiš tehta 18.-20. kezakud, no 10. kezakud orgkomitet sanui sen heitandan polhe: festivalin tegijad ei sanugoi laskendad kävutada tahod koncertan tegemižen täht. «Vozduh:an» orgkomitetan pämez' Jelena Šaglina sanui press-konferencijal, miše hö ei sanugoi ni üht taritud tahod. Pigai Karjalan Südäiazjoiden ministrusen kaclendan ohjanduz avaiži kriminališt azjad festivalin tegijoiden Šaglinan da Mazurovskijan mödhe. Tedištelusen versijan mödhe hö vargastiba Karjalan büdžetaspäi pol'tošt millionad rublid, väritadihe heid služban valdoiktusiden ülituses. Vn 2013 tal'vkus kaik väritused rahoiden vargastuses oliba heittud. Vn 2013 sulakus Šaglina sai kaks' vot uslovno, Mazurovskii — koume vot uslovno. === 2013−2016 === Maksim Mazurovskii tegi ut festivalid vn 2013 sügüz'kus Končezero-järven randal, kaks'kümnes kilometras Petroskoišpäi. Sen nimi oli «Vozduh. Perezagruzka», läz 40 pajatajad ezini sil, hedlaineroiden keskes oliba «Alisa», «Arija», {{lang-ru|КняZz}}. Festivalile tuli läz 12 tuhad ristituid. Vl 2014 festival' oli tehtud kezakus ''Peski''-aerodromal, sen nimi oli {{lang-ru|«Северный воздух»}}. Vl 2015 festivalile täudui kümne vot. Jäl'ghe ridoid «Meiden radio»-radiostancijanke, kudambal avtoroiktused oliba «Vozduh»-brendale, tegijad pätiba vajehtada festivalin nimed i käta «Karjalan Vozduh:aks». Vn 2016 keväz'kus festivalin tegii Maksim Mazurovskii sanui, miše festivalid ei linne, sikš ku ei ole rahoid. Sid' Mazurovskii pakiči abud Karjalan valdkundmehištos festivalin edeližen tegemižen täht. Vl 2019 tahtoihe vedada festivalid [[Murmansk]]as, no nece mel'pideg ei olend tugetud valdkundmehištol. === Vodelpäi 2023 === Vl 2023 muzikaline festival' oli udessündutadud, no vajehti nimed da kändihe «Karjalan Vozduh:aks». Tegeškat'he sidä rahatugel. Maksim Mazurovskijan sanoiden mödhe oli planoiš tehta «pen't aigtegod», no sündui sur' projekt. Festivalin tahoks-2023 tegihe karjalaižen pakaižukon eländsija Čaln-küläs. 16.-18. kezakud «Karjalan Vozduh»-festivalin scenal ezini enamba 40 muzikantad. Festivalin vedajaks tegihe {{lang-ru|«АукцЫон»}}-rokgruppan frontmen. Vl 2024 festival' mäni 14.-16. kezakud, möst karjalaižen pakaižukon — Talviukon eländsijal. Festivalihe ühtni enamba vižkümned pajogruppad (Rock Privet, GSPD, {{lang-ru|Юрий Лоза}}, {{lang-ru|«План Ломоносова»}}, {{lang-ru|«Конец фильма»}}, {{lang-ru|«Кирпичи»}}, Jane Air, {{lang-ru|Кино}} da toižed). Festivalile tuli 25 tuhad kacujid. Vl 2025 festivalile täudui kaks'kümne vot. Sen tehmižen täht valdkundmehišton orgkomitet oli keratud ezmäižen kerdan, kudambad ohjanzi [[Karjalan Valdkund]]an [[Artur Parfenčikov]]-pämez'. Festival' oli tugetud Venäman kaičendministrusen kul'turan departamental. Festivalin tehmižen sijaks möst tegihe ''Peski''-aerodrom. Festival' mäni ezmäižen kerdan nell' päiväd (12.-15. kezakud), ezmäižen kerdan festivalin aigan oli keratud edheotajiden «Tehtud Karjalas»-ozutelend, radoi oficialine ZAGS kanzparoiden registracijan täht. Festivalin büdžet oli enamba 100 mln rublid. Programas oli neniden muzikantoiden da gruppoiden ezitust: RammProject, {{lang-ru|«Шекsпир»}}, {{lang-ru|«Ундервуд»}}, {{lang-ru|«Гудтаймс»}}, {{lang-ru|«Биртман»}}, {{lang-ru|«Горшенев»}}, {{lang-ru|«Алиса»}} da toižed. 12. kezakud festivalin scenal mäni patriotižen «Venäma — nece mö»-pajokonkursan final. == Festivalin hedlainerad == * 2005 — {{lang-ru|«Сплин»}}, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2006 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Король и Шут»}}, Brainstorm; * 2007 — {{lang-ru|«Агата Кристи»}}, {{lang-ru|«Браво»}}, {{lang-ru|«Ленинград»}}; * 2008 — {{lang-ru|«Король и Шут»}}, {{lang-ru|«Кипелов»}}, {{lang-ru|«Чиж и Co»}}, {{lang-ru|«Ночные снайперы»}}, {{lang-ru|«Пилот»}}; * 2009 — {{lang-ru|«Алиса»}}, Brainstorm, {{lang-ru|«ЧайФ»}}; * 2013 — {{lang-ru|«Алиса»}}, {{lang-ru|«Ария»}}, {{lang-ru|«КняZz»}}, {{lang-ru|«Ляпис Трубецкой»}}; * 2014 — [[The Rasmus]], {{lang-ru|«ДДТ»}}; * 2015 — {{lang-ru|«Пикник»}}, Lumen, {{lang-ru|Лирой Торнхилл}}; * 2023 — {{lang-ru|«Алиса»}}, «TODD», {{lang-ru|«Пилот»}}, {{lang-ru|«Гарик Сукачёв»}}, {{lang-ru|«СерьГа»}}, {{lang-ru|«Мара»}}; * 2024 — {{lang-ru|«Кино»}}, {{lang-ru|Вадим Самойлов}}, {{lang-ru|Кипелов}}. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://rutube.ru/video/0a721bfe9da2519455d4be81d30988f0/ «Karjalan Vozduh»-festival' | Kut se oli vl 2024 ''rutube.ru''-saital.] {{ref-ru}} [[Kategorii:Festivalid]] [[Kategorii:Karjalan Tazovaldkundan kul'tur]] [[Kategorii:Petroskoi]] 1qef3narq264s1uwep3dxfsf93vctao 0 38960 179118 179107 2025-06-29T13:54:24Z Koiravva 1717 formitez 179118 wikitext text/x-wiki '''Husnullin''' — [[totarlaižed (znamoičendad)|totaran]] kanzannimi. Ristituiden ozutesed mugomanke kanzannimenke: * Husnullin Marat Šakirz'anovič (sünd. vl 1966) — venälaine valdkundmez'. * Husnullin Rail' Jahijevič (sünd. vl 1970) — Ak Bars Torg-organizacijan pämez'. {{z}} sv006zwzdxwepe6mgx4vkpnezi17vd0 0 38961 179119 179108 2025-06-29T13:59:24Z Koiravva 1717 formitez 179119 wikitext text/x-wiki '''Starovoit''' — [[vaugedvenälaižed|vaugedvenän]] kanzannimi. Tetabad ristitud sen kanzannimenke: * [[Starovoit Natal'ja Vital'jevna]] (om sündnu 1962) — Venäman teatran aktris. * [[Starovoit Roman Vladimirovič]] (sünd. 1972) — Venäman transportan ministr. * [[Starovoit Födor Stepanovič]] (1884−1968) — tegi üksiden ezmäižiš punolendimiden projektoišpäi. {{z}} 951my77oe0j7oat3x1nnlhkh91sackn 0 38962 179109 2025-06-29T12:58:53Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|имя=Roman Vladimirovič Starovoit|изображение=Rv2022.jpg|ширина=220px|должность=Venäman ajamiden ministerstv|флаг=Emblem of the Russian Minstry of Transport.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=[[Vitalii Saveljev]]|преемник=|дата рождения=20.01.1972|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=Vlad..." 179109 wikitext text/x-wiki {{personalii|имя=Roman Vladimirovič Starovoit|изображение=Rv2022.jpg|ширина=220px|должность=Venäman ajamiden ministerstv|флаг=Emblem of the Russian Minstry of Transport.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=[[Vitalii Saveljev]]|преемник=|дата рождения=20.01.1972|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=[[Kurskan agj]]an pämez'|флаг_2=Coat of Arms of Kursk oblast.svg|флаг2_2=Flag of Kursk Oblast.svg|периодначало_2=16. sügüz'kud vodel 2019|периодконец_2=12. semendkud vodel 2024<br>(aigsijaline pämez' 11. redukud vodel 2018 — 16. sügüz'kud vodel 2019)|предшественник_2=Aleksandr Mihailov|преемник_2={{нп3|Aleksei Smirnov||ru|Смирнов, Алексей Борисович}}|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3="[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"-partijan Kurskan agjan erišton sekretar'|периодначало_3=12. kül'mkud vodel 2020|периодконец_3=|флаг_3=ЕдРо (лог).png|флаг2_3=Flag of Russia.svg|предшественник_3=Vladimir Ivanov|преемник_3=|должность_4=Venäman ajamiden ministerstvan aigsijaline ministr|флаг_4=Emblem of the Russian Minstry of Transport.png|флаг2_4=Flag of Russia.svg|периодначало_4=1. kül'mkud|периодконец_4=10. vilukud vodel 2018|должность_5=Federaližen teagentstvan ohjandai|флаг_5=Flag of Rosavtodor.png|флаг2_5=Flag of Russia.svg|периодначало_5=22. kül'mkud vodel 2012|периодконец_5=28. sügüz'kud vodel 2018|предшественник_5={{нп3|Anatolii Čabunin||ru|Чабунин, Анатолий Михайлович}}|преемник_5=Andrei Kost'uk|место рождения={{МР|Kursk|Kurskas}}, [[Kurskan agj]], RSFSRas, [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]|дата смерти=|место смерти=|отец=|мать=|супруга=|дети=|партия="[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"|принадлежность=|годы службы=|учёная степень=pedagogižiden tedoiden kandidat|награды={{ряд|{{Орден Александра Невского (Российская Федерация)}}|{{Орден Почёта}}|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За вклад в развитие агропромышленного комплекса}}}} {{ряд|[[File: Decoration Honoured Road Worker of Russia.png|40px|link=Нагрудный знак «Почётный дорожник России»]]}}|автограф=|викисклад=|специальное звание=[[File:Наплечный знак руководителя Росавтодор № (2017).png|80px]]<br>Venäman nügüdläine valdkundaline 1. klassan nevonik}} '''Roman Vladimirovič Starovoit''' ({{lang-ru|Роман Владимирович Старовойт}}, RSFSRas, [[Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz|Nevondkundaline Ühtištuz]]) — venälaine vald- da politikmez'. Venäman ajamiden ministr voden 2024 semendkun 14. päiväspäi. Kurskan agjan pämez' 16. sügüz'kud voz' 2019 — 12. semendkud voz' 2024 (aigsijaline ministr 11. redukud voz' 2018 — 16. sügüz'kud voz' 2019). "[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"-partijan [[Kurskan agj|Kurskan agjan]] erišton sekretar' voden 2020 kül'mkun 12. päiväspäi. == Elonstarin == Roman Vladimirovič Starovoit om sündnu [[20. vilukud]] vodel 1972 [[Kursk]]-lidnas. Tat Vladimir Aleksandrovič Starovoit radoi Kurskan atomelektrostancijal. Vodel 1974 tatad sirttihe Leningradan atomelektrostancijale Leningradan agjan [[Sosnovii Bor (lidn, Leningradan agj)|Sosnovijaha Borha]]<ref name="tass">[http://tass.ru/encyclopedia/person/%D0%A1/starovoyt-roman-vladimirovich Старовойт, Роман Владимирович] {{Wayback|url=http://tass.ru/encyclopedia/person/%D0%A1/starovoyt-roman-vladimirovich|date=20181101015445}} // ТАСС</ref>, kus mäni Romanan laps'aig. === Openduz === Vodel 1995 Starovoit lopi Baltian valdkundaližen tehnižen "Vojenmeh"-universitetan, "Impul'sivižed lämbituzmašinad"-erišton<ref name="ria">[https://ria.ru/spravka/20181011/1530494304.html Биография Романа Старовойта] {{Wayback|url=https://ria.ru/spravka/20181011/1530494304.html|date=20181101015448}} // РИА Новости</ref>. Vodel 2008 lopi Pohjoiž-Päivlaskman ohjanduzinstitutan, "Valdkundaline da municipaline ohjanduz"-erišton. Vodel 2012 Venäman Sijaližiden azjoiden ministerstvan Moskvan universitetas polesti dissertacijan, miše tehtas pedagogižiden tedoiden kandidataks temadme "Nügüd'aigaline metodik, kut vaumita sportmest tal'vpoliatlonas". Vodel 2019 Starovoit lopi Venäman rahvahan elomišton da valdkundan sisteman akademijan. === Rad === ==== Biznes ==== Vodel 1995 Starovoit oli "Regionaližen rahoituzagentstvan" pämehen. Vozil 1995—2001 — generaližen pämehen organizacijas, mitte ohjandab ei valdkundaližen "Promišlennii"-pensijanfondan rahavaroid. Vozil 2002—2005 oli "Stroiinvest"-sauvondorganizacijas omištajan da pämehen<ref name="kommersant">[https://www.kommersant.ru/doc/3670677/w/starovoyt Старовойт Роман Владимирович] {{Wayback|url=https://www.kommersant.ru/doc/3670677/w/starovoyt|date=20181028151828}} // Коммерсантъ</ref>. ==== Venäman ministerstvoiden da valderištoiden apparatas ==== Vozil 2005 — 2007 Starovoit oli erišton pämehen, radoi Piterin valdmehišton rahansijadusen da päprojektoiden komitetan investoroidenke. Vozil 2007—2010 oli ezmäižen Piterin valdmehišton rahansijadusen da päprojektoiden komitetan aigsijaližen pämehen<ref name="tass" />. Vozil 2010—2012 oli Venäman valdmehišton tegeližuden da infrastrukturan erišton aigsijaližen pämehen. Voden 2012 kül'mkun 22. päiväspäi Starovoit oli Federaližen teagentstvan (Rosavtodor) pämehen. Voden 2018 redukun 1. päiväspäi oli Venäman ajamiden aigsijaližen ministran<ref name="kommersant" />. ==== Kurskan agjan pämez' ==== 11. redukud vodel 2018, konz Aleksandr Mihailov jäti radsijan, Starovoit oli pandud Kurskan agjan aigsijaližeks pämeheks. 4. sulakud vodel 2019 partijatoi Starovoit andoi azjbumagad "[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"-partijaha, miše voiži ühtneda Kurskan agjan pämehen valičusihe kut kandidat partijaspäi. Valičused mäniba 8. sügüz'kud vodel 2019. Peitänistamižes "Jedinaja Rossija"-partijan kurskan regionaližen erištos Starovoit sai 229 än't. Kezakus "Jedinaja Rossija" tariči händast agjn pämehen kandidataks. Elokus vodel 2019 Venäman Prezident [[Vladimir Putin]] vasttihe Starovoitanke i vahvištoiti hänen planan rahvahaližiden projektoiden todenzoituses, biznesmehiden kucundas agjaha teiden, poliklinikoiden, a mugažo školiden, lapsiden pävkodiden kehitoitusen täht<ref>[https://chr.rbc.ru/chr/freenews/5d6775999a7947a49b8e12bc РБК-Черноземье, 29 августа 2019. Президент РФ Владимир Путин встретился с Романом Старовойтом]</ref>. Valičusil, miččed mäniba 8. sügüz'kud vodel 2019 Starovoit sai 81,07 % än't, tuli 41,56 % mest, i hän tegihe Kurskan agjan pämeheks videks vodeks. Hän jäti valdoiktuded vodel 2024. 9. kül'mkud vodel 2020 Starovoit mülüškanzi "[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"-partijaha. Voden 2020 tal'vkun 21. päiväspäi — Venäman Valdkundan Nevondišton prezidiuman ühtnik. ==== Venäman valdmehištos ==== 12. semendkud vodel 2024 [[Mihail Mišustin]] tariči Roman Starovoitan kandidaturad ajamiden ministran radsijale. 14. semendkud Parlament vahvištoiti händast necile radsijale, necil-žo päiväl Venäman Prezident allekirjuti käskön hänen panendas. ==== Openduses ==== Oldes Kirovan agjan pämehen, Starovoit lugi lekcijoid ekonomikan varumatomuden da naloganpanendan kafedral Suvi-Päivlaskman valdkundaližes universitetas. == Arvnimi == * Venäman nügüdläine valdkundaline 1. klassan nevonik == Pauklahjad == * Arvostusen Orden (Venäma) (2014) * II arvon medal' "Hüväs rados" (2015) * Kuldaine medal' "Panendas Venäman agrotegeližen kompleksan kehitoitusehe" (2015) * Aleksandr Nevskijan Orden (Venäma) (2017) * I arvon medal' "Hüväs rados" (2018) * Sebruden Orden (Venäma) (2020) == Kanz == Om erigatud. Om kaks' tütärt. == Melentartused == Roman Starovoit — nellän Moskvan rahvahidenkeskeižen marafonan ühtnik. Navedib triatlonad, 7. redukud vodel 2018 13 časus 33 minutas päzui "Iron man" ("Raudmez'")-supermarafonaspäi — 3800 m ujuden, 180 km velokezral и 42 km joksten<ref>{{Cite news|title=Роман Старовойт: «Железный человек» для Курской области|url=https://moe-kursk.ru/news/control/1022635|date=2018-10-16|accessdate=2018-10-26|language=ru-RU|archivedate=2018-10-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181026182606/https://moe-kursk.ru/news/control/1022635}}</ref>. == Märičendad == Voden 2022 heinkuspäi Starovoit putui Velikobritanijan märičendoiden lugetišehe<ref>[https://kurskcity.ru/news/citynews/189073 ГУБЕРНАТОР КУРСКОЙ ОБЛАСТИ РОМАН СТАРОВОЙТ ПОПАЛ В САНКЦИОННЫЙ СПИСОК ВЕЛИКОБРИТАНИИ]</ref>, elokuspäi — [[Kanada|Kanadan]] märičendoiden lugetišehe<ref>[https://www.interfax.ru/world/857865 Канада вводит санкции против 62 физлиц и одной структуры в связи с ситуацией на Украине]</ref>, redukuspäi — Ukrainan märičendoiden lugetišehe, tal'vkuspäi — Amerikan märičendoiden lugetišehe. == Homaičendad == 5v0jvj3vitrozfu3hq7ve7biqmmuwxm 0 38963 179110 2025-06-29T13:17:43Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|pisi|Venän kelen päiv praznuitas Aleksandr Puškinan sündundpäivän]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}), (vai Venäman Puškinan päiv) — Ühthižrahvazkundoiden rahvahidenkeskeine päiv, om omištadud venän kelele, om vahvištoittud Ühthižrahvazkundoil vodel 2010, praznuitas [[6. kezakud]], tetaban venälaižen runoilijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl<ref name="tag..." 179110 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|pisi|Venän kelen päiv praznuitas Aleksandr Puškinan sündundpäivän]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}), (vai Venäman Puškinan päiv) — Ühthižrahvazkundoiden rahvahidenkeskeine päiv, om omištadud venän kelele, om vahvištoittud Ühthižrahvazkundoil vodel 2010, praznuitas [[6. kezakud]], tetaban venälaižen runoilijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl<ref name="tag">{{Cite web|url=http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/|title=День русского языка в ООН|access-date=2011-06-06|archive-date=2013-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130526143511/http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/|deadlink=no}}</ref>. 6. kezakud vodel 2011 Venäman Prezident [[Dmitrii Medvedev]] allekirjuti käskön: "Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl<ref name=":0">[[s:Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705|О Дне русского языка]] : Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705 // Собрание законодательства РФ. 13.06.2011. № 24. Ст. 3401.</ref>. 6. kezakud Venämal vedetas azjtegoid, miččed om omištadud runoilijan sädairadole: literaturlugendoid, konkursoid, ozutelusid, klassčasuid da koncertoid. == Istorii == Venän kelen päivän vedändan polhe ezmäižen kerdan pagižeškanzi "Venälaine vaihiden vänd"-projektan avtor Ivan Klimenko "Parlamentan lehtesen" lehtpolil 26. tal'vkud vodel 2007<ref>{{Cite news|title=«Да будет день!»|author=Иван Клименко|url=http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1|work=Парламентская газета|date=2007-12-27|accessdate=2016-06-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151031003419/http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1|archivedate=2015-10-31}}</ref>. Ičeze kirjuteses avtor tehtes Venän kelen voden ühthevedoid homaiči: "... Voden satused pagižeba siš, miše kelen kehitoitusen täht kaikuččes kalendar'vodes pidaiži olda völ üks' praznikpäiv. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht." No Venäman valdmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund 6. kezakud, [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl, zavodi praznuita Venäman kelen kaičuzpäivad. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskeine venän, slavilaižen kul'turan festival' "Sur'kulu Venälaine Sana". Necil päiväl festivalin ühtnikoid jo äi vot ozateleb Venäman Prezident. Konz Ühthižrahvazkundad vahvištoitiba oficialižiden organizacijan keliden päivid, 6. kezakud vodel 2011 Venäman Prezident [[Dmitrii Medvedev]] allekirjuti käskön: "Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl"<ref name=":0" />. == Ühthižrahvazkundoiden keliden päiväd == Venän kelen päivän rindal Ühthižrahvazkundoiš praznuitas organizacijan toižiden oficialižiden keliden päivid<ref>{{Cite web|url=http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html|title=Список международных дней на сайте ООН|access-date=2017-04-26|archive-date=2016-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160527170821/http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html|deadlink=no}}</ref>. Ned oli vahvištoittud vodel 2010 Ühthižrahvazkundoiden tedoerištol, miše tugeta äikeližut da kul'turad. Azjtegod, miččid tehtas nenil päivil, om oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe, a mugažo sihe, miše Ühthižrahvazkundoiden radnikad tezižiba ÜRK-en kelidenistorijas da kehitoituses. === Keliden muštpäiväd Ühthižrahvazkundoiden programman aigan === * 20. keväz'kud — * 20. sulakud — om omištadud kitajan kirjkelen augonpanijale Can Czele. * 23. sulakud — (Uiljam Šekspiran sündundpäiv. * 23.sulakud — (Migel' Servantesan surmpäiv). * 6. kezakud — '''Venän kelen päiv''' ([[Aleksandr Puškin]]аn) sündundpäiv. * 18. tal'vkud — (päiv, konz vodel 1973 pättihe panda araban kel't Ühthižrahvazkundoiden oficialižiden da radkeliden lugetišehe)<ref name="tag" />. == Homaičendad == == Lähtked == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Официальный сайт Российской академии наук] * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 В России появился новый праздник — День русского языка (Грамота.ру)] * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Указом Президента установлен День русского языка — 6 июня (Кремлин.ру)] * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Стенограмма встречи в Институте русского языка, на которой Президент объявил о подписании указа «О Дне русского языка»] * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Официальный сайт празднования Дня Русского языка в Москве «Русский Лад»] * [https://www.prlib.ru/history/2042008 День русского языка]. Статья на сайте Президентской библиотеки mn0vqfi69na513pff5copuxtwibualb 179123 179110 2025-06-29T14:48:28Z Koiravva 1717 ümbriradmine Piterin vajehnikan mödhe 179123 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|thumb|right|250px|Venän kelen päiv oigendase Aleksandr Puškinan sündundpäivän aigan]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}), se-žo Puškinan päiv Venämas) om pühätadud venän kelele rahvahidenkeskeine päiv, om vahvištadud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] vodel 2010. Praznuitas [[6. kezaku|kezakun 6. päiväl]], Venäman tetaban [[Aleksandr Puškin]]-kirjutajan sündundpäiväl<ref name="tag">[http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/ Venän kelen päiv ÜRO:s ''un.org''-saital. {{ref-ru}}</ref>. Vn 2011 6. päiväl kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: "Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl<ref name=":0">Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705 «О Дне русского языка» // Собрание законодательства РФ. 13.06.2011. № 24. Ст. 3401. {{ref-ru}}</ref>. 6. kezakud Venämal vedadas pühätadud runokirjutajan sädandradole aigtegoid, ned oma literaturlugendad, konkursad, ozutelused, klassčasud da koncertad. == Istorii == «Venän vaihiden vänd»-projektan tegii Ivan Klimenko pagižeškanzi venän kelen päivän vedandas ezmäižeks «Parlamentan lehtesen» lehtpolil vn 2007 26. tal'vkud<ref>[http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 ''Ivan Klimenko'' «Да будет день!» // Парламентская газета. 2007-12-27. {{ref-ru}}</ref>. Ičeze kirjutuses avtor homaiči tehtes Venän kelen voden ühthevedoid: «...Voden satused pagižeba siš, miše kelen šingotesen täht kaikuččes kalendarižes vodes pidaiži olda völ üht praznikpäiväd. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht». No Venäman valdkundmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund zavodi praznuita Venäman kelen kaičendpäivad 6. kezakud, Aleksandr Puškinan sündundpäiväl. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskešt venän, slavižen kul'turan «Sur'kulu Venälaine Sana»-festivalid. Necil päiväl Venäman prezident ozatab festivalin ühtnijoid äi vot jo. Konz Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii vahvištoiti mirun oficialižiden keliden päivid, ka vl 2011 6. kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiväd i praznuita sidä joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runokirjutajan, nügüdläižen venän literaturan kelen [[Aleksandr Puškin]]-augonpanijan sündundpäiväl»<ref name=":0" />. == ÜRO:n keliden päiväd == Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijas oigetas sen toižiden oficialižiden keliden päivid venän kelen päivänke<ref>[http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html ÜRO:n rahvahidenkeskeižiden päividen nimikirjutez ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Ned oliba vahvištadud vl 2010 ÜRO:n tedoradnikoičendal andamha tugid äikel'žudele da kul'turale. Tehtud nenil päivil aigtegod oma oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe i miše ÜRO:n radnikad tezižiba ičeze organizacijan keliden istorijas da šingoteses. === Keliden muštpäiväd ÜRO:n programan mödhe === * 20. sulakud — om pühätadud kitajan kirjkelen Can Cze-augonpanijale. * 23. sulakud — [[Uil'jam Šekspir]]an sündundpäiv. * 23. sulakud — [[Migel' Servantes]]an surman päiv. * 6. kezakud — Venän kelen päiv (Aleksandr Puškinаn sündundpäiv). * 18. tal'vkud — päiv, konz vl 1973 pättihe panda araban kel't ÜRO:n oficialižiden da radkeliden nimikirjuteshe<ref name="tag" />. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Venän kelen päiv Venäman Tedoakademijan oficialižel ''ras.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 Uzištused ''gramota.ru''-saital: ''В России появился новый праздник — День русского языка'' (Venämas uz' praznik sündui — Venän kelen päiv).] {{ref-ru}} * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Uzištused ''kremlin.ru''-saital: Venän kelen päiv om pandud prezidentan käsköl — 6. kezaku.] {{ref-ru}} * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Uzištused ''news.kremlin.ru''-saital: Vasttusen stenogramm Venän kelen institutas, kudambas Prezident tedoti «О Дне русского языка»-käskön allekirjutamižes («Venän kelen päiväs»).] {{ref-ru}} * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Venän kelen päivän praznuičendan Moskvas enzne ''rus-day.ru''-sait («Русский Лад») ''web.archive.org''-arhivas.] {{ref-ru}} * [http://www.prlib.ru/history/2042008 ''День русского языка'' (Venän kelen päiv)]. Kirjutuz Prezidentan kirjišton ''prlib.ru''-saital. {{ref-ru}} [[Kategorii:Venän kel'|P]] [[Kategorii:Keliden praznikad]] ju2xvdnoaxilose53litc4x5dvkgmpa 179124 179123 2025-06-29T14:48:59Z Koiravva 1717 179124 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|thumb|right|250px|Venän kelen päiv oigendase Aleksandr Puškinan sündundpäivän aigan]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}, se-žo Puškinan päiv Venämas) om pühätadud venän kelele rahvahidenkeskeine päiv, om vahvištadud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] vodel 2010. Praznuitas [[6. kezaku|kezakun 6. päiväl]], Venäman tetaban [[Aleksandr Puškin]]-kirjutajan sündundpäiväl<ref name="tag">[http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/ Venän kelen päiv ÜRO:s ''un.org''-saital. {{ref-ru}}</ref>. Vn 2011 6. päiväl kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: "Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl<ref name=":0">Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705 «О Дне русского языка» // Собрание законодательства РФ. 13.06.2011. № 24. Ст. 3401. {{ref-ru}}</ref>. 6. kezakud Venämal vedadas pühätadud runokirjutajan sädandradole aigtegoid, ned oma literaturlugendad, konkursad, ozutelendad, klassčasud da koncertad. == Istorii == «Venän vaihiden vänd»-projektan tegii Ivan Klimenko pagižeškanzi venän kelen päivän vedandas ezmäižeks «Parlamentan lehtesen» lehtpolil vn 2007 26. tal'vkud<ref>[http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 ''Ivan Klimenko'' «Да будет день!» // Парламентская газета. 2007-12-27. {{ref-ru}}</ref>. Ičeze kirjutuses avtor homaiči tehtes Venän kelen voden ühthevedoid: «...Voden satused pagižeba siš, miše kelen šingotesen täht kaikuččes kalendarižes vodes pidaiži olda völ üht praznikpäiväd. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht». No Venäman valdkundmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund zavodi praznuita Venäman kelen kaičendpäivad 6. kezakud, Aleksandr Puškinan sündundpäiväl. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskešt venän, slavižen kul'turan «Sur'kulu Venälaine Sana»-festivalid. Necil päiväl Venäman prezident ozatab festivalin ühtnijoid äi vot jo. Konz Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii vahvištoiti mirun oficialižiden keliden päivid, ka vl 2011 6. kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiväd i praznuita sidä joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runokirjutajan, nügüdläižen venän literaturan kelen [[Aleksandr Puškin]]-augonpanijan sündundpäiväl»<ref name=":0" />. == ÜRO:n keliden päiväd == Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijas oigetas sen toižiden oficialižiden keliden päivid venän kelen päivänke<ref>[http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html ÜRO:n rahvahidenkeskeižiden päividen nimikirjutez ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Ned oliba vahvištadud vl 2010 ÜRO:n tedoradnikoičendal andamha tugid äikel'žudele da kul'turale. Tehtud nenil päivil aigtegod oma oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe i miše ÜRO:n radnikad tezižiba ičeze organizacijan keliden istorijas da šingoteses. === Keliden muštpäiväd ÜRO:n programan mödhe === * 20. sulakud — om pühätadud kitajan kirjkelen Can Cze-augonpanijale. * 23. sulakud — [[Uil'jam Šekspir]]an sündundpäiv. * 23. sulakud — [[Migel' Servantes]]an surman päiv. * 6. kezakud — Venän kelen päiv (Aleksandr Puškinаn sündundpäiv). * 18. tal'vkud — päiv, konz vl 1973 pättihe panda araban kel't ÜRO:n oficialižiden da radkeliden nimikirjuteshe<ref name="tag" />. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Venän kelen päiv Venäman Tedoakademijan oficialižel ''ras.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 Uzištused ''gramota.ru''-saital: ''В России появился новый праздник — День русского языка'' (Venämas uz' praznik sündui — Venän kelen päiv).] {{ref-ru}} * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Uzištused ''kremlin.ru''-saital: Venän kelen päiv om pandud prezidentan käsköl — 6. kezaku.] {{ref-ru}} * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Uzištused ''news.kremlin.ru''-saital: Vasttusen stenogramm Venän kelen institutas, kudambas Prezident tedoti «О Дне русского языка»-käskön allekirjutamižes («Venän kelen päiväs»).] {{ref-ru}} * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Venän kelen päivän praznuičendan Moskvas enzne ''rus-day.ru''-sait («Русский Лад») ''web.archive.org''-arhivas.] {{ref-ru}} * [http://www.prlib.ru/history/2042008 ''День русского языка'' (Venän kelen päiv)]. Kirjutuz Prezidentan kirjišton ''prlib.ru''-saital. {{ref-ru}} [[Kategorii:Venän kel'|P]] [[Kategorii:Keliden praznikad]] kepw00cc1fdykg16yjyp39xuneh27a2 179125 179124 2025-06-29T14:49:35Z Koiravva 1717 formitez 179125 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|thumb|right|250px|Venän kelen päiv oigendase Aleksandr Puškinan sündundpäivän aigan]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}, se-žo Puškinan päiv Venämas) om pühätadud venän kelele rahvahidenkeskeine päiv, om vahvištadud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] vodel 2010. Praznuitas [[6. kezaku|kezakun 6. päiväl]], Venäman tetaban [[Aleksandr Puškin]]-kirjutajan sündundpäiväl<ref name="tag">[http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/ Venän kelen päiv ÜRO:s ''un.org''-saital. {{ref-ru}}</ref>. Vn 2011 6. päiväl kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl»<ref name=":0">Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705 «О Дне русского языка» // Собрание законодательства РФ. 13.06.2011. № 24. Ст. 3401. {{ref-ru}}</ref>. 6. kezakud Venämal vedadas pühätadud runokirjutajan sädandradole aigtegoid, ned oma literaturlugendad, konkursad, ozutelendad, klassčasud da koncertad. == Istorii == «Venän vaihiden vänd»-projektan tegii Ivan Klimenko pagižeškanzi venän kelen päivän vedandas ezmäižeks «Parlamentan lehtesen» lehtpolil vn 2007 26. tal'vkud<ref>[http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 ''Ivan Klimenko'' «Да будет день!» // Парламентская газета. 2007-12-27. {{ref-ru}}</ref>. Ičeze kirjutuses avtor homaiči tehtes Venän kelen voden ühthevedoid: «...Voden satused pagižeba siš, miše kelen šingotesen täht kaikuččes kalendarižes vodes pidaiži olda völ üht praznikpäiväd. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht». No Venäman valdkundmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund zavodi praznuita Venäman kelen kaičendpäivad 6. kezakud, Aleksandr Puškinan sündundpäiväl. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskešt venän, slavižen kul'turan «Sur'kulu Venälaine Sana»-festivalid. Necil päiväl Venäman prezident ozatab festivalin ühtnijoid äi vot jo. Konz Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii vahvištoiti mirun oficialižiden keliden päivid, ka vl 2011 6. kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiväd i praznuita sidä joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runokirjutajan, nügüdläižen venän literaturan kelen [[Aleksandr Puškin]]-augonpanijan sündundpäiväl»<ref name=":0" />. == ÜRO:n keliden päiväd == Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijas oigetas sen toižiden oficialižiden keliden päivid venän kelen päivänke<ref>[http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html ÜRO:n rahvahidenkeskeižiden päividen nimikirjutez ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Ned oliba vahvištadud vl 2010 ÜRO:n tedoradnikoičendal andamha tugid äikel'žudele da kul'turale. Tehtud nenil päivil aigtegod oma oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe i miše ÜRO:n radnikad tezižiba ičeze organizacijan keliden istorijas da šingoteses. === Keliden muštpäiväd ÜRO:n programan mödhe === * 20. sulakud — om pühätadud kitajan kirjkelen Can Cze-augonpanijale. * 23. sulakud — [[Uil'jam Šekspir]]an sündundpäiv. * 23. sulakud — [[Migel' Servantes]]an surman päiv. * 6. kezakud — Venän kelen päiv (Aleksandr Puškinаn sündundpäiv). * 18. tal'vkud — päiv, konz vl 1973 pättihe panda araban kel't ÜRO:n oficialižiden da radkeliden nimikirjuteshe<ref name="tag" />. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Venän kelen päiv Venäman Tedoakademijan oficialižel ''ras.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 Uzištused ''gramota.ru''-saital: ''В России появился новый праздник — День русского языка'' (Venämas uz' praznik sündui — Venän kelen päiv).] {{ref-ru}} * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Uzištused ''kremlin.ru''-saital: Venän kelen päiv om pandud prezidentan käsköl — 6. kezaku.] {{ref-ru}} * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Uzištused ''news.kremlin.ru''-saital: Vasttusen stenogramm Venän kelen institutas, kudambas Prezident tedoti «О Дне русского языка»-käskön allekirjutamižes («Venän kelen päiväs»).] {{ref-ru}} * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Venän kelen päivän praznuičendan Moskvas enzne ''rus-day.ru''-sait («Русский Лад») ''web.archive.org''-arhivas.] {{ref-ru}} * [http://www.prlib.ru/history/2042008 ''День русского языка'' (Venän kelen päiv)]. Kirjutuz Prezidentan kirjišton ''prlib.ru''-saital. {{ref-ru}} [[Kategorii:Venän kel'|P]] [[Kategorii:Keliden praznikad]] g8xd20v9dapc6ys9302nw8aj12zlqqj 179126 179125 2025-06-29T14:51:04Z Koiravva 1717 formitez 179126 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|thumb|right|250px|Venän kelen päiv oigendase Aleksandr Puškinan sündundpäivän aigan]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}, se-žo Puškinan päiv Venämas) om pühätadud venän kelele rahvahidenkeskeine päiv, om vahvištadud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] vodel 2010. Praznuitas [[6. kezaku|kezakun 6. päiväl]], Venäman tetaban [[Aleksandr Puškin]]-kirjutajan sündundpäiväl<ref name="tag">[http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/ Venän kelen päiv ÜRO:s ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Vn 2011 6. päiväl kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl»<ref name=":0">Указ Президента РФ от 06.06.2011 № 705 «О Дне русского языка» // Собрание законодательства РФ. 13.06.2011. № 24. Ст. 3401. {{ref-ru}}</ref>. 6. kezakud Venämal vedadas pühätadud runokirjutajan sädandradole aigtegoid, ned oma literaturlugendad, konkursad, ozutelendad, klassčasud da koncertad. == Istorii == «Venän vaihiden vänd»-projektan tegii Ivan Klimenko pagižeškanzi venän kelen päivän vedandas ezmäižeks «Parlamentan lehtesen» lehtpolil vn 2007 26. tal'vkud<ref>[http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 ''Ivan Klimenko'' «Да будет день!» // Парламентская газета. 2007-12-27.] {{ref-ru}}</ref>. Ičeze kirjutuses avtor homaiči tehtes Venän kelen voden ühthevedoid: «...Voden satused pagižeba siš, miše kelen šingotesen täht kaikuččes kalendarižes vodes pidaiži olda völ üht praznikpäiväd. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht». No Venäman valdkundmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund zavodi praznuita Venäman kelen kaičendpäivad 6. kezakud, Aleksandr Puškinan sündundpäiväl. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskešt venän, slavižen kul'turan «Sur'kulu Venälaine Sana»-festivalid. Necil päiväl Venäman prezident ozatab festivalin ühtnijoid äi vot jo. Konz Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii vahvištoiti mirun oficialižiden keliden päivid, ka vl 2011 6. kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiväd i praznuita sidä joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runokirjutajan, nügüdläižen venän literaturan kelen [[Aleksandr Puškin]]-augonpanijan sündundpäiväl»<ref name=":0" />. == ÜRO:n keliden päiväd == Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijas oigetas sen toižiden oficialižiden keliden päivid venän kelen päivänke<ref>[http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html ÜRO:n rahvahidenkeskeižiden päividen nimikirjutez ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Ned oliba vahvištadud vl 2010 ÜRO:n tedoradnikoičendal andamha tugid äikel'žudele da kul'turale. Tehtud nenil päivil aigtegod oma oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe i miše ÜRO:n radnikad tezižiba ičeze organizacijan keliden istorijas da šingoteses. === Keliden muštpäiväd ÜRO:n programan mödhe === * 20. sulakud — om pühätadud kitajan kirjkelen Can Cze-augonpanijale. * 23. sulakud — [[Uil'jam Šekspir]]an sündundpäiv. * 23. sulakud — [[Migel' Servantes]]an surman päiv. * 6. kezakud — Venän kelen päiv (Aleksandr Puškinаn sündundpäiv). * 18. tal'vkud — päiv, konz vl 1973 pättihe panda araban kel't ÜRO:n oficialižiden da radkeliden nimikirjuteshe<ref name="tag" />. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Venän kelen päiv Venäman Tedoakademijan oficialižel ''ras.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 Uzištused ''gramota.ru''-saital: ''В России появился новый праздник — День русского языка'' (Venämas uz' praznik sündui — Venän kelen päiv).] {{ref-ru}} * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Uzištused ''kremlin.ru''-saital: Venän kelen päiv om pandud prezidentan käsköl — 6. kezaku.] {{ref-ru}} * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Uzištused ''news.kremlin.ru''-saital: Vasttusen stenogramm Venän kelen institutas, kudambas Prezident tedoti «О Дне русского языка»-käskön allekirjutamižes («Venän kelen päiväs»).] {{ref-ru}} * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Venän kelen päivän praznuičendan Moskvas enzne ''rus-day.ru''-sait («Русский Лад») ''web.archive.org''-arhivas.] {{ref-ru}} * [http://www.prlib.ru/history/2042008 ''День русского языка'' (Venän kelen päiv)]. Kirjutuz Prezidentan kirjišton ''prlib.ru''-saital. {{ref-ru}} [[Kategorii:Venän kel'|P]] [[Kategorii:Keliden praznikad]] pq0syekjg7taqqhg86mbok1ifvbvkne 179128 179126 2025-06-29T14:56:41Z Koiravva 1717 formitez 179128 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kiprensky Pushkin.jpg|thumb|right|250px|Venän kelen päiv oigendase Aleksandr Puškinan sündundpäivän aigan]] '''Venän kelen päiv''' ({{lang-ru|День русского языка}}, se-žo Puškinan päiv Venämas) om pühätadud venän kelele rahvahidenkeskeine päiv, om vahvištadud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] vodel 2010. Praznuitas [[6. kezaku|kezakun 6. päiväl]], Venäman tetaban [[Aleksandr Puškin]]-kirjutajan sündundpäiväl<ref name="tag">[http://www.un.org/ru/events/russianlanguageday/ Venän kelen päiv ÜRO:s ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Vn 2011 6. päiväl kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiv i praznuita se joga voden 6. kezakud tetaban venälaižen runoilijan, nügüdläižen venän literaturan kelen augonpanijan [[Aleksandr Puškin|Aleksandr Puškinan]] sündundpäiväl»<ref name=":0">VF:n Prezidentan käsk 06.06.2011-dataspäi № 705 «О Дне русского языка» («Venän kelen päiväs») // Собрание законодательства РФ (VF:n käskusišton keraduz). 13.06.2011. № 24. Kirjutuz 3401. {{ref-ru}}</ref>. 6. kezakud Venämal vedadas pühätadud runokirjutajan sädandradole aigtegoid, ned oma literaturlugendad, konkursad, ozutelendad, klassčasud da koncertad. == Istorii == «Venän vaihiden vänd»-projektan tegii Ivan Klimenko pagižeškanzi venän kelen päivän vedandas ezmäižeks «Parlamentan lehtesen» lehtpolil vn 2007 26. tal'vkud<ref>[http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 ''Ivan Klimenko'' «Да будет день!» (Ka linneb päiv!) // Парламентская газета (Parlamentan lehtez). 27. tal'vku 2007.] {{ref-ru}}</ref>. Ičeze kirjutuses avtor homaiči tehtes Venän kelen voden ühthevedoid: «...Voden satused pagižeba siš, miše kelen šingotesen täht kaikuččes kalendarižes vodes pidaiži olda völ üht praznikpäiväd. Nece om Venän kelen päiv. Mail'man praznik kaiken venälaižen mirun täht». No Venäman valdkundmehišt ei andand vastust. Völ aigemba, vodel 1996, Kriman venälaine kund zavodi praznuita Venäman kelen kaičendpäivad 6. kezakud, Aleksandr Puškinan sündundpäiväl. Vodelpäi 2007 Krimas 6. kezakud zavottihe tehta Rahvahidenkeskešt venän, slavižen kul'turan «Sur'kulu Venälaine Sana»-festivalid. Necil päiväl Venäman prezident ozatab festivalin ühtnijoid äi vot jo. Konz Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii vahvištoiti mirun oficialižiden keliden päivid, ka vl 2011 6. kezakud Venäman [[Dmitrii Medvedev]]-prezident allekirjuti käskön: «Vahvištoitta Venän kelen päiväd i praznuita sidä joga voden 6. kezakud, tetaban venälaižen runokirjutajan, nügüdläižen venän literaturan kelen [[Aleksandr Puškin]]-augonpanijan sündundpäiväl»<ref name=":0" />. == ÜRO:n keliden päiväd == Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijas oigetas sen toižiden oficialižiden keliden päivid venän kelen päivänke<ref>[http://www.un.org/ru/sections/observances/international-days/index.html ÜRO:n rahvahidenkeskeižiden päividen nimikirjutez ''un.org''-saital.] {{ref-ru}}</ref>. Ned oliba vahvištadud vl 2010 ÜRO:n tedoradnikoičendal andamha tugid äikel'žudele da kul'turale. Tehtud nenil päivil aigtegod oma oigetud oficialižiden keliden ühtenarvoižudehe i miše ÜRO:n radnikad tezižiba ičeze organizacijan keliden istorijas da šingoteses. === Keliden muštpäiväd ÜRO:n programan mödhe === * 20. sulakud — om pühätadud kitajan kirjkelen Can Cze-augonpanijale. * 23. sulakud — [[Šekspir|Uil'jam Šeikspiran]] sündundpäiv. * 23. sulakud — [[Migel' Servantes]]an surman päiv. * 6. kezakud — Venän kelen päiv (Aleksandr Puškinаn sündundpäiv). * 18. tal'vkud — päiv, konz vl 1973 pättihe panda araban kel't ÜRO:n oficialižiden da radkeliden nimikirjuteshe<ref name="tag" />. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.ras.ru/news/shownews.aspx?id=ac284634-c61b-47db-af3e-9578e6cd457a&print=1 Venän kelen päiv Venäman Tedoakademijan oficialižel ''ras.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://gramota.ru/lenta/news/8_2646 Uzištused ''gramota.ru''-saital: ''В России появился новый праздник — День русского языка'' (Venämas uz' praznik sündui — Venän kelen päiv).] {{ref-ru}} * [http://www.kremlin.ru/news/11481 Uzištused ''kremlin.ru''-saital: Venän kelen päiv om pandud prezidentan käsköl — 6. kezaku.] {{ref-ru}} * [http://news.kremlin.ru/news/11484 Uzištused ''news.kremlin.ru''-saital: Vasttusen stenogramm Venän kelen institutas, kudambas Prezident tedoti «О Дне русского языка»-käskön allekirjutamižes («Venän kelen päiväs»).] {{ref-ru}} * [https://web.archive.org/web/20150605041000/http://rus-day.ru/ Venän kelen päivän praznuičendan Moskvas enzne ''rus-day.ru''-sait («Русский Лад») ''web.archive.org''-arhivas.] {{ref-ru}} * [http://www.prlib.ru/history/2042008 ''День русского языка'' (Venän kelen päiv)]. Kirjutuz Prezidentan kirjišton ''prlib.ru''-saital. {{ref-ru}} [[Kategorii:Venän kel'|P]] [[Kategorii:Keliden praznikad]] 5dnj2argbsvi0ea70muuiaj6avoh6rf 0 38964 179111 2025-06-29T13:23:55Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''6. kezakud''' (ven.: ''6 июня'') — 157. voden päiv (158. päiv visokosnijas vodes) Grigorianan kalendarin mödhe. Voden lophusai om 208 päiväd. Petroskoiš Päiväine nouzeb 3 časud 5 minutad homendest, laskese 22 časud 19 minutad ehtad. Päivän piduz' 19 časud 13 minutad. Ezmäine nelländez (kun igä 9.80 päiväd). Vodhesai 1582 15. redukuhusai — 6. kezakud Julianan kalendarin mödhe, vodelpäi 1582 15. redukuspäi — 6. kezakud Grigorianan kalendari..." 179111 wikitext text/x-wiki '''6. kezakud''' (ven.: ''6 июня'') — 157. voden päiv (158. päiv visokosnijas vodes) Grigorianan kalendarin mödhe. Voden lophusai om 208 päiväd. Petroskoiš Päiväine nouzeb 3 časud 5 minutad homendest, laskese 22 časud 19 minutad ehtad. Päivän piduz' 19 časud 13 minutad. Ezmäine nelländez (kun igä 9.80 päiväd). Vodhesai 1582 15. redukuhusai — 6. kezakud Julianan kalendarin mödhe, vodelpäi 1582 15. redukuspäi — 6. kezakud Grigorianan kalendarin mödhe. XX da XXI — voz'sadoil sättub 24. semendkule Julianan kalendarin mödhe. == Praznikad da muštpäiväd == * [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|Ühtenzoittud rahvahiden organizacii]] — [[Venän kelen päiv]] (ven.: ''День русского языка'') (2010). * Venäman Puškinan päiv (ven.: ''Пушкинский день России''). * [[Argentin]] — Inženeran päiv (ezmäižen inženeran Luis Huergo muštoks). * [[Bolivii]] — Opendajan päiv (ven.: ''День учителя''). * [[Kazahstan]] — Rahoituzpolcijan päiv (ven.: ''День финансовой полиции'') (2011). === Nimipäiväd === * Ortodoksižed: Ivan, Kallinik, Markiana, Meletii, Nikita, Sem'on, Serapion, Stepan, Stefan, F'odor, Jelena. == Azjtegod == * [[1761]] — M. V. Lomonosov, kactes Venera sirdändad Päiväižen diskadme, avaiži, miše sil om il'mišt. * [[1957]]<nowiki> — Moskvas avaittihe {{lang-ru|«Детский мир»-lauk. Möhemba laukad necen nimenke avaittihe i toižiš [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijan Sojuzan suriš lidnoiš.</nowiki> * [[1992]] — Venäman prezidentan Boris Jel'cinan käskon mödhe Moskvan pämeheks lähtnuden radsijalpäi Gavriil Popovan sijas om pandud Jurii Lužkov. * [[1994]] — zavodi rata ТВ-3-telekanal (Piteriš). == Sündnuded == * [[1799]] — [[Puškin Aleksandr|Aleksandr Puškin]] (koli vodel [[1837]]), runolii, prozaik, dramaturg, venän literaturan klassik. ''Aleksandr Puškin'' * [[1872]] — Aleksandra F'odorovna (om riktud vodel 1918), venälaine imperatrica, Nikolai II ak. * [[1948]] — Vladimir Ščadrin (koli vodel 2021), sovetskii jämäčvändai, kaks'kerdaine olimpikčempion, 5-kerdaine mail'man čempion. * [[1952]] — Pavel Kogan, sovetskii da venälaine skripač< dirižor, Venäman rahvahaline artist. == Kolnuded == * [[1870]] — Ferdinand Vrangel' (sün. vodel 1797), venälaine merimez' da pohjoižen oppimdmez', admiral. * [[2022]] — Valerii R'umin (sün. vodel 1939), Sovetskii kosmonavt, kaks' kerdad Sovetskijan Sojuzan Geroi (1979, 1980). == Primetad == '''''Симон Столпник''''' * Мezi, mitte om keittud kukoinkarangan änikoišpäi, vahvištoitab vägen, sel'gitab veren . * Ku Troican päiväl om vihm, ka linneb äi babukoid. == Kacu mugažo == 6. kezakud c597297fm9qokdd1xswoghq5gu611ui 179113 179111 2025-06-29T13:28:57Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[6. kezakud]] [[6. kezaku]]: kut toizhed mugomad kirjutused 179111 wikitext text/x-wiki '''6. kezakud''' (ven.: ''6 июня'') — 157. voden päiv (158. päiv visokosnijas vodes) Grigorianan kalendarin mödhe. Voden lophusai om 208 päiväd. Petroskoiš Päiväine nouzeb 3 časud 5 minutad homendest, laskese 22 časud 19 minutad ehtad. Päivän piduz' 19 časud 13 minutad. Ezmäine nelländez (kun igä 9.80 päiväd). Vodhesai 1582 15. redukuhusai — 6. kezakud Julianan kalendarin mödhe, vodelpäi 1582 15. redukuspäi — 6. kezakud Grigorianan kalendarin mödhe. XX da XXI — voz'sadoil sättub 24. semendkule Julianan kalendarin mödhe. == Praznikad da muštpäiväd == * [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|Ühtenzoittud rahvahiden organizacii]] — [[Venän kelen päiv]] (ven.: ''День русского языка'') (2010). * Venäman Puškinan päiv (ven.: ''Пушкинский день России''). * [[Argentin]] — Inženeran päiv (ezmäižen inženeran Luis Huergo muštoks). * [[Bolivii]] — Opendajan päiv (ven.: ''День учителя''). * [[Kazahstan]] — Rahoituzpolcijan päiv (ven.: ''День финансовой полиции'') (2011). === Nimipäiväd === * Ortodoksižed: Ivan, Kallinik, Markiana, Meletii, Nikita, Sem'on, Serapion, Stepan, Stefan, F'odor, Jelena. == Azjtegod == * [[1761]] — M. V. Lomonosov, kactes Venera sirdändad Päiväižen diskadme, avaiži, miše sil om il'mišt. * [[1957]]<nowiki> — Moskvas avaittihe {{lang-ru|«Детский мир»-lauk. Möhemba laukad necen nimenke avaittihe i toižiš [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijan Sojuzan suriš lidnoiš.</nowiki> * [[1992]] — Venäman prezidentan Boris Jel'cinan käskon mödhe Moskvan pämeheks lähtnuden radsijalpäi Gavriil Popovan sijas om pandud Jurii Lužkov. * [[1994]] — zavodi rata ТВ-3-telekanal (Piteriš). == Sündnuded == * [[1799]] — [[Puškin Aleksandr|Aleksandr Puškin]] (koli vodel [[1837]]), runolii, prozaik, dramaturg, venän literaturan klassik. ''Aleksandr Puškin'' * [[1872]] — Aleksandra F'odorovna (om riktud vodel 1918), venälaine imperatrica, Nikolai II ak. * [[1948]] — Vladimir Ščadrin (koli vodel 2021), sovetskii jämäčvändai, kaks'kerdaine olimpikčempion, 5-kerdaine mail'man čempion. * [[1952]] — Pavel Kogan, sovetskii da venälaine skripač< dirižor, Venäman rahvahaline artist. == Kolnuded == * [[1870]] — Ferdinand Vrangel' (sün. vodel 1797), venälaine merimez' da pohjoižen oppimdmez', admiral. * [[2022]] — Valerii R'umin (sün. vodel 1939), Sovetskii kosmonavt, kaks' kerdad Sovetskijan Sojuzan Geroi (1979, 1980). == Primetad == '''''Симон Столпник''''' * Мezi, mitte om keittud kukoinkarangan änikoišpäi, vahvištoitab vägen, sel'gitab veren . * Ku Troican päiväl om vihm, ka linneb äi babukoid. == Kacu mugažo == 6. kezakud c597297fm9qokdd1xswoghq5gu611ui 179116 179113 2025-06-29T13:44:51Z Koiravva 1717 fixing mistakes 179116 wikitext text/x-wiki '''6. kezaku''' om voden 157. päiv (158. päiv ližapäivvodes) grigorianižen kalendarin mödhe. Voden lophusai jäb 208 päiväd. [[Petroskoi]]š Päiväine nouzeb 3 časud 5 minutad homendest, laskese taivhanröunan taga 22 časud 19 minutad ehtad. Päivän hätkeližuz om 19 časud 13 minutad. Kudmaižen ezmäine nelländez (kun igä 9,8 päiväd). Vn 1582 15. redukuhusai — 6. kezakud julianižen kalendarin mödhe, vn 1582 15. redukuspäi — 6. kezakud grigorianižen kalendarin mödhe. 20. da 21. voz'sadoil sättub 24. semendkule julianižen kalendarin mödhe. == Praznikad da muštpäiväd == * [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii]] — [[Venän kelen päiv]] ({{lang-ru|День русского языка}}, vspäi 2010). * Venäman Puškinan päiv ({{lang-ru|Пушкинский день России}}). * [[Argentin]] — Inženeran päiv (ezmäižen inženeran Luis Huergo muštoks). * [[Bolivii]] — Opendajan päiv. * [[Kazahstan]] — Rahoituzpolicijan päiv ({{lang-ru|День финансовой полиции}}, vspäi 2011). === Nimipäiväd === * Ortodoksižed: Ivan, Kallinik, Markiana, Meletii, Nikita, Sem'on, Serapion, Stepan, Stefan, F'odor, Jelena. == Azjtegod == * [[1761]] — M. V. Lomonosov, kactes Veneran sirdandad Päiväižen diskadme, avaiži, miše il'mišt om sen pindal. * [[1957]] — Moskvas avaittihe «Detskii mir»-laukad. Möhemba avaittihe laukoid necen nimenke toižiš-ki nevondkundaližiš suriš lidnoiš. * [[1992]] — Venäman Boris Jel'cin-prezidentan käskön mödhe Jurii Lužkov oli pandud Moskvan pämeheks lähtnuden radsijalpäi Gavriil Popovan sijas. * [[1994]] — Piterin ТВ-3-telekanal zavodi radod. == Sündnuded == * [[1799]] — [[Puškin Aleksandr|Aleksandr Puškin]] (koli vl [[1837]]), runokirjutai, prozankirjutai, dramaturg, venän literaturan klassik. * [[1872]] — Aleksandra Födorovna (om riktud vl 1918), venälaine imperatornaine, Nikolai II-imperatoran ak. * [[1948]] — Vladimir Ščadrin (koli vl 2021), nevondkundaline hokkeivändai, kaks'kerdaine olimpine čempion, vižkerdaine mail'man čempion. * [[1952]] — Pavel Kogan, nevondkundaline da venälaine violižnik, dirižor, Venäman rahvahaline artist. == Kolnuded == * [[1870]] — Ferdinand Vrangel' (sünd. vl 1797), venälaine merimez' da pohjoižen tedoidai, admiral. * [[2022]] — Valerii Rümin (sünd. vl 1939), nevondkundaline kosmonavt, kaks'kerdaine Nevondkundaližen Ühtištusen vägimez' (1979, 1980). == Primetindad == * Мezi, mitte om keittud kukoinkarangan änikoišpäi, vahvištab vägid, sel'gitab veren. * Ku vihmoičeb Stroicanpäiväl, ka linneb äi babukoid. [[Kategorii:6. kezaku| ]] o5zlvi0bttlrtcjp9ebjnnn54gt8zrm 0 38965 179114 2025-06-29T13:28:57Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[6. kezakud]] [[6. kezaku]]: kut toizhed mugomad kirjutused 179114 wikitext text/x-wiki #suuna [[6. kezaku]] nuw1hy1m42rk47aejshfdrw3k5202di 0 38966 179115 2025-06-29T13:38:22Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Kalakukko (opened).jpg|pisi]] '''Kalakukko''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Ка́лаку́кко, калекукко'', [[Suomen kel'|suom]].: ''kalakukko'' — «kalakukoi» vai «kalapärpuine») om tradicionaline suomen rugihine kalapirg kalafilespäi, paksus lohižišpäi, špikanke vai bekonanke, irdpolespäi om kuti sur' rugihine leibplot. Suomalaižil kalakukko kaiken om Raštvaližen praznikstolal. Vodelpäi 2002 Päivnoiuzm-Suomen istoriližen Savo-makundal s..." 179115 wikitext text/x-wiki [[Fail:Kalakukko (opened).jpg|pisi]] '''Kalakukko''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Ка́лаку́кко, калекукко'', [[Suomen kel'|suom]].: ''kalakukko'' — «kalakukoi» vai «kalapärpuine») om tradicionaline suomen rugihine kalapirg kalafilespäi, paksus lohižišpäi, špikanke vai bekonanke, irdpolespäi om kuti sur' rugihine leibplot. Suomalaižil kalakukko kaiken om Raštvaližen praznikstolal. Vodelpäi 2002 Päivnoiuzm-Suomen istoriližen Savo-makundal sündunu kalakurnik sai Jevrosojuzas mantedoozutandan kaičendad. == Vaumičend == Kalakukkon täht kalasüdäimen pandas ajatud rugižjauhon vedenke da solanke reskan tahthan päle, ližatas bekonad, kakiš polišpäi saubatas rugižtahthal, tehtas kehkeran pirgan da paštas kuverz'-se časud. Söndan edel pašttud kalakukkon avaitas veičel spiralin mödhe da pandas torelkoile. Sömižen södaze jänu rugižkorenke, kuti leibänke . Voden 1953 suomalaižes kinokomedijas Lendai kalakukko-nimi oli pigapojezdal, mitte ühtenzoiti vep.. == Homaičendad == # ↑ Siirdu üles asukohta:^'''''1''''' ^'''''2''''' А. Романов, 2019. # ↑ Siirdu üles asukohta:^'''''1''''' ^'''''2''''' И. Лазерсон. С. Синельников. Салаты и закуски. Вкусно и быстро. <small>Дата обращения: 1 heinkud 2022.</small> <small>Архивировано 8 uhokud 2022 года.</small> # ↑ Т. В. Левкина, 2012. # ↑ eur-lex.europa.eu Архивная копия от 8 uhokud 2022 на Wayback Machine <small>(angl.)</small> # ↑ А. Т. Васюкова, 2015. == Literatur == * ''Васюкова А. Т.'' Кухня Финляндии. Калекукко // Технология кулинарной продукции за рубежом: Учебник для бакалавров / А. Т. Васюкова, Н. И. Мячикова, В. Ф. Пучкова; под ред. проф. А. Т. Васюковой. — <abbr>М.</abbr>: Издательско-торговая корпорация «Дашков и К°», 2015. — С. 340—345. — 368 с. — 1000 экз. — <nowiki>ISBN 978-5-394-02237-1</nowiki>. * ''Романов А.'' Калакукко // Энциклопедия пекаря. Современные технологии и нормативы. — <abbr>М.</abbr>: «Ресторанные ведомости», 2019. — 453 с. — <nowiki>ISBN 978-5-6040953-0-0</nowiki>. * ''Левкина Т. В.'' Рыбный финский пирог «Калакукко» // Празднуем Рождество. Традиции, кулинарные рецепты, подарки. — <abbr>М.</abbr>: Даръ, 2012. — 384 с. — (Русская культура). — <nowiki>ISBN 978-5-485-00277-0</nowiki>. * Калекукко // Культура питания. Энциклопедический справочник / Под ред. И. А. Чаховского. — 3-е издание. — <abbr>Мн.</abbr>: «Белорусская энциклопедия имени Петруся Бровки», 1993. — С. 114. — 540 с. — <nowiki>ISBN 5-85700-122-6</nowiki>. * ''Sinclair C. G.'' kalakukko // Dictionary of Food: International Food and Cooking Terms from A to Z. — Second Edition. — London: A & C Black, 2004. — P. 305. — 632 p. — <nowiki>ISBN 978-1-4081-0218-3</nowiki>. 2rt0g3yqnssygcz17npzpol2l83pujr 0 38967 179120 2025-06-29T14:26:48Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Ecologia.jpg|pisi]] '''Mail'man ümbrišton päiv''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Всеми́рный де́нь окружа́ющей среды́'', toižil Ühtenzoittud rahvahiden organizacijan oficialižil kelil: [[Anglijan kel'|angl]].: ''World Environment Day,'' [[Araban kel'|arab]].: اليوم العالمي للبيئة,[[Ispanii|isp]].: ''Día mundial del medio ambiente,'' [[Kitajan kel'|kit]].: 世界环境日,[[Francijan kel'|franc]].: ''Journée mondiale..." 179120 wikitext text/x-wiki [[Fail:Ecologia.jpg|pisi]] '''Mail'man ümbrišton päiv''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Всеми́рный де́нь окружа́ющей среды́'', toižil Ühtenzoittud rahvahiden organizacijan oficialižil kelil: [[Anglijan kel'|angl]].: ''World Environment Day,'' [[Araban kel'|arab]].: اليوم العالمي للبيئة,[[Ispanii|isp]].: ''Día mundial del medio ambiente,'' [[Kitajan kel'|kit]].: 世界环境日,[[Francijan kel'|franc]].: ''Journée mondiale de l'environnement'' ) — rahvahidenkeskeine ekologine praznik, joga voden praznuitas 5. kezakud vodelpäi [[1973]]. Nece praznik tehtihe sen täht, miše kingitada kaiken mez'kundan homaičust planetan londusen problemoihe. == Istorii == [[15. tal'vkud]] vodel [[1972]] vep. 27. ištundal oli sätud "Mail'man ümbrišton päiv" (Rezol'ucii № A/RES/2994 (XXVII)). Praznikan päivmäran täht oli valitud 5. kezakud — päiv, konz vedetihe Ühthižrahvazkundoiden konferencii londusen problemoiden polhe vodel 1972. Necen konferencijan aigan oli sätud uz' organizacii Ühthižrahvazkundoiden sistemas — Ühthižrahvazkundoiden programm londusen mödhe. Praznikan päsü om kingitada mez'kundan homaičust londusen problemoihe. 5. kezakud vodel 1973 ezmäižen kerdan praznuitihe "Mail'man ümbrišton päiv" Ühthižrahvazkundoiden programman ohjandusel. === Sidotud aigtegod === Vodel 1993 Amerikas Rik Fedricci, Devid Gotfrid i Maik Italjano sädiba ezmäižen Mail'man nevondišton ekologižen sauvotusen mödhe. Se oli oigetud sihe, miše popul'arizoitta praktikoid, miččed abutaškaba kehitoitta vep. . Vodel 2009 oli sätud Nevondišt ekologižen sauvotusen mödhe Venämal. == Temad == Vodelpäi 1974 joga voden valitas "Mail'man ümbrišton päivän" tem da lozung, a mugažo valitas ma, kus mäneškaba praznikale omištadud päazjtegod. * [[1974]] — "Vaiše üks' Ma" (Spokan (Vašington)|Spokan); * [[1975]] — "Elotahod" (Dakka); * [[1976]] — "Vezi — elon päpurde" (Ontario); * [[1977]] — "Ozonpindan kaičuzproblem; maiden kadotuz" (Silhet); * [[1978]] — "Kehitoitta muremata" (Silhet); * [[1979]] — "Vaiše üks' tulii aig meiden lapsiden täht — kehitoituz murenduseta" (Silhet); * [[1980]] — "Uz' küzu uden voz'kümnen täht: Kehitoitta muremata" (Silhet); * [[1981]] — "Pohjvezi; Himižed ainehed ristitun sömcepiš" (Silhet); * [[1982]] — "Kümnes vodes päliči Stokgol'man jäl'ghe" (Dakka); * [[1983]] — "Varukahiden jändusiden keradamine da heitämine: himine vihm i energii" (Silhet); * [[1984]] — "Maiden degradacii" (Radžšahi); * [[1985]] — "Norišt: rahvaz i londuz" (Islamabad); * [[1986]] — "Pu mirun täht" (Ontario); * [[1987]] — "Londuz i kodi: enamba, mi katuz" (Nairobi); * [[1988]] — "Konz ristituil londuz om ezmäižel sijal, kehitoituz ei lopte" (Bangkok); * [[1989]] — "Il'mišton lämptumine" (Br'ussel'); * [[1990]] — "Lapsed i londuz" (Mehiko); * [[1991]] — "Il'mišton vajehtamine. Pidab ühtenzoitta väged" (Stokgol'm); * [[1992]] — "Ma om üks' kaikil — ühtes kaičeškam sidä" (Rio-de-Žaneiro); * [[1993]] — "Gol'l'uz' i londuz — lopta pahad cepid" (Pekin); * [[1994]] — "Üks' ma — üks' kanz" (London); * [[1995]] — "Mö, rahvahad: ühtenzoituz londusen täht" (Pretoria); * [[1996]] — "Meiden Ma, meiden londuseline elonümbrišt, meiden kodi" (Stambul); * [[1997]] — "Elon täht Mal" (Seul); * [[1998]] — "Elon täht Mal — kaikam meiden merid" (Moskva); * [[1999]] — "Meiden ma — meiden tulii aig. Kaikam se!" (Tokio); * [[2000]] — "Londusen tuhakümne — om aig tehta" (Adelaida); * [[2001]] — "Tulda Mail'man elon verkoho" (Turin, Gavana); * [[2002]] — "Antta Male šans" (Šen'čžen'); * [[2003]] — "Vezi — kahtele millionale ristituile se lujas tariž!" (Beirut) * [[2004]] — "Pidab merid da valdmerid! Eläbid, ei kolnuzid!" (Barselona); * [[2005]] — "Vihandad lidnad: Plan planetan täht!" (San-Francisko); * [[2006]] — "Letetazangištod i maiden tühjenzoitand — Sanum ei kuividen maiden tühjenzoitandale!! (Alžir); * [[2007]] — "Jän sulamine — Tärged tem!" (London); * [[2008]] — "Päzugat ripmudespäi! Tel ekonomikaha uglerodan penen tacindanke!" (Vellington); * [[2009]] — "Teiden planet ei voi olda teita" (Mehiko); * [[2010]] — "Roduiden äjüz'. Üks' planet. Üks' tulii aig" (Rangpur); * [[2011]] — "Mecad: kävutades londust" (Deli); * [[2012]] — "Vihand ekonomik: a sinä sen pala?" (Brazilia); * [[2013]] — "Meleta. Sö. Kaiče" (Ulan-Bator); * [[2014]] — "Pened sared i il'mišton vajehtamine" — "Lenda ičeiž än't, a ei meren pindad!" (Bridžtaun); * [[2015]] — "Seičeme milliardad unid. Üks' Planet. Kävuta tarkašti" (Rim); * [[2016]] — "Politik om zakonotoman mecživatoiden möndan vaste" (Luanda); * [[2017]] — "Minä olen londusenke" (Ottava); * [[2018]] — "Voibištelend plastikanke" (Nju-Deli); * [[2019]] — "Voibištelend il'man redustoitandan vaste" (Kitai); * [[2020]] — "Londusen aig" (Kolumbia); * [[2021]] — "Kacta udes. Udessündutada. Tehta udes" (Pakistan); * [[2022]] — "Vaiše üks' Ma" — "Nece planet — meiden üksjaine pert', miččen röunatadud varoid ristitule pidab kaita" (Šveicaria); * [[2023]] — "Voibištelend plastikanke" (Kot-d’Ivuarр, Niderlandad); * [[2024]] — "Meiden Ma. Meiden tulii aig. Mö — udessündundan sugupol'v" (Saudovskaja Aravia); * [[2025]] — "Voibištelend plastikan redustoitandanke!" (Čedžudo). Ühthižrahvazkundoiden päsekretar' joga voden praznikaks painab sanoid mez'kundale. == Azjtegod == Erazvuiččiš maiš tehtas mugoižid azjtegoid, kut: * Tetabiden ekologoiden pauklahjoičend; * Tauguh mecoiš, puištoiš, erazvuiččiden vezištoiden randoil; * Puiden ištutand; * Ekskursijad kaičuztahoze i Rahvahaližehe puištoho; * Lidnazjtegod (mitingad, paradad, huzaidand velokezroil, "vihandad" koncertad; * Lekcijad da seminarad muzejiš i školiš. "Mail'man ümbrišton päiväs" pagištas erazvuiččiš joukvestištoiš. Ozutesikš, socialižiš verkoiš nece päiv mäneb heštegoidenke #Mail'manÜümbrištonPäiv, #Sugupol'vUdessündutand i muga edemba. Joga voden Ühthižrahvazkundoiden Assamblei vedäb rahvahidenkeskeižid azjtegoid, miččed om oigetud londusen kaičendaha i paremboitusehe. * Vodelpäi 2021 vodehesai 2030 Ühthižrahvazkundoiden Assamblei vahvištoiti planan "Ühthižrahvazkundoiden kümnevoded ekosisteman udištamižen mödhe". Muga vodel 2024 oli vedetud azjtegod, miččed om oigetud maiden udištamižehe i kuivuden harjenimižehe. Er-Rijadas mäni 16. ištund, kus pagištihe voibištelendas maiden degradacijanke. Vodel 2010 Italias OIKOS-organizacii tegi akcijoid, miččed om oigetud ümbrišton paremboitusehe. Vodel 2022 Švecijas mäniba rahvahidenkeskeižed praznikan azjtegod. Vodel 2023 azjtegod mäniba Kot-d’Ivuaras ühtes Niderlandoidenke. Vodel 2024 azjtegod mäniba Saudovskaja Aravijas. Vodel 2025 azjtegod mäniba Korejan Valdkundas, Čedžudo-sarel. == Venämal == * Vodelpäi 1996 prezidentan Boris Jel'cinan käskön mödhe tetabile ekologoile anttas arvnimi "Venäman arvostadud ekolog" i medal'. * Vodelpäi 2008 vep.". Vodel 1998 oli valitud Moskva-lidn rahvahidenkeskeižiden necen päivän päazjtegoiden tegemižen täht. Vodel 2024 Moskvas mäni rahvahidenkeskeine forum "Ekologii". == Homaičendad == awfnog7bkyrv9s57lblbv31y72aq43y 179157 179120 2025-06-29T17:26:33Z Koiravva 1717 formitez, ümbriradmine Piterin vajehnikan mödhe 179157 wikitext text/x-wiki [[Fail:Ecologia.jpg|thumb|right|250px|Taimen neiččen käziš om hüvän ekologijan kaičendan simvolaks]] '''Mail'man ümbrišton päiv''' ({{lang-ru|Всеми́рный де́нь окружа́ющей среды́}}, [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] toižil oficialižil kelil: {{lang-en|World Environment Day}}, {{lang-ar|اليوم العالمي للبيئة}}, {{lang-es|Día mundial del medio ambiente}}, {{lang-zh|世界环境日}}, {{lang-fr|Journée mondiale de l'environnement}}) om rahvahidenkeskeine ekologine praznik, oigetas joga voden [[5. kezaku]]d vodelpäi [[1973]]. Nece praznik om sätud vedatamha kaiken ristitkundan tarkust meiden planetan londusen problemoihe. == Istorii == Mail'man ümbrišton päiv om sätud vn 1972 15. tal'vkud ÜRO:n 27. ištundal (Rezolücii № A/RES/2994 (XXVII)). Praznikan datan täht valitihe 5. kezakud — päiv, konz ÜRO:n konferencii londusen problemoiš oli vedadud vl 1972. Necen konferencijan aigan sätihe ut organizacijad ÜRO:n sistemas — ÜRO:n program londuses. Praznikan päine sü om vedatada ristitkundan tarkust londusen problemoihe. Vn 1973 5. kezakud praznuitihe Mail'man ümbrišton päiväd ezmäižen kerdan ÜRO:n programan ohjandusel. === Sidodud aigtegod === Vl 1993 amerikalaižed Rik Fedricci, Devid Gotfrid i Maik Italjano sädiba ezmäšt Mail'man nevondkundad ekologižes sauvondas. Se oli oigetud kändmaha populärižikš praktikoid, kudambad abutaižiba levitada [[seižui šingotez|seižujad šingotest]]. Vl 2009 oli Nevondkund ekologižes sauvondas om sätud [[Venäma]]s. == Temad == Vspäi 1974 joga vodel valitas Mail'man ümbrišton päivän temad da lozungad, mugažo mad, kus lindäs pühätadud praznikale päaigtegod. * [[1974]] — «Vaiše üks' Ma» ([[Spokan (Vašington)|Spokan]]); * [[1975]] — «Elotahod» ([[Dakk]]); * [[1976]] — «Vezi — elon päpurde» ([[Ontario]]); * [[1977]] — «Ozonšoidun kaičuzproblem; maiden kadotuz» ([[Silhet]]); * [[1978]] — «Šingotada murendusita» (Silhet); * [[1979]] — «Vaiše üks' tuleb aig meiden lapsiden täht — šingotez murenduseta» (Silhet); * [[1980]] — «Uz' küzu uden voz'kümnen täht: Šingotada murendusita» (Silhet); * [[1981]] — «Pohjvezi; Himižed ühtnendad ristitun sömčepiš» (Silhet); * [[1982]] — «Kümnes vodes päliči Stokhol'man jäl'ghe» (Dakk); * [[1983]] — «Varukahiden jändusiden keradamine da heitämine: himine vihm i energii» (Silhet); * [[1984]] — «Mahusiden degradacii» ([[Radžšahi]]); * [[1985]] — «Norišt: rahvaz i londuz» ([[Islamabad]]); * [[1986]] — «Pu mirhu näht» (Ontario); * [[1987]] — «Londuz i kodi: enamba, mi katuz" ([[Nairobi]]); * [[1988]] — «Konz ristituil londuz om ezmäižel sijal, šingotez ei lopte» ([[Bankok]]); * [[1989]] — «Atmosferan lämbitamine» ([[Brüssel']]); * [[1990]] — «Lapsed i londuz» ([[Mehiko]]); * [[1991]] — «Atmosferan vajehtamine. Pidab ühtenzoitta väged" ([[Stokhol'm]]); * [[1992]] — «Ma om üks' kaikil — ühtes kaičeškam sidä" ([[Rio-de-Žaneiro]]); * [[1993]] — «Goll'uz i londuz — loptä pahid čepid" ([[Pekin]]); * [[1994]] — «Üks' ma — üks' kanz" ([[London]]); * [[1995]] — «Mö, rahvahad: ühtenzoituz londushe näht" ([[Pretorii]]); * [[1996]] — «Meiden Ma, meiden londuseline elonümbrišt, meiden kodi" ([[Stambul]]); * [[1997]] — "Eloho näht Mal" ([[Seul]]); * [[1998]] — "Eloho näht Mal — kaikam meiden merid" ([[Moskv]]); * [[1999]] — "Meiden ma — meiden tuleb aig. Kaikam se!" ([[Tokio]]); * [[2000]] — «Londusen tuhakümne — om aig tehta" ([[Adelaid]]); * [[2001]] — «Tulda Mail'man elon verkho" ([[Turin]], [[Havan]]); * [[2002]] — «Antta Male šans" ([[Šen'čžen']]); * [[2003]] — «Vezi — kahtele millionale ristituile se om tarbhaine lujas!" ([[Beirut]]) * [[2004]] — «Pidab merid da valdmerid! Eläbid, ei kolnuzid!" ([[Barselon]]); * [[2005]] — «Vihandad lidnad: Plan planetan täht!" ([[San Francisko]]); * [[2006]] — «Letetazangištod i maiden tühjenzoitand — Sanum 'Ei' kuividen maiden tühjenzoitandale!! ([[Alžir]]); * [[2007]] — «Jän sulamine — Tärged tem!" (London); * [[2008]] — «Päzugat rippundaspäi! Tel ekonomikha hil'nikan penen tacindanke!" ([[Vellington]]); * [[2009]] — «Teiden planet ei voi olda teita" (Mehiko); * [[2010]] — «Roduiden äjüz'. Üks' planet. Üks' tuleb aig" ([[Rangpur]]); * [[2011]] — «Mecad: kävutaden londust" ([[Deli]]); * [[2012]] — «Vihand ekonomik: om-ik sinä sen palaks?" ([[Brazilia]]); * [[2013]] — «Meleta. Sö. Kaiče" ([[Ulanbatar]]); * [[2014]] — «Pened sared i atmosferan vajehtamine" — "Lenda ičeiž än't, a ei meren pindad!" ([[Bridžtaun]]); * [[2015]] — «Seičeme milliardad unid. Üks' Planet. Kävuta tarkašti" ([[Rim]]); * [[2016]] — «Politik om mecživatoiden illegitimišt möndad vaste" ([[Luand]]); * [[2017]] — «Olen londusenke" ([[Ottav]]); * [[2018]] — «Voibištelend plasmassanke" ([[Nju Deli]]); * [[2019]] — «Voibištelend il'man redustoitandad vaste" ([[Kitai]]); * [[2020]] — «Londusen aig" ([[Kolumbii]]); * [[2021]] — «Kacta udes. Udessündutada. Tehta udes" ([[Pakistan]]); * [[2022]] — «Vaiše üks' Ma" — "Nece planet — meiden üks'jaine pert', kudamban röunatud varoid ristitule pidab kaita" ([[Šveicarii]]); * [[2023]] — «Voibištelend plasmassanke" ([[Kot-d’Ivuar]], [[Alamad]]); * [[2024]] — «Meiden Ma. Meiden tuleb aig. Mö — udessündundan sugupol'v" ([[Saudan Arabii]]); * [[2025]] — «Voibištelend plasmassan redustoitandanke!" ([[Čedžudo]]). Ühthižrahvazkundoiden päsekretar' joga voden praznikaks painab sanoid ristitkundale. == Aigtegod == Erazvuiččiš maiš tehtas mugoižid aigtegoid, kut: * Tetabiden ekologoiden pauklahjoičend; * Tauguh mecoiš, puištoiš, erazvuiččiden vezištoiden randoil; * Puiden ištutand; * Ekskursijad kaičendtahoiže i Rahvahaližhe puištho; * Lidnaigtegod (keragad, paradad, velohuzaidused, "vihandad" koncertad; * Lekcijad da seminarad muzejoiš i školoiš. Mail'man ümbrišton päiväl pagištas erazvuiččiš joukvestištoiš. Ozutesikš, socialižiš verkoiš nece päiv mäneb heštegoidenke #Mail'manÜümbrištonPäiv, #Sugupol'vUdessündutand i muga edemba. Joga voden Ühthižrahvazkundoiden Assamblei vedäb rahvahidenkeskeižid azjtegoid, miččed om oigetud londusen kaičendaha i paremboitusehe. * Vodelpäi 2021 vodehesai 2030 Ühthižrahvazkundoiden Assamblei vahvištoiti planan "Ühthižrahvazkundoiden kümnevoded ekosisteman udištamižen mödhe". Muga vodel 2024 oli vedetud azjtegod, miččed om oigetud maiden udištamižehe i kuivuden harjenimižehe. Er-Rijadas mäni 16. ištund, kus pagištihe voibištelendas maiden degradacijanke. Vl 2010 Italias OIKOS-organizacii tegi akcijoid, miččed om oigetud ümbrišton paremboitusehe. Vl 2022 Ročinmas mäniba rahvahidenkeskeižed praznikan aigtegod. Vl 2023 aigtegod mäniba Kot-d’Ivuaras ühtes Alamaidenke. Vl 2024 aigtegod mäniba Saudan Arabijas. Vl 2025 aigtegod mäniba Korejan Tazovaldkundan Čedžudo-sarel. == Venämas == * Vlpäi 1996 Boris Jel'cin-prezidentan käskön mödhe tetabile ekologoile anttas arvnimi "Venäman arvostadud ekolog" i medal'. Vl 1998 Moskv-lidn oli valitud rahvahidenkeskeižiden necen päivän päazjtegoiden tegemižen täht. Vl 2024 Moskvas mäni rahvahidenkeskeine "Ekologii"-forum. == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Ekologii]] [[Kategorii:Rahvahidenkeskeižed praznikad]] [[Kategorii:Praznikad kirjamišton mödhe]] hmv1xgl22rh53w2co29w3k7x7blij9e 179170 179157 2025-06-29T18:22:48Z Koiravva 1717 formitez (lopind) 179170 wikitext text/x-wiki [[Fail:Ecologia.jpg|thumb|right|250px|Taimen neiččen käziš om hüvän ekologijan kaičendan simvolaks]] '''Mail'man ümbrišton päiv''' ({{lang-ru|Всеми́рный де́нь окружа́ющей среды́}}, [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] toižil oficialižil kelil: {{lang-en|World Environment Day}}, {{lang-ar|اليوم العالمي للبيئة}}, {{lang-es|Día mundial del medio ambiente}}, {{lang-zh|世界环境日}}, {{lang-fr|Journée mondiale de l'environnement}}) om rahvahidenkeskeine ekologine praznik, oigetas joga voden [[5. kezaku]]d vodelpäi [[1973]]. Nece praznik om sätud vedatamha kaiken ristitkundan tarkust meiden planetan londusen problemoihe. == Istorii == Mail'man ümbrišton päiv om sätud vn 1972 15. tal'vkud Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacijan 27. ištundal (Rezolücii № A/RES/2994 (XXVII)). Praznikan datan täht valitihe 5. kezakud — päiv, konz ÜRO:n konferencii londusen problemoiš oli vedadud vl 1972. Necen konferencijan aigan sätihe ut organizacijad ÜRO:n sistemas — ÜRO:n program londuses. Praznikan päine sü om vedatada ristitkundan tarkust londusen problemoihe. Vn 1973 5. kezakud praznuitihe Mail'man ümbrišton päiväd ezmäižen kerdan ÜRO:n programan ohjandusel. === Sidodud aigtegod === Vl 1993 amerikalaižed Rik Fedricci, Devid Gotfrid i Maik Italjano sädiba ezmäšt Mail'man nevondkundad ekologižes sauvondas. Se oli oigetud kändmaha populärižikš praktikoid, kudambad abutaižiba levitada [[seižui šingotez|seižujad šingotest]]. Vl 2009 Nevondkund ekologižes sauvondas om sätud [[Venäma]]s. == Temad == Vspäi 1974 joga vodel valitas Mail'man ümbrišton päivän temad da lozungad, mugažo mad, kus lindäs pühätadud praznikale päaigtegod. * [[1974]] — «Vaiše üks' Ma» ([[Spokan (Vašington)|Spokan]]); * [[1975]] — «Elotahod» ([[Dakk]]); * [[1976]] — «Vezi — elon päpurde» ([[Ontario]]); * [[1977]] — «Ozonšoidun kaičendan problem; mahusiden kadotuz» ([[Silhet]]); * [[1978]] — «Šingotadas murendusita» (Silhet); * [[1979]] — «Vaiše üks' tuleb aig meiden lapsiden täht — šingotez murenduseta» (Silhet); * [[1980]] — «Uz' küzund uden voz'kümnen täht: Šingotadas murendusita» (Silhet); * [[1981]] — «Pohjvezi; Himižed ühtnendad ristitun sömčepiš» (Silhet); * [[1982]] — «Kümnes vodes päliči Stokhol'man jäl'ghe» (Dakk); * [[1983]] — «Varukahiden jändusiden keradamine da heitämine: himine vihm i energii» (Silhet); * [[1984]] — «Mahusiden degradacii» ([[Radžšahi]]); * [[1985]] — «Norišt: rahvaz i londuz» ([[Islamabad]]); * [[1986]] — «Pu mirhu näht» (Ontario); * [[1987]] — «Londuz i kodi: enamba mi katuz» ([[Nairobi]]); * [[1988]] — «Konz ristituil londuz om ezmäižel sijal, šingotez ei lopte» ([[Bankok]]); * [[1989]] — «Atmosferan lämbitamine» ([[Brüssel']]); * [[1990]] — «Lapsed i londuz» ([[Mehiko]]); * [[1991]] — «Atmosferan vajehtamine. Pidab ühtenzoitta väged» ([[Stokhol'm]]); * [[1992]] — «Ma om üks' kaikil — ühtes kaičeškam sidä» ([[Rio-de-Žaneiro]]); * [[1993]] — «Goll'uz i londuz — loptä pahid čepid» ([[Pekin]]); * [[1994]] — «Üks' ma — üks' kanz» ([[London]]); * [[1995]] — «Mö, rahvahad: ühtenzoituz londushe näht» ([[Pretorii]]); * [[1996]] — «Meiden Ma, meiden londuseline elonümbrišt, meiden kodi» ([[Stambul]]); * [[1997]] — «Eloho näht Mal» ([[Seul]]); * [[1998]] — «Eloho näht Mal — kaikam meiden merid» ([[Moskv]]); * [[1999]] — «Meiden ma — meiden tuleb aig. Kaikam se!» ([[Tokio]]); * [[2000]] — «Londusen voz'tuha — om aig tehta» ([[Adelaid]]); * [[2001]] — «Tulda Mail'man elon verkho» ([[Turin]], [[Havan]]); * [[2002]] — «Antta Male šans» ([[Šen'čžen']]); * [[2003]] — «Vezi — kahtele millionale ristituile se om tarbhaine lujas!» ([[Beirut]]) * [[2004]] — «Pidab merid da valdmerid! Eläbid, ei kolnuzid!» ([[Barselon]]); * [[2005]] — «Vihandad lidnad: Plan planetan täht!» ([[San Francisko]]); * [[2006]] — «Letetazangištod i maiden tühjenzoitand — Sanum 'Ei' kuividen maiden tühjenzoitandale!!» ([[Alžir]]); * [[2007]] — «Jän sulamine — Tärged tem!» (London); * [[2008]] — «Päzugat rippundaspäi! Tel ekonomikha hil'nikan penen tacindanke!» ([[Vellington]]); * [[2009]] — «Teiden planet ei voi olda teita» (Mehiko); * [[2010]] — «Roduiden äjüz'. Üks' planet. Üks' tuleb aig» ([[Rangpur]]); * [[2011]] — «Mecad: kävutaden londust» ([[Deli]]); * [[2012]] — «Vihand ekonomik: oled-ik sinä sen palaks?» ([[Brazilia]]); * [[2013]] — «Meleta. Sö. Kaiče» ([[Ulanbatar]]); * [[2014]] — «Pened sared i atmosferan vajehtamine» — «Lenda ičeiž än't, ei meren pindad!» ([[Bridžtaun]]); * [[2015]] — «Seičeme milliardad unid. Üks' Planet. Kävuta tarkašti» ([[Rim]]); * [[2016]] — «Politik om mecživatoiden illegitimišt möndad vaste» ([[Luand]]); * [[2017]] — «Olen londusenke» ([[Ottav]]); * [[2018]] — «Voibištelend plasmassanke» ([[Nju Deli]]); * [[2019]] — «Voibištelend il'man redustoitandad vaste» ([[Kitai]]); * [[2020]] — «Londusen aig» ([[Kolumbii]]); * [[2021]] — «Kacta udes. Udessündutada. Tehta udes» ([[Pakistan]]); * [[2022]] — «Vaiše üks' Ma» — «Nece planet — meiden üks'jäine pert', kudamban röunatud varoid ristitule pidab kaita» ([[Šveicarii]]); * [[2023]] — «Voibištelend plasmassanke» ([[Kot-d’Ivuar]], [[Alamad]]); * [[2024]] — «Meiden Ma. Meiden tuleb aig. Mö — udessündundan sugupol'v» ([[Saudan Arabii]]); * [[2025]] — «Voibištelend plasmassan redustoitandanke!» ([[Čedžudo]]). ÜRO:n päsekretar' painab sanoid ristitkundale joga voden praznikaks. == Aigtegod == Erazvuiččiš maiš tehtas mugomid aigtegoid kut: * tetabiden ekologoiden pauklahjoičend; * tauguh mecoiš, puištoiš, erazvuiččiden vezištoiden randoil; * puiden ištutand; * ekskursijad kaičendtahoiže i Rahvahaližhe puištho; * lidnaigtegod (keragad, paradad, velohuzaidused, «vihandad» koncertad; * lekcijad da seminarad muzejoiš i školoiš. Mail'man ümbrišton päiväl pagištas erazvuiččiš joukvestištoiš. Ozutesikš, socialižiš verkoiš nece päiv mäneb heštegoidenke #Mail'manÜmbrištonPäiv, #Sugupol'vUdessündutand i muga edemba. Joga vodel ÜRO:n Päassamblei vedab oigetud londusen kaičendha i paremboičendha rahvahidenkeskeižid aigtegoid. * Vlpäi 2021 vhesai 2030 ÜRO:n Päassamblei vahvišti «ÜRO:n voz'kümne ekosisteman udištamižes»-planad. Muga vl 2024 oli vedatud oigetud maiden udištamižhe i kuivuden harjenemižhe aigtegoid. [[Rijad]]as 16. ištund mäni, siš pagištihe borcuindas mahusiden degradacijanke. Vl 2010 Italijas OIKOS-organizacii tegi oigetud ümbrišton paremboičendha akcijoid. Vl 2022 praznikan rahvahidenkeskeižed aigtegod mäniba Ročinmas, vl 2023 — Kot-d’Ivuaras ühtes Alamaidenke, vl 2024 — Saudan Arabijas, vl 2025 — Korejan Tazovaldkundan Čedžudo-sarel. == Venämas == Vspäi 1996 anttas «Venäman arvostadud ekolog»-arvnimed i mötalid tetabile ekologoile Boris Jel'cin-prezidentan käskön mödhe. Vl 1998 Moskv-lidn oli valitud necen päivän rahvahidenkeskeižiden päaigtegoiden tehmižen täht. Vl 2024 Moskvas Rahvahidenkeskeine «Ekologii»-forum mäni. == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Ekologii]] [[Kategorii:Rahvahidenkeskeižed praznikad]] [[Kategorii:Praznikad kirjamišton mödhe]] 09w4spclhjrk6203a4wizyu4gqge6hy 0 38968 179121 2025-06-29T14:37:05Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Петрозаводск, консерватория, вид 1.jpg|pisi]] '''Petroskoin valdkundaline A. K. Glazunovan nimel konservatorii''' (ven.: ''Петрозаво́дская государственная консерватория имени Александра Константиновича Глазунова'') om muzikaline üläopenduzorganizacii Petroskoiš. == Istorii == * 01.07.1967 — vep.; * 09.09.1991 — Petroskoin valdkundaline konservatorii..." 179121 wikitext text/x-wiki [[Fail:Петрозаводск, консерватория, вид 1.jpg|pisi]] '''Petroskoin valdkundaline A. K. Glazunovan nimel konservatorii''' (ven.: ''Петрозаво́дская государственная консерватория имени Александра Константиновича Глазунова'') om muzikaline üläopenduzorganizacii Petroskoiš. == Istorii == * 01.07.1967 — vep.; * 09.09.1991 — Petroskoin valdkundaline konservatorii; * 13.05.2003 — Petroskoi valdkundaline konservatorii (institut); * 19.08.2003 — Petroskoi vep. nimel valdkundaline konservatorii (institut); * 26.05.2011 — Federaline valdkundaline radmahtoižen üläopendusen b'udžetopenduzorganizacii «Petroskoin valdkundaline Aleksandr Konstantinovič Glazunovan nimel konservatorii (akademii)»; * 19.08.2014 — Federaline valdkundaline radmahtoižen üläopendusen b'udžetopenduzorganizacii «Petroskoin valdkundaline Aleksandr Konstantinovič Glazunovan nimel konservatorii». == Rektorad == * Vozil 1967—1971 — G. I. Lapčinskii; * Vozil 1971—1977 — V. М. Kasatkin; * Vozil 1977—1997 — V. L. Kalaberda; * Vozil 1997—2002 — S. Z. Suhov; * Vozil 2002—2018 — V. А. Solovjov; * Vodelpäi 2018 — А. А. Kubiškin. == Tedokundad == * Eriližen fortepianon tedokund; * vep. tedokund; * Puhutuz- da löndvändimiden tedokund; * Rahvahan muzikvändimiden tedokund; * Solopajatandan da operan vaumičendan tedokund; * Horan dirižiruindan tedokund; * Muzikan teorijan da kompozicijan tedokund; * Muzikan istorijan tedokund; * Suomalaiž-ugrilaižiden rahvahiden muzikoiden tedokund; * Kamernijan ansambl'an da koncertmeisterklassan tedokund; * Fortepianon ühthižkursan tedokund; * Gumanitarižiden da social'no-ekonomižiden openduzpredmetoiden tedokund. == Konservatorijan sädaijoukud == * Üläopenikoiden simfonine orkestr; * «Nord-west studium» kamerorkestr; * Akademine hor; * Venälaižen rahvahan muzikvändimiden orkestr; * Venälaižen rahvahan muzikvändimiden ven.: ''«Голоса России»'' ansambl'; * Istoki-ansambl'. == Homaičendad == bgb9annr0hemtvl5s6v2nd9thdi2jo3 0 38969 179122 2025-06-29T14:46:01Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Ves'''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Весь'') — äiznamasine termin: * Ves' — venäläine atributine pronomin. * Ves' — nügüdlaine pol'šan da endevanhan venälaine sana külän nimitusen täht. * Ves' — baltianmeren suomalaine heim, mitte ühtni vepsläižiden da karjalaižiden-l'udikoiden etnogenezaha. == Toponim == * Ves' — Vladimiran agjan Suzdalin rajonan külä. * Ves' — Piterin agjan Volhovan rajonan Issadskan ümbruzkundan külä. * Ves' — Pite..." 179122 wikitext text/x-wiki '''Ves'''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Весь'') — äiznamasine termin: * Ves' — venäläine atributine pronomin. * Ves' — nügüdlaine pol'šan da endevanhan venälaine sana külän nimitusen täht. * Ves' — baltianmeren suomalaine heim, mitte ühtni vepsläižiden da karjalaižiden-l'udikoiden etnogenezaha. == Toponim == * Ves' — Vladimiran agjan Suzdalin rajonan külä. * Ves' — Piterin agjan Volhovan rajonan Issadskan ümbruzkundan külä. * Ves' — Piterin agjan Volhovan rajonan Potaninan ümbruzkundan külä. ghp3qz58u0fuem8p2gwqvux3yx9hfrn 0 38970 179127 2025-06-29T14:55:32Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Rus-10c-ethn.png|pisi|Päivnouzmaižen Evropan rahvahad IX voz'sadan lopus — X voz'sadan augotišes.]] '''Ves'''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Весь'') — baltianmeren-suomalaine heim, miččespäi sünduiba vepsläižed da erased karjalaižed. Heim eli Järvidenkeskišton tahol: Nevon, Änižen da Vauktan järviden keskes da edemba suvipolhe (sigä, Novgorodan Egna-volostiš eli jegonskaja ves').<blockquote>Vauktal järvel ištub ves'.</blockquote> == Ves' da vi..." 179127 wikitext text/x-wiki [[Fail:Rus-10c-ethn.png|pisi|Päivnouzmaižen Evropan rahvahad IX voz'sadan lopus — X voz'sadan augotišes.]] '''Ves'''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Весь'') — baltianmeren-suomalaine heim, miččespäi sünduiba vepsläižed da erased karjalaižed. Heim eli Järvidenkeskišton tahol: Nevon, Änižen da Vauktan järviden keskes da edemba suvipolhe (sigä, Novgorodan Egna-volostiš eli jegonskaja ves').<blockquote>Vauktal järvel ištub ves'.</blockquote> == Ves' da visu == Voz'sadoiden X—XIV arabalaižed mantedomehed johtutadas ''visu'' rahvahan, kudamb eläb vep. pohjoižpolel, lähen vep.. Ahmeta Ibn Fadlanan da al'-Garnatin kirjoiš visu johtutase arv-rahvahan rindal. Bulgarian kupcad möskeliba visunke, vediba nahkoid vajehtades metaltehmusile. Om oletuz, miše «visu»-nimel johtutase ves'.<blockquote>…koumen kun matkas, eläb rahvahaz, kudamb nimitase Visuks, kudambal ö om vähemba časud. Minäžo nägin, miše päiväižen nouzman aigan kaik necel mal, ma da mäged, tegesoiš rusttoikš da kaikutte kalu, miččen päle ni kacuhtab mez' edel paiväižen nouzendad, ozutase kut sur' pil'v; nece rusktuz' jatktase kuni päiväine ei libu kesktaivhale. Man eläjad starinoičiba minei, miše tal'vel ö tegese pit'k kut (kezan) päiv, a päiv tegese ön pitte, muga ku ken-ni heišpäi töndub nouzman aigan vep., mitte om paremb met; ku mez' job sid' äjan, ka humalzub kuti vinaspäi. Heiden päsöm om  — proso da hebon liha, kacmata sihe, miše heiden mal om äi nižud da ozrad. Kaikutte, ken midä-ni semendab, otab kaiken ičeleze, car' ei sa necišpäi nimidä; vaiše hö andeltas hänele härkan nahkan joga pertišpäi, a konz hän andab käskon joukule lähtta vointacindaha mitte-ni man vasthapäi, ka i hän sab satusen palan. Heil ei ole tošt void, paiči kalarazvad, mitte hö jodas voipun da kunžutan voin sijas…</blockquote> == Arheologižed muštpachad == Ves'-heimonke (vaugedjärveižen da jegonižen) da merä-heimonke arheologad tobjimalaz ühtenzoitas muštpachad djakovan arheologižen kul'turanke, mitte oli Venäman tazangišton pohjoižen polel V—VI. voz'sadoiden aigan. Paksus ves'-heimonke tedomehed ühtenzoitas longibokan Priladožjan IX—XIII voz'sadoiden kurganoiden (käpkaumoiden) kul'turanke. Necen kul'turan olendsija om Säs'-, Tihvinka-, Kapša-, Paša-, Voronežka-, Ojat'-, Süvär', Olonka-, Tuloksa-, Vidlica-jogidme da mugažo Änižen pohjoižrandoiden rajonas. Kaikid surembad kurganad (käpkaumad) mahapandud ristituidenke oma kuti kehkerad ülüsed korktusel 0,6—3 m, diametral 5—12 metrad. Käpkauman südäinsija oli tehtud kuti kodi, nodjonke da kaludištonke, mi znamoiči vepsläižiden melen mödhe surman jäl'geližes elos toižes mirus kut jogapäiväližen elon jatktandad. Aigembaižiš käpkaumoiš kollijoden hibjoiden poltandanke oma erased kalud skandinavišt sündundad. Necem kul'turan ühtenzoituz letopisižen ves'-heimonke todištuseks om Ojat'-jogen gidronimoiden oppind. Toine endevanhuden mödhe jäl'ges saamen, neciš regionas om vepsän nimiden kogomuz. == Homaičendad == # ↑ ''Кочкуркина С. И.'' Древние вепсы по археологическим материалам. vepsia.ru. <small>Дата обращения: 8 kül'mkud 2010.</small> <small>Архивировано 3 sügüz'kud 2011 года.</small> == Literatur == * ''Майнов В. Н.'' Приоятская чудь. (Весь — Вепсы) // Древняя и Новая Россия. 1877, т. 2. № 5, с. 38—53; № 6, с. 133—143. * ''Майнов В. Н.'' Несторова Весь и Корельские дети. // Живописная Россия. 1881. Т I. Ч.2 стр. 493-527. * ''Голубева Л. А.'' Весь и славяне на Белом озере X—XIII вв. — М., 1973 * ''Кочкуркина С. И., Линевский А. М.'' Курганы летописной веси. Петрозаводск, 1985 * ''Кочкуркина С. И.'' Памятники Юго—Восточного Приладожья и Прионежья. Петрозаводск, 1989 * ''Кочкуркина С. И.'' Сокровища древних вепсов. Петрозаводск, 1990 * ''Голубева Л. А., Кочкуркина С. И.'' Белозерская весь (по материалам поселения Крутик IX—X вв.). Петрозаводск, 1991 4k8u0soiju2ic55aiegyt1fml1pu9q3 0 38971 179129 2025-06-29T14:59:46Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Faizullin''' (ven.: ''Файзу́ллин'') — baškirine da tatarine familii. Om akan forn Faizullina. == Tetabad mehed == * [[Faizullin, Daniil Faritovič]] (sün. vodel 1993) — venälaine jämäčvändai. * [[Faizullin, Dmitrii Eduardovič]] (sün. vodel 1991) — venälaine jaugmäčvändai, mini-jaugmäčhu vändai. * [[Faizullin, Žinganša Zakirovič]] (1904—1985) — Sovetskijan Sojuzan Geroi, gvardii seržant. * [[Faizullin, Il'šat Galimz'anovič]] (s..." 179129 wikitext text/x-wiki '''Faizullin''' (ven.: ''Файзу́ллин'') — baškirine da tatarine familii. Om akan forn Faizullina. == Tetabad mehed == * [[Faizullin, Daniil Faritovič]] (sün. vodel 1993) — venälaine jämäčvändai. * [[Faizullin, Dmitrii Eduardovič]] (sün. vodel 1991) — venälaine jaugmäčvändai, mini-jaugmäčhu vändai. * [[Faizullin, Žinganša Zakirovič]] (1904—1985) — Sovetskijan Sojuzan Geroi, gvardii seržant. * [[Faizullin, Il'šat Galimz'anovič]] (sün. 1973) — sovetskii da venälaine jaugmäčvändai. * [[Faizullin Irek Envarovič]] (sün. 1962) — venälaine valdmez' da politik. * [[Faizullin, Marat]] (sünd. 1982) — venälaine muzikant, kompozitor, muzikprog'usser da änenohjandai. 78xlmapw59inac2s0yqf4wm1iqzx9fn 0 38972 179130 2025-06-29T15:05:04Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{Personalii|имя=Irek Envarovič Faizullin|изображение=Файзуллин Ирек .jpg|ширина=200px|должность=Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministr<br><small>({{и. о.}} 9—10. kül'mkud vodel 2020, 7—13. semendkud vodel 2024)</small>|порядок=|флаг=MinstroyRF.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=10. kül'mkud vodel 2020|периодконец=|предшественник=Vladimir Jakuš..." 179130 wikitext text/x-wiki {{Personalii|имя=Irek Envarovič Faizullin|изображение=Файзуллин Ирек .jpg|ширина=200px|должность=Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministr<br><small>({{и. о.}} 9—10. kül'mkud vodel 2020, 7—13. semendkud vodel 2024)</small>|порядок=|флаг=MinstroyRF.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=10. kül'mkud vodel 2020|периодконец=|предшественник=Vladimir Jakušev|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministran 1. varapämez'|флаг_2=MinstroyRF.png|флаг2_2=Flag of Russia.svg|периодначало_2=22. vilukud|периодконец_2=9. kül'mkud vodel 2020|предшественник_2=|преемник_2=|премьер_2=[[Mihail Mišustin]]|президент_2=[[Vladimir Putin]]|дата рождения=|место рождения=[[Kazan']], Tatarskan ASSR, RSFSR, [[Sovetskii Sojuz|SSSR]]|дата смерти=|место смерти=|партия=[[Ühthine Venäma]]|образование=Kazanin valdkundaline arhitertur-sauvondan universitet (1985)|учёная степень={{учёная степень|kandidat|ekonomižen tedon}} (1999)|профессия=sauvoi, ekonomist|награды={{Ряд|{{Орден Дружбы}}}}{{Ряд|{{заслуженный строитель РФ|2021}}|{{Почётная грамота Президента Российской Федерации}}}}|викисклад=}} '''Irek Envarovič Faizullin''' ({{lang-ru|И́рек Энва́рович Файзу́ллин}}) — venälaine valdmez', [[Venäma|Venäman]] sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministr 10. kül'mkuspäi vodelpäi 2020. Ende, 22. vilukuspäi 10. kül'mkuhusai vodel 2020, — Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministran ezmäine varapämez'<ref name="ЭнцТАСС">[https://tass.ru/encyclopedia/person/fayzullin-irek-envarovich Энциклопедия ТАСС, 2024. Файзуллин, Ирек Энварович. Министр строительства и жилищно-коммунального хозяйства РФ]</ref>. Faizullinan rad nelläs vodes ministran radsijal om lugetud hüväks da semendkus vodel 2024 Venäman uden valdmehišton tegendan aigan hän om udespandud federaližen ministran radsijale. == Elostarin == Vodel 1985 Irek Faizullin lopi Kazanin inžener-sauvondan institut «tegeline da rahvahaline sauvond» special'nostin mödhe; ekonomiktedon kandidat; docent. Jäl'ges läz 35 vot hänen karjer mäni [[Tatarstanan Valdkund|Tatarstanas]]. Vozil 1985—1989 inžener, Kazanin inžener-sauvondan institutan metellkonstrukcijoiden da sauvotusiden kodvusen tedokundan vanhemb inžener. Vozil 1989—1993 — päinžener, projekt-sauvondan Tatstroiprojekt-organizacijan pämez'. Vozil 1993—1995 — Tatstroiprojekt-organizacijan ohjandusen pämez'. Vozil 1995—1997 — Kazstroidekor-organizacijan ohjandusen pämez'. Vozil 1997—2002 — Tatavtodor-organizacijan ezmäine varapämez'. Vodelpäi 2002 vodehesai 2005 Faizullin radoi Valdkundaližen territorialine projekt-icindan tedotegendan Tatinvestgraždanprojekt-päfirman pämehen. Vozil 2005—2010 oli [[Tatarstanan Valdkund|Tatarstanan Valdkundan]] sauvondan, arhitekturan da kodikommunaližen elomišton ministran varapämez', Tatarstanan Valdkundan päarhitektoran, Tatinvestgraždanprojekt-ohjandusen pämez'. Vozil 2010—2020 Faizullin oli Tatarstanan Valdkundan sauvondan, arhitekturan da kodikommunaližen elomišton ministran, Tatarstanan Valdkundan päarhitektoran. Vodel 2020 — Venäman sauvondan, arhitekturan da kodikommunaližen elomišton ministran ezmäine varapämez' — Venäman regionaližen kehitoitusen valdkundaližen komissijan prezidiuman vapapämez'<ref name="ЭнцТАСС" />. [[10. kül'mkud]] vodel 2020 [[Venäma|Venäman]] prezidentan käskon mödhe Faizullin om pandud Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministraks. 14. semendkud vodel 2024 Valdkundaline Duma udespani händast Venäman sauvondan da kodikommunaližen elomišton ministraks, sidä päiväl prezident [[Vladimir Putin|Putin]] allekirjuti käskon hänen panendas<ref name="ЭнцТАСС" />. Vodelpäi 2020 Faizullin —kompanijan nevondišton ühtnik<ref name="ЭнцТАСС" /><ref>[https://company.rzd.ru/ru/9349/page/105554?id=998#enttab-main Совет директоров ОАО «РЖД»]</ref>. Venäman motosportan federacijan holetuzpidändan nevondišton varapämez'<ref name="ЭнцТАСС" />. == Kanz == Irek Faizullin om nainu, om poig da tütär. == Pauklahjad == * Medal' «Panendas Dagestan Valdkundan social'no-ekonomižehe kehitoitusehe» (13. sügüz'kud vodel 2024) — ''sures panendas Dagestan Valdkundan ekonomižen potencialan kehitoitusehe da arvtegoiš valdkundaližes rados''; * Venäman valdmehišton arvkitändkirjeine (2. redukud vodel 2024) — ''sures panendas vaumičendaha da mänetandaha III Rahvahidenkeskeišt sauvondan čempionatad [[Piter|Piteriš]] vodel 2023''<ref>[http://publication.pravo.gov.ru/document/0001202410020028 Распоряжение Правительства Российской Федерации от 02.10.2024 г. № 2733-р "О поощрении Правительством Российской Федерации"]</ref>. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://tass.ru/encyclopedia/person/fayzullin-irek-envarovich Энциклопедия ТАСС, 2024. Файзуллин, Ирек Энварович. Министр строительства и жилищно-коммунального хозяйства РФ] * [https://minstroyrf.gov.ru/about/structure/fayzullin-irek-envarovich/ Файзуллин Ирек Энварович // Минстрой России] * [http://government.ru/gov/persons/680/events/ Файзуллин Ирек Энварович // Правительство России] * [https://tass.ru/info/9947563 Биография Ирека Файзуллина // ТАСС] q9ct2nvxeevz0d2mp9z27bpi6jod9mk 0 38973 179131 2025-06-29T15:11:04Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Sortavala''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Со́ртавала''): * Sortavala — Karjalan lidn. * Sortavala — Sortavala-lidnan raudtestancii. * Sortavala — А-121-avtote Piter — Sortavala. * Sortavala — enččen Piterin agjan Viborgan rajonan Volkovo-külän nimi. * «Sortavala» — jaugmäčklub, mitte oli vozil 1995—2000. * Sortavala-Pristan' — enzne suomen jugun raudtestancii Ladogan järven randal." 179131 wikitext text/x-wiki '''Sortavala''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Со́ртавала''): * Sortavala — Karjalan lidn. * Sortavala — Sortavala-lidnan raudtestancii. * Sortavala — А-121-avtote Piter — Sortavala. * Sortavala — enččen Piterin agjan Viborgan rajonan Volkovo-külän nimi. * «Sortavala» — jaugmäčklub, mitte oli vozil 1995—2000. * Sortavala-Pristan' — enzne suomen jugun raudtestancii Ladogan järven randal. f3ruae5sb2p95yu4gmzex4mggmj8frr 179132 179131 2025-06-29T15:11:22Z Maxim Norkus 16886 179132 wikitext text/x-wiki '''Sortavala''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Со́ртавала''): * [[Sortaval|Sortavala]] — Karjalan lidn. * Sortavala — Sortavala-lidnan raudtestancii. * Sortavala — А-121-avtote Piter — Sortavala. * Sortavala — enččen Piterin agjan Viborgan rajonan Volkovo-külän nimi. * «Sortavala» — jaugmäčklub, mitte oli vozil 1995—2000. * Sortavala-Pristan' — enzne suomen jugun raudtestancii Ladogan järven randal. joqjzn9lxfror63jq7i90dln5423hny 179146 179132 2025-06-29T16:13:48Z Koiravva 1717 formitez 179146 wikitext text/x-wiki '''Sortaval''', '''Sortavala''' ({{lang-ru|Со́ртавала}}) om geografine nimi da sidodud sihe nimitused: * [[Sortaval]] — [[Venäma]]n lidn [[Karjalan Tazovaldkund]]as. * ''Sortaval'' — Sortaval-lidnan raudtestancii. * Sortaval — А-121-avtoten Piter — Sortaval nimituz. * Sortaval — enččen Volkovo-külän nimi Leningradan agjan [[Viipurin rajon (Leningradan agj)|Viipurin rajonas]]. * «Sortavala» — futbolklub, vändi vll 1995−2000. * ''Sortaval-Valdmad'' ({{lang-ru|Сортавала-Пристань}}) — enzne suomen jüguraudtestancii Ladoganjärven randal. {{z}} iahmb5byh37ccmhp8t79o06rfswglpn 179147 179146 2025-06-29T16:14:55Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Sortavala (znamoičendad)]] [[Sortaval (znamoičendad)]]: vepsan geografine nimi om -a-lopindata nominativas 179146 wikitext text/x-wiki '''Sortaval''', '''Sortavala''' ({{lang-ru|Со́ртавала}}) om geografine nimi da sidodud sihe nimitused: * [[Sortaval]] — [[Venäma]]n lidn [[Karjalan Tazovaldkund]]as. * ''Sortaval'' — Sortaval-lidnan raudtestancii. * Sortaval — А-121-avtoten Piter — Sortaval nimituz. * Sortaval — enččen Volkovo-külän nimi Leningradan agjan [[Viipurin rajon (Leningradan agj)|Viipurin rajonas]]. * «Sortavala» — futbolklub, vändi vll 1995−2000. * ''Sortaval-Valdmad'' ({{lang-ru|Сортавала-Пристань}}) — enzne suomen jüguraudtestancii Ladoganjärven randal. {{z}} iahmb5byh37ccmhp8t79o06rfswglpn 0 38974 179133 2025-06-29T15:14:08Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Rešetnikov''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * Rešetnikov Gennadii Mihailovič (1939—2016) — sovetskii da venälaine voinmez', aviacijan general-polkovnik (1992). * Rešetnikov Jevgenii Aleksandrovič (om sündnu 1937) — Sovetskijan Sojuzan atomenergetikan aigsijaline ministr, Venäman aigsijaline ministr atomenergijan mödhe (vodehesai 2002). * Rešetnikov Kirill Jurjevič (om sündnu 1975) — venälaine runoilii i lehtmez', kel'tedomez'. * Re..." 179133 wikitext text/x-wiki '''Rešetnikov''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * Rešetnikov Gennadii Mihailovič (1939—2016) — sovetskii da venälaine voinmez', aviacijan general-polkovnik (1992). * Rešetnikov Jevgenii Aleksandrovič (om sündnu 1937) — Sovetskijan Sojuzan atomenergetikan aigsijaline ministr, Venäman aigsijaline ministr atomenergijan mödhe (vodehesai 2002). * Rešetnikov Kirill Jurjevič (om sündnu 1975) — venälaine runoilii i lehtmez', kel'tedomez'. * [[Rešetnikov Maksim Gennadjevič]] (om sündnu 1979) — venälaine valdmez'. * Rešetnikov Feliks Mihailovič (1930—1998) — venälaine tedomez'-jurist 6zmv9606fjyleic1yhi4d0kg50s11pt 179152 179133 2025-06-29T16:29:55Z Koiravva 1717 formitez 179152 wikitext text/x-wiki '''Rešetnikov''' ({{lang-ru|Решетников}}) — [[venälaižed|venälaine]] kanzannimi. == Tetabad ristitud == * Rešetnikov Gennadii Mihailovič (1939−2016) — nevondkundaline da Venäman sodamez', aviacijan polknikjenaral (1992). * Rešetnikov Jevgenii Aleksandrovič (om sündnu 1937) — Nevondkundaližen Ühtištusen atomenergetikan ministr, Venäman atomenergijan ministr (vhesai 2002). * Rešetnikov Kirill Jurjevič (sünd. 1975) — Venäman runokirjutai i lehtezmez', kelentedomez'. * [[Rešetnikov Maksim Gennadjevič]] (om sündnu 1979) — Venäman valdkundmez'. * Rešetnikov Feliks Mihailovič (1930−1998) — Venäman tedomez'-jurist. {{z}} qgqfysp591xmti6wlb22bq1o1nl5lxg 0 38975 179134 2025-06-29T15:25:17Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{Personalii|имя=Maksim Gennadjevič Rešetnikov|изображение=Maxim Reshetnikov 2021-04-24.jpg|ширина=200px|должность=Venäman ekonomikan kehitoitusen ministerstv|флаг=Min-econom-develop-russia-emblem.svg|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=21. vilukud vodel 2020<br><small>(aigsijaline pämez' 7.—13. semendkud vodel 2024)</small>|предшественник=Maksim Oreškin|преемник=|президент=Vladimir..." 179134 wikitext text/x-wiki {{Personalii|имя=Maksim Gennadjevič Rešetnikov|изображение=Maxim Reshetnikov 2021-04-24.jpg|ширина=200px|должность=Venäman ekonomikan kehitoitusen ministerstv|флаг=Min-econom-develop-russia-emblem.svg|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=21. vilukud vodel 2020<br><small>(aigsijaline pämez' 7.—13. semendkud vodel 2024)</small>|предшественник=Maksim Oreškin|преемник=|президент=[[Vladimir Putin]]|премьер=[[Mihail Mišustin]]<br>[[Belousov Andrei Removič|Andrei Belousov]] <small>(aigsijaline pämez')</small><br>[[Mihail Mišustin]]|должность_2=3-й Permin agjan pämez'<br><small>(aigsijaline pämez' 6. uhokud — 18. sügüz'kud vodel 2017)</small>|флаг_2=Coat of Arms of Perm oblast.png|флаг2_2=Standard of the Governor of Perm Krai.png|периодначало_2=18. sügüz'kud vodel 2017|периодконец_2=21. vilukud vodel 2020|предшественник_2=Viktor Basargin|преемник_2=Dmitrii Mahonin|образование=Permin valdkundaline universitet|партия=[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]|дата рождения=11.7.1979|место рождения=Perm'Permiš, RSFSR, NSTÜ|место работы=Venäman ekonomikan kehitoitusen ministerstv|супруга=|дети=|учёная степень=ekonomikan tedokandidat (2003)|награды={{ряд|{{Медаль ордена «За заслуги перед Отечеством» II степени}}}} {{ряд-л| {{Почётная грамота правительства Российской Федерации}} }}|сайт=}} '''Maksim Gennadjevič Rešetnikov''' ({{lang-ru|Макси́м Генна́дьевич Реше́тников}}, RSFSRas, [[Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz|NSTÜ]]) — [[Venäma|venälaine]] valdmez'. voden 2020 vilukun 21. päiväspäi<ref name="ЭнцТАСС">[https://tass.ru/encyclopedia/person/reshetnikov-maksim-gennadevich Энциклопедия ТАСС, 2024. Решетников, Максим Геннадьевич. Министр экономического развития РФ]</ref>. Ende — Permin agjan pämez' voden 2017 sügüz'kun 18. päiväspäi voden 2020 vilukun 21. päivähasai. Nügüdläine Venäman valdkundaline III klassan nevonik (2010). Korktan nevondišton politižen «[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]»-partijan ühtnik<ref name="ЭнцТАСС" />. == Elostarin == Maksim Rešetnikov om sündnu 11. heinkud vodel 1979 [[Perm'|Permiš]]. === Openduz === Lopi gimnazijan № 17 (Perm'). Jäl'ges školad päzui Permin valdkundaližehe univesrsitetha ekonomižen kibirnetikan tedokundale. Vodel 2000 lopi universitetan, openzihe ekonomistaks-matematikaks, vodel 2002 openzihe kel'tedomeheks-kändajaks. Vodel 2003 L. S. Portnojan ohjandusel polesti dissertacijan temadme "Agjan ekonomikan ohjandamine rahasisteman pohjal: principad da modelid (Permin agjan ozutesen mödhe)", tegihe ekonomikan tedokandidataks. === Rad === Vozil 1998—2002 Rešetnikov radoi pätundijan, projektoiden ohjandajan "Prognoz"-organizacijas. Vozil 2000—2005 Rešetnikov radoi rahantulon da -pidon erišton pämehen, regionaližiden rahoiden da rahan sijadusen erišton pämehen, Permin agjan administracijan ekonomikan ohjandusen aigsijaližen pämehen. Vozil 2005—2007 Rešetnikov — Permin agjan programman tegendan erišton ezmäine aigsijaline pämez', Permin agjan gubernatoran administracijan ezmäine aigsijaline pämez'. Vozil 2007—2009 rahakosketusiden erišton aigsijaline pämez', Venäman regionaližen kehitoitusen ministerstvan Venäman subjektoiden valdmehiden radon arvon da tarkištelendan erišton pämez'. 14. sulakud — 12. redukud vodel 2009 — Permin agjan gubernatoran administracijan pämez'. Necil-žo vodel oli pandud enččen Venäman prezidentan [[Dmitrii Medvedev|Dmitrii Medvedevan]] radnikoiden rezervaha. Vozil 2009—2010 Rešetnikov — valdkundan ohjanduzerišton, Venäman valdmehišton apparatan regionaližen kehitoitusen i ičenaižen valdelimen pämez', sen ohjandajan oli. Vodel 2010, konz Sob'anin tegihe Moskvan meraks, Rešetnikov mäni radole lidnan valdmehištoho. Hän oli ezmäižen Moskvan valdmehišton i meran apparatan aigsijaline pämez'. Vozil 2012—2017 Rešetnikov — ministr, Moskv-lidnan ekonomižen politikan da kehitoitusen erišton pämez'. == Permin agjan pämez' == 6. uhokud vodel 2017 Venäman prezidentan [[Vladimir Putin|Vladimir Putinan]] käskön mödhe Rešetnikov tegihe (valičuzpäivähasai) Permin agjan aigsijaližeks pämeheks. 14. kezakud vodel 2017 Rešetnikov oli taritud Permin agjan pämehen kandidataks "[[Ühthine Venäma|Jedinaja Rossija]]"-partijaspäi. Valičuzpäivän 10. sügüz'kud vodel 2017 hän vägesti, sai 82,06 % än't. 18. sügüz'kud vodel 2017 zavodi rata Permin agjan pämehen. Tal'vkus vodel 2017 Rešetnikov mülüškanzi "Jedinaja Rossija"-partijaha. 8. tal'vkud vodel 2018 pätusen mödhe, miččen tegiba "Jedinaja Rossija"-partijan XVIII suiman delegatad, Rešetnikov tegihe partijan korktan nevondišton ühtnikaks. 18. heinkud vodel 2018 — 28. vilukud vodel 2019 Rešetnikov — Venäman valdkundan nevondišton ühtnik. === Venäman valdmehištos === [[Fail:Vladimir_Putin_and_Maxim_Reshetnikov_(2021-02-04).jpg|keskel|pisi|Radvastuz [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]], 4. uhokud vodel 2021]] 21. vilukud vodel 2020 Venäman prezidentan käskön mödhe Rešetnikov tegihe Venäman ekonomikan kehitoitusen ministraks; siloi-žo hän oli heittud Permin agjan pämehen radsijalpäi ičeze tahton mödhe. Rešetnikov — "Venälaižen venčurorganizacijan" pämehiden nevondišton ohjandai (voden 2020 keväz'kuspäi), "Federaližen korporacijan penen da suren biznesan mödhe" pämehiden nevondišton ohjandai (voden 2020 sulakuspäi). "{{нп3|Venäman raudte||ru|Российские железные дороги}}"- (vodelpäi 2020) da "Venäman počt"- (veden 2020 tal'vkuspäi) organizacijoiden pämehiden nevondišton ohjandai, Oiktoiden rahan sijadusiden venälaižen fondan ühtnik (voden 2020 sulakuspäi), VTB-bankan ühtnik (voden 2020 sügüz'kuspäi). Voden 2020 semendkun 12. päiväspäi — erine Venäman prezidentan ezitai mönd-ekonomižen ühthižradon mödhe Japonianke<ref name="ЭнцТАСС" />. Voden 2021 keväz'kun 29. päiväspäi prezidentan käskön mödhe tegihe Jevropalaižen rekonstrukcijan da kehitoitusen bankan ohjandajaks Venämalpäi<ref name="ЭнцТАСС" />. 14. semendkud vodel 2024 uden valdmehišton sädandan aigan Rešetnikov tegihe Venäman ekonomikan kehitoitusen ministraks <ref name="ЭнцТАСС" />. == Pauklahjad == * II stepenin ordenan medal' "Kodiman huväs rados" (2016); * Sebruden Orden<ref name="ЭнцТАСС" />; * Venäman valdmehišton arvkirjeine; * Venäman Prezidentan kitändkirjeine<ref name="ЭнцТАСС" />. == Kanz == Maksim Rešetnikov om nainu. Ak Anna — Permin valdkundaližen universitetan pästnik. Kanzas om koume last — kaks' tütärt i poig. == Melentartused == Ühtištab socialižid verkoid da radod. Kaiken aigan vedi oiktoid efiroid, kus andoi vastusid Permin agjan eläjiden küzundoihe socialižiš verkoiš. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://tass.ru/encyclopedia/person/reshetnikov-maksim-gennadevich Энциклопедия ТАСС, 2024. Решетников, Максим Геннадьевич. Министр экономического развития РФ] * [http://www.perm.ru/power/губернатор-пермского-края/ Биография] на сайте органов власти Пермского края. * [http://depr.mos.ru/about/staff/reshetnikov_maksim_gennadevich/ Биография] на сайте Правительства Москвы. hvcjiqjz1id5c8or7vlwe4vm3e17ss7 0 38976 179135 2025-06-29T15:34:04Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Keza''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Лето'') — pen' vestatuz bronzaspäi, mitte om tehtud žanran mahtištol vestajal Tatjana Jefimovna Bermantal vodel 1988. Objektan nomenklaturine nimi: ''Keza (Ak kozanke)''. == Tedod == Vestatuz om kahtes ühtenzoittud figuraspäi. Ak ištub gorizontaližesti oigetes kengätomad jaugad. Hän kaburdab kozad kaglas. Kozan ezikäbälad oma akan jaugoil, tagakäbälad — alandusel. Figurad om tehtud üleižesti, ilman pirdoiden ozuta..." 179135 wikitext text/x-wiki '''Keza''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Лето'') — pen' vestatuz bronzaspäi, mitte om tehtud žanran mahtištol vestajal Tatjana Jefimovna Bermantal vodel 1988. Objektan nomenklaturine nimi: ''Keza (Ak kozanke)''. == Tedod == Vestatuz om kahtes ühtenzoittud figuraspäi. Ak ištub gorizontaližesti oigetes kengätomad jaugad. Hän kaburdab kozad kaglas. Kozan ezikäbälad oma akan jaugoil, tagakäbälad — alandusel. Figurad om tehtud üleižesti, ilman pirdoiden ozutamižeta. Kompozicijan üleine suruz' om 16,5×18×12 sm, radol om kehker form. == Materialad da tehnik == Vestatuz om tehtud bronzaspäi sulatusen abul. Necen materialan kävutand abutab tehta vestatust vahvembaks da pidembaks aigaks. Sulatusen tehnik laskeb ozutada hoikad üleižed suruded, miččed ozutaba kompozicijan kebn'ut. == Olendsija == Vestatuz kaičese Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960 da sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan kollekcijas om enamb 16 000 kaičuzsijad, mi pagižeb regionan kul'turjäl'gestusen znamoičendas. == Homaičendad == # ↑ Лето (Женщина с козой). ''Госкаталог''. <small>Дата обращения: 11 keväz'kud 2025.</small> 736j5c4vltyubjmntvc5q0j1gszf9xd 0 38977 179136 2025-06-29T15:37:05Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Kanz''': * Kanz — pen' socialine grupp. * Kel'kanz — keliden sistematik lingvistikas. * Pühä kanz — Maria-ak vagahaižen Iisus hristosanke da ukonke Iosif Obručnikanke." 179136 wikitext text/x-wiki '''Kanz''': * Kanz — pen' socialine grupp. * Kel'kanz — keliden sistematik lingvistikas. * Pühä kanz — Maria-ak vagahaižen Iisus hristosanke da ukonke Iosif Obručnikanke. 25xqm71xx5n039taxxxvbw55ju5lukq 0 38978 179137 2025-06-29T15:41:01Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Uk kažinke''' (vep. vodel 1978. Objektan nomenklaturine nimi: ''Uk kažinke''. == Tedod == Vestatusel om laih mužik päivnouzman rahvahut, mitte om tehtud täudel kazvol. Hibj om ozutadud likundas vähäižen edehe, hura jaug om kätud. Mužik pidäb käzil kažin. Modelin sobad om tarkas ozutadud fakturižel täputandal, mi abutab ozutada äi skladkoid, mi ližadab hibjale likundad. Vestatusen suruz' om 71×22×16 sm. Vestatusen form om kehker. == Materialad da teh..." 179137 wikitext text/x-wiki '''Uk kažinke''' (vep. vodel 1978. Objektan nomenklaturine nimi: ''Uk kažinke''. == Tedod == Vestatusel om laih mužik päivnouzman rahvahut, mitte om tehtud täudel kazvol. Hibj om ozutadud likundas vähäižen edehe, hura jaug om kätud. Mužik pidäb käzil kažin. Modelin sobad om tarkas ozutadud fakturižel täputandal, mi abutab ozutada äi skladkoid, mi ližadab hibjale likundad. Vestatusen suruz' om 71×22×16 sm. Vestatusen form om kehker. == Materialad da tehnik == Vestatusen tegendan täht kävutadihe šamot - saven rod, miččes om polttud palaižid. Nece täputandan math abutab tarkas ozutada sobiden fakturad da modon pirdad. Šamot hüvin kaičeb formad poltandan aigan, mi tegeb sidä hüväks materialaks jügedoiden vestatusiden tegendas. == Olendsija == Eksponat kaičese Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960 da sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma rahvahaližen da klassiktaidehen keradamištod, sen ližaks tetabiden venälaižiden pirdajiden radod. == Homaičendad == # ↑ Старик с кошкой. ''Госкаталог''. <small>Дата обращения: 11 keväz'kud 2025.</small> izge7r8z8h2pg97x622gtx1eo11vi08 179138 179137 2025-06-29T15:41:40Z Maxim Norkus 16886 179138 wikitext text/x-wiki '''Uk kažinke''' (vep. vodel [[1978]]. Objektan nomenklaturine nimi: ''Uk kažinke''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=36580758</ref> == Tedod == Vestatusel om laih mužik päivnouzman rahvahut, mitte om tehtud täudel kazvol. Hibj om ozutadud likundas vähäižen edehe, hura jaug om kätud. Mužik pidäb käzil kažin. Modelin sobad om tarkas ozutadud fakturižel täputandal, mi abutab ozutada äi skladkoid, mi ližadab hibjale likundad. Vestatusen suruz' om 71×22×16 sm. Vestatusen form om kehker. == Materialad da tehnik == Vestatusen tegendan täht kävutadihe šamot - saven rod, miččes om polttud palaižid. Nece täputandan math abutab tarkas ozutada sobiden fakturad da modon pirdad. Šamot hüvin kaičeb formad poltandan aigan, mi tegeb sidä hüväks materialaks jügedoiden vestatusiden tegendas. == Olendsija == Eksponat kaičese Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960 da sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma rahvahaližen da klassiktaidehen keradamištod, sen ližaks tetabiden venälaižiden pirdajiden radod. == Homaičendad == ku6ra66ppdkys995fxhr5xlt1kob6kb 0 38979 179139 2025-06-29T15:45:02Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Lohikeitto.jpg|pisi|karjalaine sömine, suomalaine sömine]] '''Kalakeitoz''' (suom.: ''kalakeitto'') om rahvahaline karjalaine da suomalaine sömine kalaspäi da maidospäi. Nimel ven.: ''«молочная уха»'' vai ven.: ''«соловецкая уха»'' keitoz om tetab Venäman pohjoižes.<ref>''Ковалёв Н. И.'' Уха — прародительница всех супов русских // Блюда русского стола. История и..." 179139 wikitext text/x-wiki [[Fail:Lohikeitto.jpg|pisi|karjalaine sömine, suomalaine sömine]] '''Kalakeitoz''' (suom.: ''kalakeitto'') om rahvahaline karjalaine da suomalaine sömine kalaspäi da maidospäi. Nimel ven.: ''«молочная уха»'' vai ven.: ''«соловецкая уха»'' keitoz om tetab Venäman pohjoižes.<ref>''Ковалёв Н. И.'' Уха — прародительница всех супов русских // Блюда русского стола. История и названия. — <abbr>СПб.</abbr>: Лениздат, 1995. — С. 29—39. — 317 с. — 10 000 экз. — <nowiki>ISBN 5-289-01718-6</nowiki>.</ref> == Üleižed tedod == Keitoz om hüvin tetab suomalaiž-ugrilažiden rahvahiden keskes (enamb estilaižiden da suomalaižiden keskes), hö kävutas maidod hulan sömižen vaumičendas. Tobjimalaz keitosen vaumitas vauktan rodaitomaspäi kalaspäi (kambalaspäi, sigaspäi, treskaspäi).<ref>http://www.eda-server.ru/books/pohlebkin_esti.htm</ref> Praznikkalakeitosen — lohikeitosen (suom.: ''lohikeitto'') keittihe lohespäi da kerthudespäi. == Vaumičend == Kalakeitosen vaumičend om lujas kebn: kalan nahkaspäi, päspäi, kalansuugoišpäi, sel'grodaspäi keitas lemen, lemehe ližadas kartohkad, kalanfiled da konz kaik om vaumiž, maidod vai kerthut.<ref>http://www.ohotniki.com/new1/744.htm</ref> Toiziš maidoližiš keitosišpäi nece erigoičese sil, miše maidho vai kerthudehe pandas jauhod. Specijoid magun täht, kut se om suomalaižes sömižes, ei pangoi äjän, pandas vaiše percad (mustad da duhukast), lukud, erašti petruškad da ukropad. lr3epu734dg1i30tufxiqo5uror5i3x 179140 179139 2025-06-29T15:48:54Z Maxim Norkus 16886 179140 wikitext text/x-wiki [[Fail:Lohikeitto.jpg|pisi|karjalaine sömine, suomalaine sömine]] '''Kalakeitoz''' ([[Suomen kel'|suom]].: ''kalakeitto'') om rahvahaline karjalaine da suomalaine sömine kalaspäi da maidospäi. Nimel ven.: ''«молочная уха»'' vai [[Venän kel'|ven]].: ''«соловецкая уха»'' keitoz om tetab [[Venäma|Venäman]] pohjoižes.<ref>''Ковалёв Н. И.'' Уха — прародительница всех супов русских // Блюда русского стола. История и названия. — <abbr>СПб.</abbr>: Лениздат, 1995. — С. 29—39. — 317 с. — 10 000 экз. — <nowiki>ISBN 5-289-01718-6</nowiki>.</ref> == Üleižed tedod == Keitoz om hüvin tetab suomalaiž-ugrilažiden rahvahiden keskes (enamb estilaižiden da [[Suomalaižed|suomalaižiden]] keskes), hö kävutas maidod hulan sömižen vaumičendas. Tobjimalaz keitosen vaumitas vauktan rodaitomaspäi [[Kalad|kalaspäi]] (kambalaspäi, sigaspäi, treskaspäi).<ref>http://www.eda-server.ru/books/pohlebkin_esti.htm</ref> Praznikkalakeitosen — lohikeitosen ([[Suomen kel'|suom]].: ''lohikeitto'') keittihe [[Lohi|lohespäi]] da kerthudespäi. == Vaumičend == Kalakeitosen vaumičend om lujas kebn: kalan nahkaspäi, päspäi, kalansuugoišpäi, sel'grodaspäi keitas lemen, lemehe ližadas kartohkad, kalanfiled da konz kaik om vaumiž, [[Maid|maidod]] vai kerthut.<ref>http://www.ohotniki.com/new1/744.htm</ref> Toiziš maidoližiš keitosišpäi nece erigoičese sil, miše maidho vai kerthudehe pandas jauhod. Specijoid magun täht, kut se om suomalaižes sömižes, ei pangoi äjän, pandas vaiše percad (mustad da duhukast), lukud, erašti petruškad da ukropad. == Homaičendad == 9fppy8afgzkm3704g3bwp2sbd4e40zy 0 38980 179143 2025-06-29T15:59:40Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Civil'ov''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * Civil'ov, Georgii Aleksandrovič ([[1914]]—[[1956]]) — sovetskii taidehpirdai, taidehkuvanik, grafine taidehpirdai, kuvitai, Sovetskijan Sojuzan taidehpirdajiden sebran ühtnik. * Civil'ov Konstantin Grigorjevič ([[1965]]—[[2025]]) — sovetskii i venälaine lehtmez', tele- i radioprogrammoiden vedäi, satirik, ohjandai. * [[Civil'ov Sergei Jevgenjevič]] (sünd. [[1961]]) — venälaine vald- da politik..." 179143 wikitext text/x-wiki '''Civil'ov''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * Civil'ov, Georgii Aleksandrovič ([[1914]]—[[1956]]) — sovetskii taidehpirdai, taidehkuvanik, grafine taidehpirdai, kuvitai, Sovetskijan Sojuzan taidehpirdajiden sebran ühtnik. * Civil'ov Konstantin Grigorjevič ([[1965]]—[[2025]]) — sovetskii i venälaine lehtmez', tele- i radioprogrammoiden vedäi, satirik, ohjandai. * [[Civil'ov Sergei Jevgenjevič]] (sünd. [[1961]]) — venälaine vald- da politikmez', Venäman energetikan ministerstvan pämez'. omii5qe7pu4nznubcv05o158jxxmyj4 179149 179143 2025-06-29T16:22:45Z Koiravva 1717 formitez 179149 wikitext text/x-wiki '''Civilöv''' ({{lang-ru|Цивилёв}}) — [[venälaižed|venälaine]] kanzannimi. == Tetabad mehed == * Civilöv Georgii Aleksandrovič (1914−1956) — nevondkundaližen čomamahton voimujupirdai, grafikanpirdai i kuvadai, Nevondkundaližen Ühtištusen pirdajiden sebran ühtnii. * Civilöv Konstantin Grigorjevič (1965−2025) — nevondkundaline i venälaine lehtezmez', tele- i radioprogramiden vedai, satirik, ohjandai. * [[Civilöv Sergei Jevgenjevič]] (sünd. 1961) — venälaine valdkundmez' da politikanmez', Venäman energetikan ministrusen pämez'. {{z}} 3oha9w2zm6nmz6igz29rnbmzt9kl2eb 179150 179149 2025-06-29T16:23:22Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Civil'ov]] [[Civilöv]]: ei ole apostrofad 179149 wikitext text/x-wiki '''Civilöv''' ({{lang-ru|Цивилёв}}) — [[venälaižed|venälaine]] kanzannimi. == Tetabad mehed == * Civilöv Georgii Aleksandrovič (1914−1956) — nevondkundaližen čomamahton voimujupirdai, grafikanpirdai i kuvadai, Nevondkundaližen Ühtištusen pirdajiden sebran ühtnii. * Civilöv Konstantin Grigorjevič (1965−2025) — nevondkundaline i venälaine lehtezmez', tele- i radioprogramiden vedai, satirik, ohjandai. * [[Civilöv Sergei Jevgenjevič]] (sünd. 1961) — venälaine valdkundmez' da politikanmez', Venäman energetikan ministrusen pämez'. {{z}} 3oha9w2zm6nmz6igz29rnbmzt9kl2eb 0 38981 179148 2025-06-29T16:14:55Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Sortavala (znamoičendad)]] [[Sortaval (znamoičendad)]]: vepsan geografine nimi om -a-lopindata nominativas 179148 wikitext text/x-wiki #suuna [[Sortaval (znamoičendad)]] ss0lduunzndpilncd4tzn66kr1gp6o3 0 38982 179151 2025-06-29T16:23:22Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Civil'ov]] [[Civilöv]]: ei ole apostrofad 179151 wikitext text/x-wiki #suuna [[Civilöv]] 5kys3gzhxdm6xlzqkf1163i6p8dylka 0 38983 179153 2025-06-29T16:33:13Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|Venäman|XXI voz'sadan|имя=Sergei Jevgenjevič Civil'ov|изображение=|должность=Venäman energetikan ministr|флаг=Gerb MinEnergoRus.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Nikolai Šul'ginov|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Kemerovon agjan — Kuzbassan pämez'|..." 179153 wikitext text/x-wiki {{personalii|Venäman|XXI voz'sadan|имя=Sergei Jevgenjevič Civil'ov|изображение=|должность=Venäman energetikan ministr|флаг=Gerb MinEnergoRus.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Nikolai Šul'ginov|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Kemerovon agjan — Kuzbassan pämez'|флаг_2=Standard of the Governor of Kemerovo Oblast.png|флаг2_2=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_2=17. sügüz'kud vodel 2018|периодконец_2=14. semendkud vodel 2024<br>(aigsijaline pämez' 1. sulakud — 17. sügüz'kud vodel 2018)|предшественник_2=Aman Tulejev|преемник_2=Ilja Sered'uk (aigsijaline pämez')|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3=Kemerovon agjan aigsijaline pämez'|флаг_3=Coat of arms of Kemerovo Oblast (2002).svg|флаг2_3=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_3=2. keväz'kud|периодконец_3=1. sulakud vodel 2018|губернатор_3=Aman Tulejev|образование=1. Mustanmeren korged voinmeren radmahttehnikum P. S. Nahimovan nimel<br>2. Piterin valdkundaline ekonomikan universitet|отец=Jevgenii Sem'onovič Civil'ov|мать=Dina Vasiljevna Civil'ova|деятельность=valdmez', politik|профессия=voinmez', ekonomist|супруга={{нп3|Civil'ova Anna Jevgenjevna||ru|Цивилёва, Анна Евгеньевна}} (1972)|дети=velled Anton i Nikita|партия=KPSS (vodehesai 1991)<br>[[Ühthine Venäma]]|звание=3. rangan kapitan|годы службы=1978—1994|принадлежность={{URS}} →<br>{{RUS}}|род войск=Sovetskijan Sojuzan voinmeren laivišt→<br>Venäman voinmeren laivišt|награды={{ряд|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За вклад в укрепление обороны Российской Федерации}}}} <small>'''Venäman subjektoiden pauklahjad:'''</small> {{Ряд |{{Почётный гражданин Кемеровской области}} }}|вероисповедание=|автограф=|сайт=https://minenergo.gov.ru/ministry/structure/tsivilev-sergey-evgenevich}} '''Sergei Jevgenjevič Civil'ov''' ({{lang-ru|Серге́й Евге́ньевич Цивилёв}}, Ukrainan SSRas, [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]) — [[Venäma|venälaine]] valdmez', Venäman energetikan ministr voden 2024 semendkun 14. päiväspäi. Ende — Kemerovon agjan pämez' voden 2018 sügüz'kun 17. päiväspäi (Kemerovon agjan aigsijaline pämez' 1. — 17. sügüz'kud vodel 2018)<ref>[https://rg.ru/2018/09/10/reg-sibfo/vybory-gubernatora-kuzbassa-vyigral-sergej-civilev.html Выборы губернатора Кузбасса выиграл Сергей Цивилёв]</ref>. Korktan nevondišton politižen "[[Ühthine Venäma|Ühthižen Venäman]]"-partijan ühtnik. == Elostarin == Sergei Civil'ov om sündnu [[21. sügüz'kud]] vodel 1961 [[Mariupol'|Ždanovas]] Stalinan agjas. Sergejan sündundan jäl'ghe kanz tuli elole [[Arhangel'skan agj|Arhangel'skan agjan]] [[Kotlas|Kotlasaha]], kümnes vodes päliči vodel 1971 tuli elole  Har'kovan agjan Čugujev-lidnaha. Tat, Jevgenii Sem'onovič, radoi aigsijaližen pämehen kaludištfabrikas. Mam, Dina Vasiljevna, radoi pämehen laukas siš-žo lidnas. === Openduz === Vodel 1983 Civil'ov lopi Mustanmeren korktan voinmeren radmahttehnikuman P. S. Nahimovan nimel [[Sevastopol'|Sevastopoliš]], "Laivoiden azegišt"-erišton, openzihe oficeraks korktan voinopendusenke, sai inžener-elektromehanikan kvalifikacijan. Jäl'ges oli službal Venäman Pohjoižel laivištol. Vodel 1999 lopi Piterin valdkundaližen ekonomikan universitetan, "Rahad da velg"-erišton, sai ekonomistan kvalifikacijan. === Rad === Vodehesai 1994 Civil'ov oli voinslužbal Venäman voinvägiš, hänel om voinnimi — 3. rangan kapitan. Vozil 1995—1996 hän om "Aeroflot"-bankan Piterin filialan varjoičendsisteman pämez'. Vozil 1997—2012 ohjanzi "Nortek"-juridišt organizacijad Piteriš. Vodel 2007 tegihe "Lenekspoinvest"-organizacijan partn'oraks. Sille pidi leta uz' "Lenekspo"-kompleks, kus joga voden tehtas Piterin rahvahidenkeskeine ekonomikan forum. Toižen partn'oran oli Viktor Hmarin — [[Vladimir Putin|Vladimir Putinan]] ühtesklassnik, kudamb ühtes hänenke kävui vointaidehen sebraha. Nenil vozil Hmarinan organizacii oli ühten surembišpäi kaludišton tojišpäi "Gazproman" täht. Völ ühteks "Lenekspoinvestan" partn'oraks tegihe Lengorispolkoman enzne pämez' Hodirev Vladimir Jakovlevič. Vodelpäi 2010 Civil'ov tegi rahansijadusid kivensaskilmižes alovehes. Vozil 2012—2013 — "Kolmaran" pämehiden nevondišton aigsijaline pämez'. Keväz'kun 2. päivähasai vodel 2018 Sergei i Anna Civil'ovad ohjanziškanziba šveicarialašt "Kolmar Sales and Logistics"-organizacijad. Vodelpäi 2014 —organizacijan pämez' i sen 70 % akcijoiden omištai (30 % akcijoiden omištai om biznesmez' Timčenko Gennadii Nikolajevič). ООО "Kolmar" — hilensaskelmižiden radištoiden, möndan da vedändan organizacijoiden kompleks. Ühtes ned saba, kormdaba korgedladušt hil't, mittušt sadas Ner'ungin agjan [[Jakutii|Sahan Valdkundan]] sündundtahoiš. Voden 2018 keväz'kun 2. päiväspäi  — Kemerovon agjan aigsijaline pämez' tegeližuden, ajamiden da tavaroiden möndan mödhe<ref>[https://ako.ru/news/detail/na-dolzhnost-zamestitelya-gubernatora-po-promyshlennosti-transportu-i-potrebitelskomu-rynku-naznachen-sergej-tsivilev Пресс-центр | Администрация Кемеровской области]</ref>. 25. keväz'kud vodel 2018 Kemerovos oli. Požaran taguiči koli 60 mest. 27. keväz'kud vodel 2018 Kemerovon eläjad tuliba mitingale, kus pakičiba heitta Kemerovon agjan pämest Aman Tulejevad i lidnan administracijad radsijalpäi, mugažo hö pakičiba sel'genzoitta azjad sudan abul i ustavzoitta kaikid värnikoid. Tulejev mitingale ei tulend, no sille tuli vice-gubernator Sergei Civil'ov. Möhemba Civil'ov pidädes sanad, pakiči kolnuziden heimolaižil prostindad seižutades kombuile. 14. semendkud vodel 2024 Parlament vahvištoiti Sergei Civil'ovad Venäman energetikan ministran radsijale, necil-žo päiväl Venäman prezident allekirjuti käskön hänen panendas. === Kemerovon agjan pämez' === [[Fail:Vladimir_Putin_and_Sergey_Tsivilyov_(2018-04-05)_02.jpg|pisi|270x270piks|<center>Radvastuz Venäman prezidentanke [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]].Moskv, Kreml', 5. sulakud vodel 2018<center></center></center>]] Jäl'ges Aman Tulejevan heitändad radsijalpäi 1. sulakud vodel 2018 Venäman prezident pani Civil'ovad Kemerovan agjan aigsijaližeks pämeheks <ref name="Администрация Кемеровской области_1">[https://ako.ru/news/detail/vrio-gubernatora-kemerovskoy-oblasti-naznachen-sergey-tsivilev ВРИО губернатора Кемеровской области назначен Сергей Цивилёв]</ref>. Om taritud Kemerovon agjan pämehen kandidataks 16. heinkud vodel 2018. Änestamižen päivän 9. sügüz'kud vodel 2018 Civil'ov oli valitud Kemerovon agjan pämeheks videks vodeks. Zavodi rata 17. sügüz'kud<ref>[https://tass.ru/sibir-news/5571151 Победивший на выборах губернатора Кузбасса Цивилев вступил в должность]</ref>. 8. tal'vkud vodel 2018 pätusen pohjal, miččen tegiba XVIII suiman politižen "[[Ühthine Venäma|Ühthižen Venäman]]"-partijan delegatad, hän mülüškanzi Partijan Korktaha nevondištoho. Voden 2019 lopus Kemerovon agjan administracijan ohjandaikundaspäi tehtihe Kemerovon agjan valdmehišton. Gubernator tegihe valdmehišton pämeheks. Voden 2020 tal'vkun 21. päiväspäi  — Venäman valdkundan nevondišton prezidiuman ühtnik. Vodelpäi 2021 Kemerovon agjan, Kuzbassan, valdmehištod ohjandab gubernatoran ezmäine aigsijaline pämez'. 1. redukud vodel 2021 vastusel prezidentanke Vladimir Putinanke Civil'ov tariči sureta Kemerovon (nügüd' 540 tuh. eläjid) da Novokuzneckan (nügüd' 580 tuh. eläjid) rahvahan lugumärad millionahasai kaikuččes lidnas. Necen täht pidab mureta üksnäižpertid i leta uzid. Sidä kesken Civil'ov homaiči, miše planuitas mugavoitta lidnad, tehta eläjiden elonoloid parembikš. Keväz'kus vodel 2023 prezident Putin hüväksi Civil'ovan planan Kuzbassan socialiž-ekonomižes kehitoituses, a mugažo neniden kanzoiden tuges, kenen kanznikad ühtneba Voinoperacijaha Ukrainal vodespäi 2022, i Sibirin turizman kehitoituses ottes homaičusehe mägensuks'ted Taštagolas. Putin homiči, miše Kuzbassas om problemoid hilen vedändandke Tihijan valdmeren valdmoidennoks läz 6500 kilometrad matkas. Sikš ku hilen mär kazvab, pidab paremboitta vedändad Baikal-Amuran da Transsibirin raudteiden kal't. Pagištihe siš-ki, miše pidab tehta lophusai Kuzbassan kul'turkompleksan i sureta kadetkodin. Prezident hüväksi Civil'ovan tahtod panda ičeze kandidaturad gubernatoraks änestamižehe toižen kerdan. 10. sügüz'kud vodel 2023 valituzpäivän Civil'ov möst tegihe gubernatoraks, sades 85,24 % änid. == Märičendad == 21. heinkud vodel 2022 Civil'ovad pandihe Jevropan ühtištusen märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. 29. kezakud vodel 2022 — putui Velikobritanijan märičezlugetišehe. 24. uhokud vodel 2023 Civil'ov om pandud Amerikan märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. Mugažo om Novaja Zelandijan, Ukrainan i Šveicarijan märičezlugetišes. 24. uhokud vodel 2025 putui Kanadan märičezlugetišehe. == Kanz == Vel'l' — Valerii Civil'ov, "Kolmar gruppan" pämez'. Ak , Venäman polistusen aigsijaline ministr voden 2024 kezakun 17. päiväspäi<ref>[https://www.rbc.ru/politics/17/06/2024/66703be29a7947254a1474e2 РБК, 17 июня 2024. Путин назначил жену министра энергетики замминистра обороны. Путин назначил жену министра энергетики Анну Цивилеву замминистра обороны]</ref>. Ende, voden 2023 sulakun 3. päiväspäi tegihe Valdkundaližen "Kodiman kaičijad"-fondan pämeheks<ref>[https://tass.ru/armiya-i-opk/17432445 Путин создал фонд поддержки участников СВО и семей погибших бойцов «Защитники Отечества»]</ref>. 29. kezakud vodel 2022 oli pandud Britanijan märičezlugetišehe. Lapsed — poigad Anton i Nikita. == Pauklahjad == * Sebruden Orden (1. redukud vodel 2021) — ''sures panendas Kemerovon agjan, Kuzbassan, socialiž-ekonomižehe kehitoitusehe.'' <ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202110010063?index=16&rangeSize=1 Указ Президента Российской Федерации от 1 октября 2021 года № 558 «О награждении государственными наградами Российской Федерации»]</ref> * Medal' "Panendas Venäman polestusen vahvištoitusehe", 2019<ref>[https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12263220@egNews Глава российского военного ведомства вручил награды за взаимодействие с Минобороны / mil.ru, 22 ноября 2019]</ref>. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://www.kommersant.ru/doc/3591498?from=doc_vrez Чем известен Сергей Цивилев] * [https://ako.ru/structure/gubernator-kemerovskoy-oblasti Официальная страница Губернатора Кемеровской области] 3ojkqfbvmc0i2gglex5hqy3kwzw7hq2 179161 179153 2025-06-29T17:43:28Z Koiravva 1717 formitez: zavodind 179161 wikitext text/x-wiki {{personalii|Venäman|XXI voz'sadan|имя=Sergei Jevgenjevič Civil'ov|изображение=|должность=Venäman energetikan ministr|флаг=Gerb MinEnergoRus.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Nikolai Šul'ginov|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Kemerovon agjan — Kuzbassan pämez'|флаг_2=Standard of the Governor of Kemerovo Oblast.png|флаг2_2=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_2=17. sügüz'kud vodel 2018|периодконец_2=14. semendkud vodel 2024<br>(aigsijaline pämez' 1. sulakud — 17. sügüz'kud vodel 2018)|предшественник_2=Aman Tulejev|преемник_2=Ilja Sered'uk (aigsijaline pämez')|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3=Kemerovon agjan aigsijaline pämez'|флаг_3=Coat of arms of Kemerovo Oblast (2002).svg|флаг2_3=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_3=2. keväz'kud|периодконец_3=1. sulakud vodel 2018|губернатор_3=Aman Tulejev|образование=1. Mustanmeren korged voinmeren radmahttehnikum P. S. Nahimovan nimel<br>2. Piterin valdkundaline ekonomikan universitet|отец=Jevgenii Sem'onovič Civil'ov|мать=Dina Vasiljevna Civil'ova|деятельность=valdmez', politik|профессия=voinmez', ekonomist|супруга={{нп3|Civil'ova Anna Jevgenjevna||ru|Цивилёва, Анна Евгеньевна}} (1972)|дети=velled Anton i Nikita|партия=KPSS (vodehesai 1991)<br>[[Ühthine Venäma]]|звание=3. rangan kapitan|годы службы=1978—1994|принадлежность={{URS}} →<br>{{RUS}}|род войск=Sovetskijan Sojuzan voinmeren laivišt→<br>Venäman voinmeren laivišt|награды={{ряд|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За вклад в укрепление обороны Российской Федерации}}}} <small>'''Venäman subjektoiden pauklahjad:'''</small> {{Ряд |{{Почётный гражданин Кемеровской области}} }}|вероисповедание=|автограф=|сайт=https://minenergo.gov.ru/ministry/structure/tsivilev-sergey-evgenevich}} '''Sergei Jevgenjevič Civilöv''' ({{lang-ru|Серге́й Евге́ньевич Цивилёв}}, [[Ukrainan NST]], [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]) om [[Venäma]]n valdkundmez', Venäman energetikan ministr vn 2024 semendkun 14. päiväspäi. Ende — [[Kemerovon agj]]an pämez' vn 2018 sügüz'kun 17. päiväspäi (Kemerovon agjan pordaigaline pämez' vn 2018 1.-17. sügüz'kud)<ref>[https://rg.ru/2018/09/10/reg-sibfo/vybory-gubernatora-kuzbassa-vyigral-sergej-civilev.html Выборы губернатора Кузбасса выиграл Сергей Цивилёв]</ref>. Mez' om politižen "[[Ühthine Venäma]]"-partijan Korktan Nevondkundan ühtnijaks. == Elostarin == Sergei Civilöv om sündnu [[Mariupol'|Ždanovha]] Stalinan agjas vn 1961 [[21. sügüz'kud]]. Sergein sündundan jäl'ghe kanz tuli elole [[Arhangel'skan agj]]an [[Kotlas]]ha, kümnes vodes päliči vl 1971 tuli elole Har'kovan agjan Čugujev-lidnha. Mehen Jevgenii Semönovič-tat radoi aigsijaližen pämehen kaluištonfabrikas. Mam, Dina Vasiljevna, radoi pämehen laukas siš-žo lidnas. === Openduz === Vl 1983 Civilöv lopi Mustanmeren korktan voinmeren radmahttehnikuman P. S. Nahimovan nimed [[Sevastopol'|Sevastopoliš]], "Laivoiden azegišt"-erišton, openzihe oficeraks korktan voinopendusenke, sai inžener-elektromehanikan kvalifikacijan. Jäl'ges oli službal Venäman Pohjoižel laivištol. Vodel 1999 lopi Piterin valdkundaližen ekonomikan universitetan, "Rahad da velg"-erišton, sai ekonomistan kvalifikacijad. === Rad === Vodhesai 1994 Civil'ov oli sodaslužbal Venäman sodavägiš, hänel sodaarv om — 3. rangan kapitan. Vll 1995−1996 hän radoi "Aeroflot"-bankan Piterin filialan varjoičendsisteman pämehen. Vozil 1997−2012 ohjanzi "Nortek"-juridišt organizacijad Piteriš. Vodel 2007 tegihe "Lenekspoinvest"-organizacijan partn'oraks. Sille pidi leta uz' "Lenekspo"-kompleks, kus joga voden tehtas Piterin rahvahidenkeskeine ekonomikan forum. Toižen partn'oran oli Viktor Hmarin — [[Vladimir Putin|Vladimir Putinan]] ühtesklassnik, kudamb ühtes hänenke kävui vointaidehen sebraha. Nenil vozil Hmarinan organizacii oli ühten surembišpäi kaludišton tojišpäi "Gazproman" täht. Völ ühteks "Lenekspoinvestan" partn'oraks tegihe Lengorispolkoman enzne pämez' Hodirev Vladimir Jakovlevič. Vodelpäi 2010 Civil'ov tegi rahansijadusid kivensaskilmižes alovehes. Vozil 2012—2013 — "Kolmaran" pämehiden nevondišton aigsijaline pämez'. Keväz'kun 2. päivähasai vodel 2018 Sergei i Anna Civil'ovad ohjanziškanziba šveicarialašt "Kolmar Sales and Logistics"-organizacijad. Vodelpäi 2014 —organizacijan pämez' i sen 70 % akcijoiden omištai (30 % akcijoiden omištai om biznesmez' Timčenko Gennadii Nikolajevič). ООО "Kolmar" — hilensaskelmižiden radištoiden, möndan da vedändan organizacijoiden kompleks. Ühtes ned saba, kormdaba korgedladušt hil't, mittušt sadas Ner'ungin agjan [[Jakutii|Sahan Valdkundan]] sündundtahoiš. Voden 2018 keväz'kun 2. päiväspäi  — Kemerovon agjan aigsijaline pämez' tegeližuden, ajamiden da tavaroiden möndan mödhe<ref>[https://ako.ru/news/detail/na-dolzhnost-zamestitelya-gubernatora-po-promyshlennosti-transportu-i-potrebitelskomu-rynku-naznachen-sergej-tsivilev Пресс-центр | Администрация Кемеровской области]</ref>. 25. keväz'kud vodel 2018 Kemerovos oli. Požaran taguiči koli 60 mest. 27. keväz'kud vodel 2018 Kemerovon eläjad tuliba mitingale, kus pakičiba heitta Kemerovon agjan pämest Aman Tulejevad i lidnan administracijad radsijalpäi, mugažo hö pakičiba sel'genzoitta azjad sudan abul i ustavzoitta kaikid värnikoid. Tulejev mitingale ei tulend, no sille tuli vice-gubernator Sergei Civil'ov. Möhemba Civil'ov pidädes sanad, pakiči kolnuziden heimolaižil prostindad seižutades kombuile. 14. semendkud vodel 2024 Parlament vahvištoiti Sergei Civil'ovad Venäman energetikan ministran radsijale, necil-žo päiväl Venäman prezident allekirjuti käskön hänen panendas. === Kemerovon agjan pämez' === [[Fail:Vladimir_Putin_and_Sergey_Tsivilyov_(2018-04-05)_02.jpg|pisi|270x270piks|<center>Radvastuz Venäman prezidentanke [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]].Moskv, Kreml', 5. sulakud vodel 2018<center></center></center>]] Jäl'ges Aman Tulejevan heitändad radsijalpäi 1. sulakud vodel 2018 Venäman prezident pani Civil'ovad Kemerovan agjan aigsijaližeks pämeheks <ref name="Администрация Кемеровской области_1">[https://ako.ru/news/detail/vrio-gubernatora-kemerovskoy-oblasti-naznachen-sergey-tsivilev ВРИО губернатора Кемеровской области назначен Сергей Цивилёв]</ref>. Om taritud Kemerovon agjan pämehen kandidataks 16. heinkud vodel 2018. Änestamižen päivän 9. sügüz'kud vodel 2018 Civil'ov oli valitud Kemerovon agjan pämeheks videks vodeks. Zavodi rata 17. sügüz'kud<ref>[https://tass.ru/sibir-news/5571151 Победивший на выборах губернатора Кузбасса Цивилев вступил в должность]</ref>. 8. tal'vkud vodel 2018 pätusen pohjal, miččen tegiba XVIII suiman politižen "[[Ühthine Venäma|Ühthižen Venäman]]"-partijan delegatad, hän mülüškanzi Partijan Korktaha nevondištoho. Voden 2019 lopus Kemerovon agjan administracijan ohjandaikundaspäi tehtihe Kemerovon agjan valdmehišton. Gubernator tegihe valdmehišton pämeheks. Voden 2020 tal'vkun 21. päiväspäi  — Venäman valdkundan nevondišton prezidiuman ühtnik. Vodelpäi 2021 Kemerovon agjan, Kuzbassan, valdmehištod ohjandab gubernatoran ezmäine aigsijaline pämez'. 1. redukud vodel 2021 vastusel prezidentanke Vladimir Putinanke Civil'ov tariči sureta Kemerovon (nügüd' 540 tuh. eläjid) da Novokuzneckan (nügüd' 580 tuh. eläjid) rahvahan lugumärad millionahasai kaikuččes lidnas. Necen täht pidab mureta üksnäižpertid i leta uzid. Sidä kesken Civil'ov homaiči, miše planuitas mugavoitta lidnad, tehta eläjiden elonoloid parembikš. Keväz'kus vodel 2023 prezident Putin hüväksi Civil'ovan planan Kuzbassan socialiž-ekonomižes kehitoituses, a mugažo neniden kanzoiden tuges, kenen kanznikad ühtneba Voinoperacijaha Ukrainal vodespäi 2022, i Sibirin turizman kehitoituses ottes homaičusehe mägensuks'ted Taštagolas. Putin homiči, miše Kuzbassas om problemoid hilen vedändandke Tihijan valdmeren valdmoidennoks läz 6500 kilometrad matkas. Sikš ku hilen mär kazvab, pidab paremboitta vedändad Baikal-Amuran da Transsibirin raudteiden kal't. Pagištihe siš-ki, miše pidab tehta lophusai Kuzbassan kul'turkompleksan i sureta kadetkodin. Prezident hüväksi Civil'ovan tahtod panda ičeze kandidaturad gubernatoraks änestamižehe toižen kerdan. 10. sügüz'kud vodel 2023 valituzpäivän Civil'ov möst tegihe gubernatoraks, sades 85,24 % änid. == Märičendad == 21. heinkud vodel 2022 Civil'ovad pandihe Jevropan ühtištusen märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. 29. kezakud vodel 2022 — putui Velikobritanijan märičezlugetišehe. 24. uhokud vodel 2023 Civil'ov om pandud Amerikan märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. Mugažo om Novaja Zelandijan, Ukrainan i Šveicarijan märičezlugetišes. 24. uhokud vodel 2025 putui Kanadan märičezlugetišehe. == Kanz == Vel'l' — Valerii Civil'ov, "Kolmar gruppan" pämez'. Ak , Venäman polistusen aigsijaline ministr voden 2024 kezakun 17. päiväspäi<ref>[https://www.rbc.ru/politics/17/06/2024/66703be29a7947254a1474e2 РБК, 17 июня 2024. Путин назначил жену министра энергетики замминистра обороны. Путин назначил жену министра энергетики Анну Цивилеву замминистра обороны]</ref>. Ende, voden 2023 sulakun 3. päiväspäi tegihe Valdkundaližen "Kodiman kaičijad"-fondan pämeheks<ref>[https://tass.ru/armiya-i-opk/17432445 Путин создал фонд поддержки участников СВО и семей погибших бойцов «Защитники Отечества»]</ref>. 29. kezakud vodel 2022 oli pandud Britanijan märičezlugetišehe. Lapsed — poigad Anton i Nikita. == Pauklahjad == * Sebruden Orden (1. redukud vodel 2021) — ''sures panendas Kemerovon agjan, Kuzbassan, socialiž-ekonomižehe kehitoitusehe.'' <ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202110010063?index=16&rangeSize=1 Указ Президента Российской Федерации от 1 октября 2021 года № 558 «О награждении государственными наградами Российской Федерации»]</ref> * Medal' "Panendas Venäman polestusen vahvištoitusehe", 2019<ref>[https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12263220@egNews Глава российского военного ведомства вручил награды за взаимодействие с Минобороны / mil.ru, 22 ноября 2019]</ref>. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://www.kommersant.ru/doc/3591498?from=doc_vrez Чем известен Сергей Цивилев] * [https://ako.ru/structure/gubernator-kemerovskoy-oblasti Официальная страница Губернатора Кемеровской области] h57v1cjty8krhyukj5l7quxcqeb6g8p 179163 179161 2025-06-29T17:55:07Z Koiravva 1717 formitez (palah'ne) 179163 wikitext text/x-wiki {{personalii|Venäman|XXI voz'sadan|имя=Sergei Jevgenjevič Civil'ov|изображение=|должность=Venäman energetikan ministr|флаг=Gerb MinEnergoRus.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Nikolai Šul'ginov|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Kemerovon agjan — Kuzbassan pämez'|флаг_2=Standard of the Governor of Kemerovo Oblast.png|флаг2_2=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_2=17. sügüz'kud vodel 2018|периодконец_2=14. semendkud vodel 2024<br>(aigsijaline pämez' 1. sulakud — 17. sügüz'kud vodel 2018)|предшественник_2=Aman Tulejev|преемник_2=Ilja Sered'uk (aigsijaline pämez')|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3=Kemerovon agjan aigsijaline pämez'|флаг_3=Coat of arms of Kemerovo Oblast (2002).svg|флаг2_3=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_3=2. keväz'kud|периодконец_3=1. sulakud vodel 2018|губернатор_3=Aman Tulejev|образование=1. Mustanmeren korged voinmeren radmahttehnikum P. S. Nahimovan nimel<br>2. Piterin valdkundaline ekonomikan universitet|отец=Jevgenii Sem'onovič Civil'ov|мать=Dina Vasiljevna Civil'ova|деятельность=valdmez', politik|профессия=voinmez', ekonomist|супруга={{нп3|Civil'ova Anna Jevgenjevna||ru|Цивилёва, Анна Евгеньевна}} (1972)|дети=velled Anton i Nikita|партия=KPSS (vodehesai 1991)<br>[[Ühthine Venäma]]|звание=3. rangan kapitan|годы службы=1978—1994|принадлежность={{URS}} →<br>{{RUS}}|род войск=Sovetskijan Sojuzan voinmeren laivišt→<br>Venäman voinmeren laivišt|награды={{ряд|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За вклад в укрепление обороны Российской Федерации}}}} <small>'''Venäman subjektoiden pauklahjad:'''</small> {{Ряд |{{Почётный гражданин Кемеровской области}} }}|вероисповедание=|автограф=|сайт=https://minenergo.gov.ru/ministry/structure/tsivilev-sergey-evgenevich}} '''Sergei Jevgenjevič Civilöv''' ({{lang-ru|Серге́й Евге́ньевич Цивилёв}}, [[Ukrainan NST]], [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]) om [[Venäma]]n valdkundmez', Venäman energetikan ministr vn 2024 semendkun 14. päiväspäi. Ende — [[Kemerovon agj]]an pämez' vn 2018 sügüz'kun 17. päiväspäi (Kemerovon agjan pordaigaline pämez' vn 2018 1.-17. sügüz'kud)<ref>[https://rg.ru/2018/09/10/reg-sibfo/vybory-gubernatora-kuzbassa-vyigral-sergej-civilev.html Выборы губернатора Кузбасса выиграл Сергей Цивилёв]</ref>. Mez' om politižen "[[Ühthine Venäma]]"-partijan Korktan Nevondkundan ühtnijaks. == Elostarin == Sergei Civilöv om sündnu [[Mariupol'|Ždanovha]] Stalinan agjas vn 1961 [[21. sügüz'kud]]. Sergein sündundan jäl'ghe kanz tuli elole [[Arhangel'skan agj]]an [[Kotlas]]ha, kümnes vodes päliči vl 1971 tuli elole Har'kovan agjan Čugujev-lidnha. Mehen Jevgenii Semönovič-tat radoi aigsijaližen pämehen kaluištonfabrikas. Mam, Dina Vasiljevna, radoi pämehen laukas siš-žo lidnas. === Openduz === Vl 1983 Civilöv lopi Mustanmeren korktan voinmeren radmahttehnikuman P. S. Nahimovan nimed [[Sevastopol'|Sevastopoliš]], "Laivoiden azegišt"-erišton, openzihe oficeraks korktan voinopendusenke, sai inžener-elektromehanikan kvalifikacijan. Jäl'ges oli službal Venäman Pohjoižel laivištol. Vodel 1999 lopi Piterin valdkundaližen ekonomikan universitetan, "Rahad da velg"-erišton, sai ekonomistan kvalifikacijad. === Rad === Vodhesai 1994 Civil'ov oli sodaslužbal Venäman sodavägiš, hänel sodaarv om — 3. rangan kapitan. Vll 1995−1996 hän radoi "Aeroflot"-bankan Piterin filialan varjoičendsisteman pämehen. Vozil 1997−2012 ohjanzi "Nortek"-juridišt organizacijad Piteriš. Vodel 2007 tegihe "Lenekspoinvest"-organizacijan partn'oraks. Sille pidi leta uz' "Lenekspo"-kompleks, kus joga voden tehtas Piterin rahvahidenkeskeine ekonomikan forum. Toižen partn'oran oli Viktor Hmarin — [[Vladimir Putin|Vladimir Putinan]] ühtesklassnik, kudamb ühtes hänenke kävui vointaidehen sebraha. Nenil vozil Hmarinan organizacii oli ühten surembišpäi kaludišton tojišpäi "Gazproman" täht. Völ ühteks "Lenekspoinvestan" partn'oraks tegihe Lengorispolkoman enzne pämez' Hodirev Vladimir Jakovlevič. Vodelpäi 2010 Civil'ov tegi rahansijadusid kivensaskilmižes alovehes. Vozil 2012—2013 — "Kolmaran" pämehiden nevondišton aigsijaline pämez'. Keväz'kun 2. päivähasai vodel 2018 Sergei i Anna Civil'ovad ohjanziškanziba šveicarialašt "Kolmar Sales and Logistics"-organizacijad. Vodelpäi 2014 — organizacijan pämez' i sen 70 % akcijoiden omištai (30 % akcijoiden omištai om biznesmez' Timčenko Gennadii Nikolajevič). ООО "Kolmar" — hilensaskelmižiden radištoiden, möndan da vedändan organizacijoiden kompleks. Ühtes ned saba, kormdaba korgedladušt hil't, mittušt sadas Ner'ungin agjan [[Jakutii|Sahan Valdkundan]] sündundtahoiš. Vn 2018 keväz'kun 2. päiväspäi — Kemerovon agjan aigsijaline pämez' tegeližuden, ajamiden da tavaroiden möndan mödhe<ref>[https://ako.ru/news/detail/na-dolzhnost-zamestitelya-gubernatora-po-promyshlennosti-transportu-i-potrebitelskomu-rynku-naznachen-sergej-tsivilev Пресс-центр | Администрация Кемеровской области]</ref>. 25. keväz'kud vodel 2018 Kemerovos oli. Požaran taguiči koli 60 ristitud. Vn 2018 27. keväz'kud Kemerovon eläjad tuliba keragale, kus pakičiba heitta Kemerovon agjan pämest Aman Tulejevad i lidnan administracijad radsijalpäi, mugažo hö pakičiba sel'genzoitta azjad sudan abul i ustavzoitta kaikid värnikoid. Tulejev mitingale ei tulend, no sille tuli vice-gubernator Sergei Civilöv. Möhemba Civilöv pidädes sanad, pakiči kolnuziden heimolaižil prostindad seižutades kombuile. Vn 2024 14. semendkud Parlament vahvištoiti Sergei Civilövad Venäman energetikan ministran radsijale, necil-žo päiväl Venäman prezident allekirjuti käskön hänen panendas. === Kemerovon agjan pämez' === [[Fail:Vladimir Putin and Sergey Tsivilyov (2018-04-05) 02.jpg|pisi|270x270piks|<center>Radvastuz Venäman prezidentanke [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]]. Moskv, Kreml', vn 2018 5. sulakud</center>]] Jäl'ges Aman Tulejevan heitändad radsijalpäi vn 2018 1. sulakud Venäman prezident pani Civilövad Kemerovan agjan aigsijaližeks pämeheks<ref name="Администрация Кемеровской области_1">[https://ako.ru/news/detail/vrio-gubernatora-kemerovskoy-oblasti-naznachen-sergey-tsivilev ВРИО губернатора Кемеровской области назначен Сергей Цивилёв.] {{ref-ru}}</ref>. Om taritud Kemerovon agjan pämehen kandidataks 16. heinkud vodel 2018. Änestamižen päivän vn 2018 9. sügüz'kud Civilöv oli valitud Kemerovon agjan pämeheks videks vodeks. Zavodi rata 17. sügüz'kud<ref>[https://tass.ru/sibir-news/5571151 Победивший на выборах губернатора Кузбасса Цивилев вступил в должность.]</ref>. Vn 2018 8. tal'vkud pätusen pohjal, miččen tegiba 18. suiman politižen "[[Ühthine Venäma|Ühthižen Venäman]]"-partijan delegatad, hän mülüškanzi Partijan Korktaha nevondištoho. Voden 2019 lopus Kemerovon agjan administracijan ohjandaikundaspäi tehtihe Kemerovon agjan valdmehišton. Gubernator tegihe valdmehišton pämeheks. Voden 2020 tal'vkun 21. päiväspäi  — Venäman valdkundan nevondišton prezidiuman ühtnik. Vodelpäi 2021 Kemerovon agjan, Kuzbassan, valdmehištod ohjandab gubernatoran ezmäine aigsijaline pämez'. 1. redukud vodel 2021 vastusel prezidentanke Vladimir Putinanke Civilöv tariči sureta Kemerovon (nügüd' 540 tuh. eläjid) da Novokuzneckan (nügüd' 580 tuh. eläjid) rahvahan lugumärad millionahasai kaikuččes lidnas. Necen täht pidab mureta üksnäižpertid i leta uzid. Sidä kesken Civilöv homaiči, miše planuitas mugavoitta lidnad, tehta eläjiden elonoloid parembikš. Vn 2023 keväz'kus Putin-prezident hüvästi Civilövan planan Kuzbassan socialiž-ekonomižes kehitoituses, a mugažo neniden kanzoiden tuges, kenen kanznikad ühtneba Voinoperacijaha Ukrainal vodespäi 2022, i Sibirin turizman kehitoituses ottes homaičusehe mägensuks'ted Taštagolas. Putin homiči, miše Kuzbassas om problemoid hilen vedändandke Tihijan valdmeren valdmoidennoks läz 6500 kilometrad matkas. Sikš ku hilen mär kazvab, pidab paremboitta vedändad Baikal-Amuran da Transsibirin raudteiden kal't. Pagištihe siš-ki, miše pidab tehta lophusai Kuzbassan kul'turkompleksan i sureta kadetkodin. Prezident hüväksi Civilövan tahtod panda ičeze kandidaturad gubernatoraks änestamižehe toižen kerdan. Valičendoiden ühthižel päiväl vn 2023 10. sügüz'kud Civilöv sai 85,24 % änid i kändihe gubernatoraks möst. == Märičendad == Vn 2022 21. heinkud panihe Civilövad Evropan Ühtištusen sankcijoiden nimikirjuteshe sodategendoiden taguiči Ukrainan territorijal. Vn 2022 29. kezakud — putui Suren Britanijan sankcijoiden nimikirjuteshe. 24. uhokud vodel 2023 Civil'ov om pandud Amerikan märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. Mugažo om Novaja Zelandijan, Ukrainan i Šveicarijan sankcijoiden nimikirjutesiš. Vn 2025 24. uhokud putui Kanadan sankcijoiden nimikirjuteshe. == Kanz == Vell' — Valerii Civilöv, "Kolmar gruppan" pämez'. Ak, Venäman polistusen aigsijaline ministr voden 2024 kezakun 17. päiväspäi<ref>[https://www.rbc.ru/politics/17/06/2024/66703be29a7947254a1474e2 РБК, 17 июня 2024. Путин назначил жену министра энергетики замминистра обороны. Путин назначил жену министра энергетики Анну Цивилеву замминистра обороны]</ref>. Ende, voden 2023 sulakun 3. päiväspäi tegihe Valdkundaližen "Kodiman kaičijad"-fondan pämeheks<ref>[https://tass.ru/armiya-i-opk/17432445 Путин создал фонд поддержки участников СВО и семей погибших бойцов «Защитники Отечества».]</ref>. Vn 2022 29. kezakud oli pandud Suren Britanijan sankcijoiden nimikirjuteshe. Lapsed — kaks' poigad: Anton i Nikita. == Pauklahjad == * Sebruden Orden (1. redukud vodel 2021) — ''sures panendas Kemerovon agjan, Kuzbassan, socialiž-ekonomižehe kehitoitusehe.'' <ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202110010063?index=16&rangeSize=1 Указ Президента Российской Федерации от 1 октября 2021 года № 558 «О награждении государственными наградами Российской Федерации».]</ref> * Mötal' — «Panendas Venäman polestusen vahvištoitusehe», 2019<ref>[https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12263220@egNews Глава российского военного ведомства вручил награды за взаимодействие с Минобороны / mil.ru, 22 ноября 2019]</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [https://www.kommersant.ru/doc/3591498?from=doc_vrez Чем известен Сергей Цивилев] * [https://ako.ru/structure/gubernator-kemerovskoy-oblasti Официальная страница Губернатора Кемеровской области] 6of4qyzfw3sqjv2ogfouafjpthkxxc5 179164 179163 2025-06-29T17:56:22Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Civil'ov Sergei Jevgenjevič]] [[Civilöv Sergei Jevgenjevič]]: ei ole apostrofad nimiš 179163 wikitext text/x-wiki {{personalii|Venäman|XXI voz'sadan|имя=Sergei Jevgenjevič Civil'ov|изображение=|должность=Venäman energetikan ministr|флаг=Gerb MinEnergoRus.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Nikolai Šul'ginov|преемник=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Kemerovon agjan — Kuzbassan pämez'|флаг_2=Standard of the Governor of Kemerovo Oblast.png|флаг2_2=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_2=17. sügüz'kud vodel 2018|периодконец_2=14. semendkud vodel 2024<br>(aigsijaline pämez' 1. sulakud — 17. sügüz'kud vodel 2018)|предшественник_2=Aman Tulejev|преемник_2=Ilja Sered'uk (aigsijaline pämez')|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3=Kemerovon agjan aigsijaline pämez'|флаг_3=Coat of arms of Kemerovo Oblast (2002).svg|флаг2_3=Flag of Kemerovo oblast.svg|периодначало_3=2. keväz'kud|периодконец_3=1. sulakud vodel 2018|губернатор_3=Aman Tulejev|образование=1. Mustanmeren korged voinmeren radmahttehnikum P. S. Nahimovan nimel<br>2. Piterin valdkundaline ekonomikan universitet|отец=Jevgenii Sem'onovič Civil'ov|мать=Dina Vasiljevna Civil'ova|деятельность=valdmez', politik|профессия=voinmez', ekonomist|супруга={{нп3|Civil'ova Anna Jevgenjevna||ru|Цивилёва, Анна Евгеньевна}} (1972)|дети=velled Anton i Nikita|партия=KPSS (vodehesai 1991)<br>[[Ühthine Venäma]]|звание=3. rangan kapitan|годы службы=1978—1994|принадлежность={{URS}} →<br>{{RUS}}|род войск=Sovetskijan Sojuzan voinmeren laivišt→<br>Venäman voinmeren laivišt|награды={{ряд|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За вклад в укрепление обороны Российской Федерации}}}} <small>'''Venäman subjektoiden pauklahjad:'''</small> {{Ряд |{{Почётный гражданин Кемеровской области}} }}|вероисповедание=|автограф=|сайт=https://minenergo.gov.ru/ministry/structure/tsivilev-sergey-evgenevich}} '''Sergei Jevgenjevič Civilöv''' ({{lang-ru|Серге́й Евге́ньевич Цивилёв}}, [[Ukrainan NST]], [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]) om [[Venäma]]n valdkundmez', Venäman energetikan ministr vn 2024 semendkun 14. päiväspäi. Ende — [[Kemerovon agj]]an pämez' vn 2018 sügüz'kun 17. päiväspäi (Kemerovon agjan pordaigaline pämez' vn 2018 1.-17. sügüz'kud)<ref>[https://rg.ru/2018/09/10/reg-sibfo/vybory-gubernatora-kuzbassa-vyigral-sergej-civilev.html Выборы губернатора Кузбасса выиграл Сергей Цивилёв]</ref>. Mez' om politižen "[[Ühthine Venäma]]"-partijan Korktan Nevondkundan ühtnijaks. == Elostarin == Sergei Civilöv om sündnu [[Mariupol'|Ždanovha]] Stalinan agjas vn 1961 [[21. sügüz'kud]]. Sergein sündundan jäl'ghe kanz tuli elole [[Arhangel'skan agj]]an [[Kotlas]]ha, kümnes vodes päliči vl 1971 tuli elole Har'kovan agjan Čugujev-lidnha. Mehen Jevgenii Semönovič-tat radoi aigsijaližen pämehen kaluištonfabrikas. Mam, Dina Vasiljevna, radoi pämehen laukas siš-žo lidnas. === Openduz === Vl 1983 Civilöv lopi Mustanmeren korktan voinmeren radmahttehnikuman P. S. Nahimovan nimed [[Sevastopol'|Sevastopoliš]], "Laivoiden azegišt"-erišton, openzihe oficeraks korktan voinopendusenke, sai inžener-elektromehanikan kvalifikacijan. Jäl'ges oli službal Venäman Pohjoižel laivištol. Vodel 1999 lopi Piterin valdkundaližen ekonomikan universitetan, "Rahad da velg"-erišton, sai ekonomistan kvalifikacijad. === Rad === Vodhesai 1994 Civil'ov oli sodaslužbal Venäman sodavägiš, hänel sodaarv om — 3. rangan kapitan. Vll 1995−1996 hän radoi "Aeroflot"-bankan Piterin filialan varjoičendsisteman pämehen. Vozil 1997−2012 ohjanzi "Nortek"-juridišt organizacijad Piteriš. Vodel 2007 tegihe "Lenekspoinvest"-organizacijan partn'oraks. Sille pidi leta uz' "Lenekspo"-kompleks, kus joga voden tehtas Piterin rahvahidenkeskeine ekonomikan forum. Toižen partn'oran oli Viktor Hmarin — [[Vladimir Putin|Vladimir Putinan]] ühtesklassnik, kudamb ühtes hänenke kävui vointaidehen sebraha. Nenil vozil Hmarinan organizacii oli ühten surembišpäi kaludišton tojišpäi "Gazproman" täht. Völ ühteks "Lenekspoinvestan" partn'oraks tegihe Lengorispolkoman enzne pämez' Hodirev Vladimir Jakovlevič. Vodelpäi 2010 Civil'ov tegi rahansijadusid kivensaskilmižes alovehes. Vozil 2012—2013 — "Kolmaran" pämehiden nevondišton aigsijaline pämez'. Keväz'kun 2. päivähasai vodel 2018 Sergei i Anna Civil'ovad ohjanziškanziba šveicarialašt "Kolmar Sales and Logistics"-organizacijad. Vodelpäi 2014 — organizacijan pämez' i sen 70 % akcijoiden omištai (30 % akcijoiden omištai om biznesmez' Timčenko Gennadii Nikolajevič). ООО "Kolmar" — hilensaskelmižiden radištoiden, möndan da vedändan organizacijoiden kompleks. Ühtes ned saba, kormdaba korgedladušt hil't, mittušt sadas Ner'ungin agjan [[Jakutii|Sahan Valdkundan]] sündundtahoiš. Vn 2018 keväz'kun 2. päiväspäi — Kemerovon agjan aigsijaline pämez' tegeližuden, ajamiden da tavaroiden möndan mödhe<ref>[https://ako.ru/news/detail/na-dolzhnost-zamestitelya-gubernatora-po-promyshlennosti-transportu-i-potrebitelskomu-rynku-naznachen-sergej-tsivilev Пресс-центр | Администрация Кемеровской области]</ref>. 25. keväz'kud vodel 2018 Kemerovos oli. Požaran taguiči koli 60 ristitud. Vn 2018 27. keväz'kud Kemerovon eläjad tuliba keragale, kus pakičiba heitta Kemerovon agjan pämest Aman Tulejevad i lidnan administracijad radsijalpäi, mugažo hö pakičiba sel'genzoitta azjad sudan abul i ustavzoitta kaikid värnikoid. Tulejev mitingale ei tulend, no sille tuli vice-gubernator Sergei Civilöv. Möhemba Civilöv pidädes sanad, pakiči kolnuziden heimolaižil prostindad seižutades kombuile. Vn 2024 14. semendkud Parlament vahvištoiti Sergei Civilövad Venäman energetikan ministran radsijale, necil-žo päiväl Venäman prezident allekirjuti käskön hänen panendas. === Kemerovon agjan pämez' === [[Fail:Vladimir Putin and Sergey Tsivilyov (2018-04-05) 02.jpg|pisi|270x270piks|<center>Radvastuz Venäman prezidentanke [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]]. Moskv, Kreml', vn 2018 5. sulakud</center>]] Jäl'ges Aman Tulejevan heitändad radsijalpäi vn 2018 1. sulakud Venäman prezident pani Civilövad Kemerovan agjan aigsijaližeks pämeheks<ref name="Администрация Кемеровской области_1">[https://ako.ru/news/detail/vrio-gubernatora-kemerovskoy-oblasti-naznachen-sergey-tsivilev ВРИО губернатора Кемеровской области назначен Сергей Цивилёв.] {{ref-ru}}</ref>. Om taritud Kemerovon agjan pämehen kandidataks 16. heinkud vodel 2018. Änestamižen päivän vn 2018 9. sügüz'kud Civilöv oli valitud Kemerovon agjan pämeheks videks vodeks. Zavodi rata 17. sügüz'kud<ref>[https://tass.ru/sibir-news/5571151 Победивший на выборах губернатора Кузбасса Цивилев вступил в должность.]</ref>. Vn 2018 8. tal'vkud pätusen pohjal, miččen tegiba 18. suiman politižen "[[Ühthine Venäma|Ühthižen Venäman]]"-partijan delegatad, hän mülüškanzi Partijan Korktaha nevondištoho. Voden 2019 lopus Kemerovon agjan administracijan ohjandaikundaspäi tehtihe Kemerovon agjan valdmehišton. Gubernator tegihe valdmehišton pämeheks. Voden 2020 tal'vkun 21. päiväspäi  — Venäman valdkundan nevondišton prezidiuman ühtnik. Vodelpäi 2021 Kemerovon agjan, Kuzbassan, valdmehištod ohjandab gubernatoran ezmäine aigsijaline pämez'. 1. redukud vodel 2021 vastusel prezidentanke Vladimir Putinanke Civilöv tariči sureta Kemerovon (nügüd' 540 tuh. eläjid) da Novokuzneckan (nügüd' 580 tuh. eläjid) rahvahan lugumärad millionahasai kaikuččes lidnas. Necen täht pidab mureta üksnäižpertid i leta uzid. Sidä kesken Civilöv homaiči, miše planuitas mugavoitta lidnad, tehta eläjiden elonoloid parembikš. Vn 2023 keväz'kus Putin-prezident hüvästi Civilövan planan Kuzbassan socialiž-ekonomižes kehitoituses, a mugažo neniden kanzoiden tuges, kenen kanznikad ühtneba Voinoperacijaha Ukrainal vodespäi 2022, i Sibirin turizman kehitoituses ottes homaičusehe mägensuks'ted Taštagolas. Putin homiči, miše Kuzbassas om problemoid hilen vedändandke Tihijan valdmeren valdmoidennoks läz 6500 kilometrad matkas. Sikš ku hilen mär kazvab, pidab paremboitta vedändad Baikal-Amuran da Transsibirin raudteiden kal't. Pagištihe siš-ki, miše pidab tehta lophusai Kuzbassan kul'turkompleksan i sureta kadetkodin. Prezident hüväksi Civilövan tahtod panda ičeze kandidaturad gubernatoraks änestamižehe toižen kerdan. Valičendoiden ühthižel päiväl vn 2023 10. sügüz'kud Civilöv sai 85,24 % änid i kändihe gubernatoraks möst. == Märičendad == Vn 2022 21. heinkud panihe Civilövad Evropan Ühtištusen sankcijoiden nimikirjuteshe sodategendoiden taguiči Ukrainan territorijal. Vn 2022 29. kezakud — putui Suren Britanijan sankcijoiden nimikirjuteshe. 24. uhokud vodel 2023 Civil'ov om pandud Amerikan märičezlugetišehe vointegoiden taguiči Ukrainal. Mugažo om Novaja Zelandijan, Ukrainan i Šveicarijan sankcijoiden nimikirjutesiš. Vn 2025 24. uhokud putui Kanadan sankcijoiden nimikirjuteshe. == Kanz == Vell' — Valerii Civilöv, "Kolmar gruppan" pämez'. Ak, Venäman polistusen aigsijaline ministr voden 2024 kezakun 17. päiväspäi<ref>[https://www.rbc.ru/politics/17/06/2024/66703be29a7947254a1474e2 РБК, 17 июня 2024. Путин назначил жену министра энергетики замминистра обороны. Путин назначил жену министра энергетики Анну Цивилеву замминистра обороны]</ref>. Ende, voden 2023 sulakun 3. päiväspäi tegihe Valdkundaližen "Kodiman kaičijad"-fondan pämeheks<ref>[https://tass.ru/armiya-i-opk/17432445 Путин создал фонд поддержки участников СВО и семей погибших бойцов «Защитники Отечества».]</ref>. Vn 2022 29. kezakud oli pandud Suren Britanijan sankcijoiden nimikirjuteshe. Lapsed — kaks' poigad: Anton i Nikita. == Pauklahjad == * Sebruden Orden (1. redukud vodel 2021) — ''sures panendas Kemerovon agjan, Kuzbassan, socialiž-ekonomižehe kehitoitusehe.'' <ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202110010063?index=16&rangeSize=1 Указ Президента Российской Федерации от 1 октября 2021 года № 558 «О награждении государственными наградами Российской Федерации».]</ref> * Mötal' — «Panendas Venäman polestusen vahvištoitusehe», 2019<ref>[https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12263220@egNews Глава российского военного ведомства вручил награды за взаимодействие с Минобороны / mil.ru, 22 ноября 2019]</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [https://www.kommersant.ru/doc/3591498?from=doc_vrez Чем известен Сергей Цивилев] * [https://ako.ru/structure/gubernator-kemerovskoy-oblasti Официальная страница Губернатора Кемеровской области] 6of4qyzfw3sqjv2ogfouafjpthkxxc5 0 38984 179154 2025-06-29T16:42:36Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Novak''' ([[Pol'šan kel'|pol'š]].: ''Nowak'') — om popul'arine familii [[Pol'šanmalaižed|Pol'šas]], Čehijas, Slovakijas, Vengrijasda toižiš valdkundoiš. == Tetabad mehed == * [[Aleksandr Novak]] (sünd. 1971) — venälaine valdmez', Venäman valdmehišton varapämez' vodelpäi 2020, Venäman energetikan ministr (2012–2020). * [[Vasilii Lukič Novak]] (1925—1944) — Sovetskijan Sojuzan Geroi. * [[Irina Novak]] — filologijan tedodoktor, Venäman tedoa..." 179154 wikitext text/x-wiki '''Novak''' ([[Pol'šan kel'|pol'š]].: ''Nowak'') — om popul'arine familii [[Pol'šanmalaižed|Pol'šas]], Čehijas, Slovakijas, Vengrijasda toižiš valdkundoiš. == Tetabad mehed == * [[Aleksandr Novak]] (sünd. 1971) — venälaine valdmez', Venäman valdmehišton varapämez' vodelpäi 2020, Venäman energetikan ministr (2012–2020). * [[Vasilii Lukič Novak]] (1925—1944) — Sovetskijan Sojuzan Geroi. * [[Irina Novak]] — filologijan tedodoktor, Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskuksen Kelen, literaturan da istorian institutan pämez' (vodelpäi 2024). * [[Konstantin Filimonovič Novak]] — Socialistižen Radon Geroi (1963). * [[Sem'on Jakovlevič Novak]] (1902—?) — sovetskii valdmez', politik. * [[Terentii F'odorovič Novak]] (1912—1983) — Sovetskijan Sojuzan Geroi. lwzvxactq3qak3ri9zvbbztgs5ja1yt 0 38985 179155 2025-06-29T17:15:24Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|имя=Irina Petrovna Novak|оригинал имени=Новак Ирина Петровна|изображение=Ирина Новак.jpg|ширина=|описание изображения=|имя при рождении=neiččen familii Bel'akova|дата рождения=3.02.1987|место рождения=Jeremejevka-külä, Spirovan agj, {{МестоРождения|Tverin agj|Tverin agjas}}, Sovetskii Sojuz|дата смерти=|место с..." 179155 wikitext text/x-wiki {{personalii|имя=Irina Petrovna Novak|оригинал имени=Новак Ирина Петровна|изображение=Ирина Новак.jpg|ширина=|описание изображения=|имя при рождении=neiččen familii Bel'akova|дата рождения=3.02.1987|место рождения=Jeremejevka-külä, Spirovan agj, {{МестоРождения|Tverin agj|Tverin agjas}}, Sovetskii Sojuz|дата смерти=|место смерти=|гражданство={{USSR}}, {{RUS}}|научная сфера=kel'tedo|место работы=Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskuksen [[Kelen, literaturan da istorian institut]]|альма-матер=[[Petroskoin valdkundaline universitet]]|учёная степень=filologijan tedokandidat (2011), filologijan tedodoktor (2024)|учёное звание=|научный руководитель=[[Mullonen Irma Ivanovna|Irma Mullonen]]|знаменитые ученики=|известен как=|известна как=|награды и премии=|автограф=|ширина автографа=|сайт=|викицитатник=|викитека=|викисклад=}} '''Irina Petrovna Novak''' ({{lang-ru|Ирина Петровна Новак}}, [[3. uhokud]] vodel [[1987]]) - filologijan tedodoktor, Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskuksen [[Kelen, literaturan da istorian institut|Kelen, literaturan da istorian institutan]] vanhemb tedoradnik, [[Kelen, literaturan da istorian institut|Kelen, literaturan da istorian institutan]] pämez' (vodelpäi 2024). == Elostarin == Irina Novak om sündunus Tverin agjas Spirovan rajonas Jeremejevka-küläs. Vozil 2003–2008 openzi [[Petroskoin valdkundaline universitet|Petroskoin valdkundaližes universitetas]] Baltianmeren-suoamaližiden keliden da kul'turan tedokundal [[Karjalan kel'|karjalan]] da [[Suomen kel'|suomen kel't]] da literaturad, sai "filolog"-special'nostin<ref name="Novak">[http://illhportal.krc.karelia.ru/member.php?id=745&plang=r Новак Ирина Петровна]</ref>. Vozil 2008–2011 jätksi opetas Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskuksen aspiranturas. Vodel 2009 (nügüdehesai) radab Venäman tedoakademijas Karjalan tedokeskusen [[Kelen, literaturan da istorian institut|Kelen, literaturan da istorian institutas]]. Vodel 2011 polesti kandidatan dissertacijad {{lang-ru|«Формирование и функционирование чередования ступеней согласных в карельском языке: фонологический и морфонологический аспекты»}} - teman mödhe. Hänen dissertacijan johtajan oli filologijan tedodoktor, tahonimiden oppii [[Mullonen Irma Ivanovna|Irma Mullonen]]<ref name="Novak" />. Vozil 2020-2024 om Venäman tedoakademian V. P. Ivannikovan nimen Sistemprogrammirovanijan institutan "Kel'tedoplatformad"- laboratorian radnik. Vodelpäi 2024 on Venäman tedoakademian Karjalan tedokeskuksen [[Kelen, literaturan da istorian institut|Kelen, literaturan da istorian institutan]] pämez'<ref name="Novak" />. Irina Novak om äjiden [[Karjalan kel'|karjalankeližiden]] oppindprojektoiden ühtnik. Niiden keskes om sur' rahvahidenkeskeine [[Suomi|Suomen]] da [[Venäma|Venäman]] tedomehiden ühthine Kone-fondan tugetud {{lang-krl|"Verdailii karjalan kielen kielioppi"-projekt}}<ref>[https://minlang.iling-ran.ru/lang/tverskoy-dialekt-karelskogo-yazyka?ysclid=mbq62lkdh7213852594 Тверской диалект карельского языка]</ref>. Se oli pästtud eloho vozil 2015-2018 da sen lopuks sündui "Karjalan kel' kel'opendamižes". Fonetikan da morfologijan rindatuz-tedokirj [[Venän kel'|venän]], [[Anglijan kel'|anglijan]], [[Suomen kel'|suomen]] kelil da [[Karjalan kel'|karjalan kelel]] livvin paginal. Irina Novak mülüb [[Karjalan Valdkund|Karjalan Valdkundan]] pämehen Termišt-orfografižehe laudkundaha, Tverin karjalaižiden kelen kirjutusiden painastuzlaudkundaha, om Vähäluguižiden igähižiden rahvahiden keliden laudkundan azjantundii da Suomalaiž-Ugrilaižen Sebran verazmaine ühtnik. Vodel 2024 mülüi Venäman suomalaiž-ugrulaižehe komitetha. [[Kül'mku|Kül'mkus]] vodel [[2024]] Irina Novak polesti doktoran tedoradod "Karjalan kielen landšaft paginmetrižes paradigmas" ({{lang-ru|«Карельский языковой ландшафт в диалектометрической парадигме»}}) - teman mödhe. == Bibliografii == === Monografijad, kirjad, broš'urad === * Памятники лексикографии в «Цветнике» Прохора Коломнятина 1668 г. Исследования и тексты / Изд. подгот. Н.В. Савельева, А.В. Дыбо, М.А. Козинцев, А Н. Левичкин, И.И. Муллонен, И.П. Новак, Г.В. Федюнева. М.; СПб.: Альянс-Архео. 2023. 440 с. * Karelian in grammars. A study of phonetic and morphological variation Scientific electronic edition / Irina Novak, Martti Penttonen, Aleksi Ruuskanen, Lea Siilin, 2022 * Тверские переводные памятники карельской письменности начала XIX века / Науч. ред. Л.Г. Громова, И.П. Новак. Петрозаводск: КарНЦ РАН. 2020. 295 p. (РИНЦ) * [[Vinokurova Irina Jurjevna|Irina Vinokurova]], Новак И.П. Введение к разделу. / Народы Карелии: историко-этнографические очерки. Петрозаводск: Периодика. 2019. C. 15 * Карельский язык в грамматиках : сравнительное исследование фонетической и морфологической систем / Ирина Новак, Мартти Пенттонен, Алекси Руусканен, Леа Сиилин. Петрозаводск: КарНЦ РАН. 2019. 479 с. (РИНЦ) * Новак И.П. Карельский язык и его диалекты. / Народы Карелии: историко-этнографические очерки. Петрозаводск: Периодика. 2019. C. 56-65<ref>[http://illhportal.krc.karelia.ru/publ.php?id=m745&plang=r Karjalan tiedokeskuksen Kielen, literatuuran da histourien instituuttu. Irina Petrovna Novak. Bibliogruafii]</ref>. === Openduzkirjad, lugetišed, vajehnikad === * ВепКар: руководство для пользователей. Учебное пособие / Н.Б. Крижановская, А.А. Крижановский. Петрозаводск: КарНЦ РАН. 2023. 40 с. * Новак И.П. Грамматика тверского карельского языка. Петрозаводск: КарНЦ РАН. 2020. 177 с. (РИНЦ)<ref name="Novak" />. == Pauklahjad == * [[Karjalan Valdkund|Karjalan]] pämehen kitändkirjeine. * [[Karjalan Valdkund|Karjalan]] Rahvahaližen da regionaližen politikan ministerstvan kitändkirjeine. * Karjalan opendusen kehitoituzinstitutan kitändkirjeine. * [[Venäma|Venäman]] rahvahan assamblejan nevondišton kitändkirjeine. * Rahvahaližen vanhemban associacijan kitändkirjeine. == Homaičendad == <references /> == Literatur == * Ученые Карельского научного центра Российской академии наук : биографический словарь / [гл. ред. А. Ф. Титов; отв. ред. Ю. В. Савельев; редкол.: Е. В. Жирнель и др.]. — 3-е изд., доп. и перераб. — Петрозаводск : Карельский научный центр РАН, 2012. — 419, [1] с. ; 21 см. — Библиогр. в конце ст. — Алф. указ.: с. 409—419. — ISBN 978-5-9274-0490-2 == Lähtked == * [http://illhportal.krc.karelia.ru/member.php?id=745&plang=r Karjalan tiedokeskuksen Kielen, literatuuran da histourien instituuttu. Irina Petrovna Novak] tkla5djjxcsmrit5itb6ehdo8g6vizy 0 38986 179156 2025-06-29T17:25:53Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Degt'ar'ov''' ('''Degter'ov''') — [[venälaine]] familii. == Tetabad ristitud == * [[Degt'ar'ov Anatolii Grigorjevič]] (sünd. 1949) — sovetskii jaugmäčunvändai. * [[Degt'ar'ov Georgii Jermolajevič]] (1893—1973) — sovetskii voinmez', artillerijan general-polkovnik. * [[Degt'ar'ov Mihail Vladimirovič]] (sünd. 1981) — venälaine politik, Habarovskan agjan pämez', Valdkundaližen Duman VI da VII kucundan deputat (2011–2020). * Degt'ar'ov Prokopii Fi..." 179156 wikitext text/x-wiki '''Degt'ar'ov''' ('''Degter'ov''') — [[venälaine]] familii. == Tetabad ristitud == * [[Degt'ar'ov Anatolii Grigorjevič]] (sünd. 1949) — sovetskii jaugmäčunvändai. * [[Degt'ar'ov Georgii Jermolajevič]] (1893—1973) — sovetskii voinmez', artillerijan general-polkovnik. * [[Degt'ar'ov Mihail Vladimirovič]] (sünd. 1981) — venälaine politik, Habarovskan agjan pämez', Valdkundaližen Duman VI da VII kucundan deputat (2011–2020). * [[Degt'ar'ov Prokopii Filippovič]] (19xx—1977) — RSFSRan arvostadud lekar'. * [[Degt'ar'ov Stepan Anikijevič]] (1766—1813) — venälaine muzikantegii, diriž'or. tgxe1fz9zympt2f9224kiudrx4zrpr6 0 38987 179158 2025-06-29T17:37:32Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''V. I. Revinan modkuva''' (ven.: ''Портрет В. И. Ревина'') — rindkuva mramoraspäi. Se om tehtud vestajl Mihail Pavlovič Koppaleval vodel 1985. Objektan nomenklaturine nimi: ''Suren voinan ühtnikan V. I. Revinan modkuva''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=45069087</ref> == Tedod == Rindkuval om kuvatud vanhan mužikan modkuva. Pä om sur' pit'kidenke hibusidenke, miččed om sugidud tagaze. Modol om leved oc suriden plešidenke molemb..." 179158 wikitext text/x-wiki '''V. I. Revinan modkuva''' (ven.: ''Портрет В. И. Ревина'') — rindkuva mramoraspäi. Se om tehtud vestajl Mihail Pavlovič Koppaleval vodel 1985. Objektan nomenklaturine nimi: ''Suren voinan ühtnikan V. I. Revinan modkuva''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=45069087</ref> == Tedod == Rindkuval om kuvatud vanhan mužikan modkuva. Pä om sur' pit'kidenke hibusidenke, miččed om sugidud tagaze. Modol om leved oc suriden plešidenke molembiš polišpäi, nenanjurel om L-vuitte kärpäšk. Paksud kulmad tegeba sil'mäd čomembikš, hüvin näguba näguižed da levedad sil'mpäluižed. Nenal oma kärpäškod, a sanktad huled i kakskerdaine löug parembzoitaba modkuvan. Sobiden keskes om villpaid kehkeran kaglusenke, miččespäi nägub sanged kagl. Rindkuvan suruz' om 56×34×36 sm. == Materialad da tehnik == Rindkuvan tegendan täht kävutadihe mramorad. Mahtoiden keskes oma materialan čapand da siledoitand, miččed andoiba voimusen paremboitta nahkan teksturad da modon pirdoid. Mramoran tegemine andab vestatusele siledad pindad da oiktoid elementoid. == Olendsija == Rad kaičese Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma venälaižiden da verazmaižiden mastariden radod, a mugažo unikaližed keradamištod, miččed ezitaba agjan kul'turjäl'gestust. == Homaičendad == o9ytewempc6mi8kiqc1xpzz69nndvau 179159 179158 2025-06-29T17:39:06Z Maxim Norkus 16886 179159 wikitext text/x-wiki '''V. I. Revinan modkuva''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Портрет В. И. Ревина'') — rindkuva mramoraspäi. Se om tehtud vestajl Mihail Pavlovič Koppaleval vodel 1985. Objektan nomenklaturine nimi: ''Suren voinan ühtnikan V. I. Revinan modkuva''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=45069087</ref> == Tedod == Rindkuval om kuvatud vanhan mužikan modkuva. Pä om sur' pit'kidenke hibusidenke, miččed om sugidud tagaze. Modol om leved oc suriden plešidenke molembiš polišpäi, nenanjurel om L-vuitte kärpäšk. Paksud kulmad tegeba sil'mäd čomembikš, hüvin näguba näguižed da levedad sil'mpäluižed. Nenal oma kärpäškod, a sanktad huled i kakskerdaine löug parembzoitaba modkuvan. Sobiden keskes om villpaid kehkeran kaglusenke, miččespäi nägub sanged kagl. Rindkuvan suruz' om 56×34×36 sm. == Materialad da tehnik == Rindkuvan tegendan täht kävutadihe mramorad. Mahtoiden keskes oma materialan čapand da siledoitand, miččed andoiba voimusen paremboitta nahkan teksturad da modon pirdoid. Mramoran tegemine andab vestatusele siledad pindad da oiktoid elementoid. == Olendsija == Rad kaičese [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš [[Petroskoi|Petroskoiš]]. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma venälaižiden da verazmaižiden mastariden radod, a mugažo unikaližed keradamištod, miččed ezitaba agjan kul'turjäl'gestust. == Homaičendad == 3jz70kjylbahwbiajz2gob7j6evjhxt 0 38988 179160 2025-06-29T17:41:36Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Mužik kepk päs''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Мужчина в кепке'') — rindkuva bronzaspäi om tehtud vestajal Babasari Annamuradoval vozil 1965 - 1999. Objektan nomenklaturine nimi: ''Mužik kepk päs''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=51022760</ref> == Tedod == Rindkuva om tehtud stankan abul. Sil om laih keskigäine mužik. Pä kacub kacujihe, om vähäižen kumartud alahaks. Sil'mäd kacuba alahaks. Hardjod oma kaidad. Kagl om pit'k i la..." 179160 wikitext text/x-wiki '''Mužik kepk päs''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Мужчина в кепке'') — rindkuva bronzaspäi om tehtud vestajal Babasari Annamuradoval vozil 1965 - 1999. Objektan nomenklaturine nimi: ''Mužik kepk päs''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=51022760</ref> == Tedod == Rindkuva om tehtud stankan abul. Sil om laih keskigäine mužik. Pä kacub kacujihe, om vähäižen kumartud alahaks. Sil'mäd kacuba alahaks. Hardjod oma kaidad. Kagl om pit'k i laih, om vedätud edehe. Nägub, miše sel'g om gurbakaz. Päs om kepk. Sädoiden elementad, paidan kagluz da rindpaik hubin näguba. Rindkuvan suruz' om 57×40×42 sm. == Materialad da tehnik == Rindkuva om tehtud bronzaspäi valatusen mahtol. Nece maht tegeb vestatusen pit'kaigaližeks i andab voimusen tarkas ozutada sen detalid. Valatusen abul voib hüvin ozutada irdnägon da sobiden erigoičusid. == Olendsija == Vestatuz kaičese Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma jumalankodin taidehkuvad, a mugažo venälaižiden da verazmaižiden mastariden radod. == Homaičendad == scib4bflsc52al1mpezbtdd4j02jqr9 0 38989 179162 2025-06-29T17:45:42Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Akulov''' — venälaine familii. == Tutabad mehed == * Akulov Aleksandr Ivanovič ([[1926]]—[[2014]]) — sovetskii tedomez', inžener-mehanik. * Akulov Vasilii Andreevič ([[1854]]—[[1921]]) — venälaine voinmez', general-leitenant. * Akulov, Timur Jurjevič ([[1953]]—[[2018]]) — venälaine valdmez', Parlamentan deputat." 179162 wikitext text/x-wiki '''Akulov''' — venälaine familii. == Tutabad mehed == * Akulov Aleksandr Ivanovič ([[1926]]—[[2014]]) — sovetskii tedomez', inžener-mehanik. * Akulov Vasilii Andreevič ([[1854]]—[[1921]]) — venälaine voinmez', general-leitenant. * Akulov, Timur Jurjevič ([[1953]]—[[2018]]) — venälaine valdmez', Parlamentan deputat. icf2ehy6wzprmb4l3vgb9856fxbgb5j 0 38990 179165 2025-06-29T17:56:23Z Koiravva 1717 Koiravva sirttud lehtpol' [[Civil'ov Sergei Jevgenjevič]] [[Civilöv Sergei Jevgenjevič]]: ei ole apostrofad nimiš 179165 wikitext text/x-wiki #suuna [[Civilöv Sergei Jevgenjevič]] my6s8lf9sbwa6s1722ipl67ffs56h8s 0 38991 179166 2025-06-29T17:57:16Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|имя=Mihail Vladimirovič Degt'ar'ov|изображение=Михаил Дегтярёв официальный портрет.jpg|ширина=230px|должность=Venäman sportan ministr|флаг=Minsport_Emblem.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Oleg Maticin|преемник=|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_1=Venäman Olimpik..." 179166 wikitext text/x-wiki {{personalii|имя=Mihail Vladimirovič Degt'ar'ov|изображение=Михаил Дегтярёв официальный портрет.jpg|ширина=230px|должность=Venäman sportan ministr|флаг=Minsport_Emblem.png|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|предшественник=Oleg Maticin|преемник=|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_1=Venäman Olimpikkomitetan <br> prezident|флаг_1=Olympic Russia.svg|флаг2_1=Flag of Russia.svg|периодначало_1=13. tal'vkud vodel 2024|периодконец_1=|предшественник_1=Stanislav Pozdn'akov|преемник_1=|должность_2=[[Habarovskan agj]]an pämez'|порядок=|флаг_2=Khabarovsk kray COA.png|флаг2_2=Flag of Khabarovsk Krai.svg|периодначало_2=24. sügüz'kud vodel 2021 года<br><small>(aigsijaline pämez' 20. heinkud vodel 2020 — <br> 24. sügüz'kud vodel 2021)</small>|периодконец_2=14. semendkud vodel 2024|предшественник_2=Sergei Furgal|преемник_2=Aleksandr Nikitin <small>(aigsijaline pämez', radnimen mödhe)</small><br>Dmitrii Demešin|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3=Valdkundaližen Duman Fizkul'turan, sportan, turizman da norišton <br> azjoiden komitetan pämez'|флаг_3=Emblem gosduma.svg|флаг2_3=Coat of Arms of the Russian Federation.svg|периодначало_3=5. redukud vodel 2016|периодконец_3=20. heinkud vodel 2020|предшественник_3=Dmitrii Sviščov|преемник_3=Boris Paikin|должность_4=Valdkundaližen Duman VI kucundan deputat<ref>Regionaline grupp № 64 (Samaran agj), № 1 lugetišes</ref> da Valdkundaližen Duman<br> VII kucundan deputat<ref>Federaline lugetiž, № 6. kucundoiden</ref> LDPR-partijan lugetišen mödhe|флаг_4=Emblem gosduma.svg|флаг2_4=Coat of Arms of the Russian Federation.svg|периодначало_4=21. tal'vkud vodel 2011|периодконец_4=20. heinkud vodel 2020|должность_5=[[Samara]]n gubernijan duman deputat LDPR-partijan lugetišen mödhe|флаг2_5=Flag of Samara Oblast.svg|флаг_5=Coat of arms of Samara Oblast.svg|периодначало_5=11. keväz'kud vodel 2007|периодконец_5=21. tal'vkud vodel 2011|должность_6=[[Samara]]n lidnalaižen duman deputat Okt'abr'skan valičendümbrusespäi № 9|флаг2_6=Flag of Samara.svg|флаг_6=Coat of Arms of Samara (Samara oblast).png|периодначало_6=5. heinkud vodel 2004|периодконец_6=11. keväz'kud vodel 2007|партия=Iduščije vmeste<small>(2001—2003)</small><br>Jedinaja Rossia<small>(2003—2005)</small><br>LDPR<small>(vodelpäi 2005)</small>|учёная степень=juridine tedokandidat|сайт=[https://www.khabkrai.ru/governor/biography Официальный сайт Правительства Хабаровского края]|награды={{ряд|{{Орден Дружбы}}|{{Медаль За возвращение Крыма}}|{{Медаль За содружество во имя спасения}}|{{Медаль Участнику военной операции в Сирии}}}} {{ряд|{{Почётная грамота Президента Российской Федерации}}|[[File:Благодарность Правительства Российской Федерации.jpg|20px|Благодарность Правительства Российской Федерации|link=Благодарность Правительства Российской Федерации]]}}|дата рождения=10.07.1981|место рождения={{МР|Kuibičeb|Samaras|Samara}}, RSFSR, [[Sovetskii Sojuz|SSSR]]|дата смерти=|место смерти=|образование=Samaran valdkundaline aeroavaruden universitet<br>Venäman Voinvägiden Generaližen štaban voinakademii<br>Venäman Prezidentan Rahvahan elomišton da valdkundaližen služban akademii<br>Mail'man civilizacijoiden institut|вероисповедание=|деятельность=politik,<br>valdmez'|отец=Vladimir Ivanovič Degt'ar'ov|мать=Svetlana Mihailovna Degt'ar'ova|супруга=Galina Viktorovna Degt'ar'ova|дети=nel'l' last|ширина автографа=|викисклад=}} '''Mihail Vladimirovič Degt'ar'ov''' ({{lang-ru|Михаи́л Влади́мирович Дегтярёв}}) — [[Venäma|venälaine]] valdmez', politik da aktivist. Venäman sportan ministr [[14. semendkud|14. semendkuspäi]] vodelpäi 2024. [[Habarovskan agj|Habarovskan agjan]] pämez' [[24. sügüz'kud|24. sügüz'kuspäi]] vodelpäi 2021 - [[14. semendkud|14. semendkuhusai]] vodhesai 2024 (aigsijaline pämez' [[20. heinkud]] vodel 2020 — [[24. sügüz'kud]] vodel 2021). [[Venäma|Venäman]] valdkundaližen nevondišton ühtnik [[15. kül'mkud|15. kül'mkuspäi]] vodelpäi 2021. Juridine tedokandidat (2020). {{нп3|Venäman olimpikkomitetan||ru|Олимпийский комитет России}} prezident 13. tal'vkuspäi vodelpäi 2024. Venäman Valdkundaližen duman VI da VII kucundoiden deputat (21. tal'vkud vodel 2011 — 20. heinkud vodel 2020). Valdkundaližen Duman Fizkul'turan, sportan, turizman da norišton azjoiden komitetan pämez' (5. redukud vodel 2016 — 20. heinkud vodel 2020)<ref name="encyclopedia">[https://tass.ru/encyclopedia/person/degtyarev-mihail-vladimirovich Дегтярёв, Михаил Владимирович] {{Wayback|url=https://tass.ru/encyclopedia/person/degtyarev-mihail-vladimirovich|date=20200720132350}} // Энциклопедия ТАСС</ref>. Valdkundaližen duman VI kucundan Tedon da tehnologijoiden komitetan varapämez' (21. tal'vkud vodel 2011 — 5. redukud vodel 2016)<ref name="encyclopedia" />. LDPR-partijan Ülembaižen nevondišton ühtnik (2013—2017) LDPR-frakcijan prezidiuman ühtnik VII kucundan Valdkundaližes dumas (2017—2020)<ref name="encyclopedia" />. Vodelpäi 2021 — LDPR-partijan Habarovskan regionaližen erišton pämez', vodel 2023 om möst valitud necile sijale. Sportmaster fehtovanijan mödhe, Venäman da rahvahidenkeskeižiden fehtovanijan voibištelendoiden vägestai, [[Samara|Samaran]] da [[Samaran agj|Samaran agjan]] äikerdaine čempion. == Elostarin == === Aigaližed voded === Om sündunu [[10. heinkud]] vodel 1981 [[Samara|Kuibišev]]-lidnas lekariden kanzas<ref name="encyclopedia" />. Tat — Vladimir Ivanovič Degt'ar'ov (sünd. 1949), akušer-ginekolog, Venäman arvostadud lekar', Samaran agjan klinižen kardiologijan dispanseran lekar'<ref name="encyclopedia" /><ref name=":0">[http://kremlin.ru/acts/bank/33030 Указ Президента РФ от 25 апреля 2011 г. N 523 «О награждении государственными наградами Российской Федерации»] {{Wayback|url=http://kremlin.ru/acts/bank/33030|date=20190220181525}} — Официальный сайт Президента Российской Федерации</ref>. Mam — Svetlana Mihailovna Degt'ar'ova (sünd. 1953), lekar'-gastroenterolog, radoi personaližes {{lang-ru|«Клиника 4 управления»}}-tervhuz'kompanijas Samaras<ref name="encyclopedia" /><ref name=":3">[https://www.kleos.ru/samara/meditsina/degtyareva-svetlana-mihaijlovna/ Дегтярёва Светлана Михайловна] {{Wayback|url=https://www.kleos.ru/samara/meditsina/degtyareva-svetlana-mihaijlovna/|date=20200722172742}} // Kleos.ru</ref>. === Openduz da tedorad === Vodel 1998 lopi Samaran rahvahidenkeskeižen aeroavaruden licejan da sai rusttan diploman, vodel 2004 lopi Samaran valdkundaližen aeroavaruden universitetan. Vozil 2004 da 2005 sai neciš universitetas inženeran da menedžeran kvalifikacijad. Vodel 2012 lopi Mail'man civilizacijoiden institutan da sai juristan kvalifikacijad. Vodel 2015 Degt'ar'ov lopi opendust Venäman Voinvägiden Generaližen štaban voinakademijas voinplaniruičendan ližaprogramman mödhe. Vodel 2017 Degt'ar'ov lopi opendust Venäman Prezidentan Rahvahan elomišton da valdkundaližen služban akademijas da sai "valdkundaližen da municipaližen ohjandusen azjantundii"-kvalifikacijad<ref name="encyclopedia" />. Vodelpäi 1999 Degt'ar'ov radoi radiostancijan agentan, turistižen agentan, "Bilain-Samara"-organizacijan inženeran, Samaran rahvahidenkeskeižen aeroavaruden universitetan "Energetižiden ustanovkoiden avtomatižiden sistemoiden" inženeran<ref name="encyclopedia" />. Vozil 2000 da 2001 — Vladimir Potaninan Hüväntegijan fondan federaližen programman stipendiat. Vodel 2004 Degt'ar'ov tegihe {{нп3|Samaran rahvahidenkeskeižen aeroavaruden universitetan||ru|амарский государственный аэрокосмический университет}} aspirantaks Energetižiden ustanovkoiden avtomatižiden sistemoiden kafedran, a vodelpäi 2008 sirdihe tehnižiden tedoiden tedostepenin ecijaks. Hänel om 22 tedokirjutest, kuna mülüb 5 patentad. 25. redukuspäi vodelpäi 2019 Degt'ar'ov om Venäman Prezidentan Rahvahan elomišton da valdkundaližen služban akademijan valdkundaližen da municipaližen ohjandusen kafedran ecii ilman openduseta aspiranturas. 27. semendkud vodel 2020 Venäman Prezidentan Rahvahan elomišton da valdkundaližen služban akademijas professoran {{нп3|I. V. Ponkinan||ru|Понкин, Игорь Владиславович}} ohjandusel Degt'ar'ov polesti (onlain) dissertacijad "Sportan antidopingan tegendoiden administrativiž-oiktusiden ohjandusen verazmaine mahtišt"-teman mödhe. 29. kezakud vodel 2020 Degt'ar'ov tegihe juridine tedokandidat. === Kundaline rad === [[Fail:Михаил_Дегтярёв_с_Александром_Овечкиным_2018.jpg|oiged|pisi|200x200piks|Mihail Degt'ar'ov Aleksandr Ovečkinanke vodel 2018.]] 23. redukud vodel 2009 Degt'ar'ov oli valitud Samaran agjan Fehtovanijan federacijan prezidentaks<ref name="encyclopedia" /><ref>[https://tass.ru/sport/5118482 Глава комитета ГД по спорту Дегтярев вошёл в состав правления ФХР] {{Wayback|url=https://tass.ru/sport/5118482|date=20200720132101}} // ТАСС, 12.04.2018</ref>. 25. tal'vkud vodel 2013 — Venäman prezidentan üleižen znamoičendan aviacijan kehitoitusen küzundoiden laudkundan ühtnik<ref name="encyclopedia" />. 10. uhokud vodel 2018 oma pandud toižen kerdan Venäman prezidentan üleižen znamoičendan aviacijan kehitoitusen da navigacionnii-tedotehnologijoiden küzundoiden laudkundaha<ref name="encyclopedia" />. 12. tal'vkuspäi vodelpäi 2013 — Venäman tedofondan popečitel'skijan nevondištos<ref name="encyclopedia" />.13. tal'vkud vodel 2018 oma pandud toižen kerdan Venäman tedofondan popečitel'skijaha nevondištoho<ref name="encyclopedia" />. Kül'mkus 2014 Degt'ar'ov oli valitud Venäman inženeroiden sebran vice-prezidentaks<ref name="encyclopedia" />. Vodelpäi 2017 Venäman Prezidentan fizkul'turan da sportan kehitoitusen nevondišton ühtnik<ref name="encyclopedia" /><ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201712280005?index=0&rangeSize=1 Указ Президента Российской Федерации от 27.12.2017 № 633] {{Wayback|url=http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201712280005?index=0&rangeSize=1|date=20171228232752}} — Официальный портал правовой информации.</ref>. 30. redukuspäi vodelpäi 2018 — Venäman Prezidentan fizkul'turan da sportan kehitoitusen zakonoiden parembzoitusen radgruppan pämez'<ref name="encyclopedia" /><ref>[http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201810310022?index=12&rangeSize=1 Распоряжение Президента Российской Федерации от 30.10.2018 № 319-рп] {{Wayback|url=http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201810310022?index=12&rangeSize=1|date=20181031133026}} — Официальный интернет-портал правовой информации</ref>. 10. sulakud vodel 2019 Degt'ar'ov mülüškanzi sebran prezidiumaha, mitte oli tehtud ohjandusel<ref name="encyclopedia" />. Valdkundaližen avaruz'radon "Roskosmosan"-korporacijan<ref name="encyclopedia" />. === Kirjad === Kirjoiden avtor: * {{lang-ru|«От самодержавия личности к самодержавию императора»}}; * {{lang-ru|«Пророк в своём Отечестве»}}; * {{lang-ru|«Пророк 2.0»}}. kaks' jäl'gmäšt kirjad om omištadud Vladimir Žirinovskijale. Tedokirjutesiden avtor<ref name="encyclopedia" />. === Politine rad === [[Fail:Михаил_Дегтярёв_На_выдвижении_кандидатом_в_мэры_Москвы_2018.jpg|oiged|pisi|288x288piks|Mihail Degt'ar'ov om kandidat Moskvan pämehen sijale vodel 2018]] Vozil 2001-2003 — "{{нп3|Iduščije vmeste||ru|Идущие вместе}}"-norišton sebran Samaran regionaližen erišton pämez'<ref name="encyclopedia" />. Sügüz'kus vodel 2003 tuli "Jedinaja Rossia"-partijaha da "Norišton ühtištuz"-sebraha<ref name="encyclopedia" />. "Лента.ру" lehtmehele Ilja Azarale sanui paginas, miše tuli partijaha, sikš ku, konz radoi inženeran, pämez' kerazi kaikid radnikoid da sanui, miše pidab päzuda partijaha, "minä en vastustand necile, sikš ku tugedan Putinan partijad, uskon prezidentale", hot' homaičin, miše olin sigä kaks' vot, da kahtišti mindai tahtoitihe heitta partijaspäi"<ref>Илья Азар [https://lenta.ru/articles/2013/08/16/degtyarev/ «Россия будет флагманом борьбы с Антихристом». Интервью с кандидатом в мэры Москвы Михаилом Дегтяревым] {{Wayback|url=https://lenta.ru/articles/2013/08/16/degtyarev/|date=20200722214713}} // Лента.ру, 16.08.2013</ref>. Sügüz'kuspäi vodelpäi 2003 tal'vkuhusai 2005 — "Jedinaja Rossia"-partijan "Norišton ühtištuz" Samaran erišton varapämez', pämez', Samaran gubernijan duman norišton parlamentan ühtnik, semendkus vodel 2004 om valitud norišton parlamentan varapämeheks. Ühtni Samaran agjan norišton ühtištusiden tegendaha<ref name="encyclopedia" /><ref>[http://www.sammol.ru/userfiles/file/biblio/knigi/parlament.doc Молодёжный парламентаризм в современной России] {{Wayback|url=http://www.sammol.ru/userfiles/file/biblio/knigi/parlament.doc|date=20160304101745}} ГБУ СО «Агентство по реализации молодёжной политики»</ref>. Vodel 2004 oli valitud Samaran gubernijan duman deputataks Okt'abr'skan ümbrusespäi № 9<ref name="encyclopedia" />. ==== LDPRas ==== Kül'mkus vodel 2005 LDPR-partijan ohajndai Povolžjas, Valdkundaližen Duman deputat Jurii Kogan eci ut kandidaturad ohajndajan sijale da tariči necidä sijad mugažo Degt'ar'ovale<ref name="encyclopedia" />. Tal'vkus vodel 2005 Degt'ar'ov tuli LDPR-partijaha. 15. sulakud vodel 2006 oli valitud LDPR-partijan Samaran regionaližen erišton ohjandajaks. Oli Venäman Valdkundaližen Duman deputatan, LDPR-partijan pämehen V. Žirinovskijan abunikan<ref name="encyclopedia" />. 11. keväz'kud vodel 2007 Degt'ar'ov oli valitud Samaran gubernijan duman nelländan kucundan deputataks agjan valičendümbrusen mödhe LDPR-partijan Samaran regionaližes erištospäi. Samaran gubernijan duman deputat kaikenaigaižel pohjal, tervhuden kaičendan, demografijan da socialižen politikan komitetan varapämez', kul'turan, sportan da norišton politikan komitetan ühtnik, Samaran agjan Norišton regionaližen deputatoiden keradusen varapämez'. LDPR-frakcijan ühtnik<ref name="encyclopedia" />. Semendkus vodel 2009 Degt'ar'ov oli valitud Samaran agjan Norišton regionaližen deputatoiden keradusen varapämeheks<ref name="encyclopedia" />. Kezakus vodel 2013 LDPR-partijan Moskvan erišt tariči Degt'ar'ovad Moskvan pümehen valičusile. Žirinovskii tariči Degt'ar'ovad kut kaikid norembad kandidatad Moskvan pämehen sijale kaikes pälidnan istorijas da "puhthembad" ristitud<ref>[http://www.ntv.ru/novosti/622439/ Жириновский выдвинул в мэры Москвы молодого депутата Дегтярёва] {{Wayback|url=http://www.ntv.ru/novosti/622439/|date=20171204205001}}// НТВ</ref>. Keväz'kus vodel 2016 Vladimir Žirinovskii nimiti Degt'ar'ovad ühteks kandidataks Venäman prezidentan sijale LDPR-partijaspäi vodel 2018. Degt'ar'ov ühtni [[Samara]]-lidnan pämehen valičusihe<ref name="encyclopedia" /> в 2006 году и мэра Москвы в 2013<ref name="encyclopedia" /> и 2018 годах<ref name="encyclopedia" />. ==== Ühtnend valičusihe ==== Nel'l' kerdad ičeze politižes rados ühtni lidnoiden da regionoiden pämehiden valičusihe. * Vodel 2006 [[Samara]]-lidnan pämehen valičusil sai 1,71 % än't. * Vodel 2013 [[Moskva]]-lidnan pämehen valičusil sai 2,86 % än't. * Vodel 2018 [[Moskva]]-lidnan pämehen valičusil sai 6,72 % än't. * Vodel 2021 [[Habarovskan agj|Habarovskan agjan]] pämehen valičusil sai 56,81 % än't. ==== Valdkundaližen Duman deputat ==== 21. tal'vkuspäi vodelpäi 2011 Degt'ar'ov — Valdkundaližen Duman VI da VII kucundoiden deputat<ref name="encyclopedia" />. Vodelpäi 2011 vodhesai 2016 — Valdkundaližen Duman VI kucundan tedon da tehnologijoiden komitetan varapämez'<ref name="encyclopedia" />. Vodel 2016 Degt'ar'ov oli valitud Valdkundaližen Duman VII kucundan deputataks federaližen lugetišen mödhe, om pandud Fizkul'turan, sportan, turizman da norišton azjoiden komitetan pämeheks<ref name="encyclopedia" />. ==== Habarovskan agjan pämez' ==== [[Fail:Vladimir_Putin_and_Mikhail_Degtyarev_(2021-02-16).jpg|pisi|290x290piks|Mihail Degt'ar'ov radvastusel [[Vladimir Putin|Vladimir Putinanke]], 16.02.2021]] [[Fail:Инаугурация_Дегтярёва.jpg|pisi|290x290piks|Mihail Degt'ar'ov tegese Habarovskan agjan pämeheks, [[Habarovsk]], 24.09.2021]] 20. heinkud vodel 2020 Venäman prezident [[Vladimir Putin]] pani Degt'ar'ovad Habarovskan agjan aigansijaližeks pämeheks jäl'ghe enččen pämehen Sergei Furgalan pidätandad<ref name="encyclopedia" />. 21. heinkud vodel 2020 Degt'ar'ov oli ezitadud Habarovskan agjan valdemištole. Oldes aigansijaližen pämehen Degt'ar'ov vedi ičtaze rohktas vastustuzpidäjidenke, hän ei tulend rahvahannoks, sanui, miše "hänel om toine rad, hän ei tahtoi lähtta da pagišta ristituidenke, kudambad kidastaba iknan al", homaiči, miše lähtta rahvahannoks ei ole oiged da korrektine paginan format. Degt'ar'ov tuli pagižmaha vastustupidäjidenke nedališ päliči jäl'ghe hänen panendad pämehen sijale, 26. heinkud. Jäl'ghe necidä Degt'ar'ov äi kerdoid sanui, miše vastustusiden pämehed oma provokatorad. 18. elokud vodel 2020 Degt'ar'ov sanui Rahvahaližen nevondišton tegemižes da kucui sihe Habarovskan agjan vastustuzpidäjid eläjid. Jäl'ghe panendad uz' aigsijaline pämez' sanui, miše enzne valdmehišt jatktab radod. Udel kul Degt'ar'ov žal'l'oičihe toroihe Habarovskan ministroiden polespäi, a mugažo vajehti kaks' valdmehišton varapämehed, pämehen nevonikad da tervhuz'kaičendan ministrad. 19. kezakud vodel 2021 Degt'ar'ov oli oigetadud kandidataks Habarovskan agjan valičusil. 19. sügüz'kud vodel 2021 Degt'ar'ov vägesti valičusil, hänes änesti 56,81 % mest. 24. sügüz'kud vodel 2021 Degt'ar'ov tegihe Habarovskan agjan pämeheks. 15. kül'mkud vodel 2021 Venäman prezidentan käsköl Degt'ar'ov mülüškanzi Venäman Valdkundaližehe Nevondištoho. ==== Venäman sportan ministr ==== 11. semendkud vodel 2024 Venäman valdmehišton pämez' [[Mihail Mišustin]] tariči panda Degt'ar'ovad sportan ministran sijale. Degt'ar'ov toivoti, miše tuldes Sportministerstvaha kehitoitaškandeb sportad rahvahn keskes. 14. semendkud vodel 2024 Venäman Valdkundaližen Duman deputatad vahvištoitiba Mihail Degt'ar'ovad Sportministerstvan pämehen sijale, necil-žo päiväl Venäman prezident allekirjuti käskön hänen panendas. 17. redukud vodel 2024 Venäman tennisan federacijan pämez' pagištes fizkul'turan da sportan kehitoitusen nevondišton ištundal [[Ufa]]-lidnas, tariči Mihail Degt'ar'ovan kandidaturad prezidentan sijale. Venäman prezident [[Vladimir Putin]], kudamb oli ištundal, sanui, miše necidä idejad pidab tarkašti kacta. 13. tal'vkud vodel 2024 Mihail Degt'ar'ov oli valitud Venäman olimpikkomitetan prezidentaks jogavoččel Olimpikkeradusel Moskvas. Om mel'pidoid, miše Degt'ar'ov tegese tehtud ministerstval Venäman sportfondan pämeheks. == Personaline elo == Ak — Galina Viktorovna Degt'ar'ova<ref name="encyclopedia" />, Samaran "Puziko"-laukan tegii tulebiden mamoiden täht (lauk om mödud vodel 2014). Kazvatab nel'l' poigad. Vodelpäi 2020 eläb kanzanke Habarovskas. Pagižeb anglijan kelel<ref name="encyclopedia" />. == Rahvahidenkeskeižed sankcijad == Om pandud Jevrosojuzan (26. heinkud vodel 2014)<ref>[https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2014.221.01.0001.01.ENG Council Implementing Regulation (EU) No 810/2014 of 25 July 2014] {{Wayback|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.2014.221.01.0001.01.ENG|date=20200818185303}}//EUR-Lex</ref><ref>[https://www.kommersant.ru/doc/2534230 Михаил Дегтярев попал в «черный список» ЕС] {{Wayback|url=https://www.kommersant.ru/doc/2534230|date=20180410202153}}//Коммерсант</ref><ref>[http://izvestia.ru/news/574425 Дегтярев: «Санкции ЕС — это конец свободной Европы»] {{Wayback|url=http://izvestia.ru/news/574425|date=20140730171452}}//Известия</ref>, Avstralijan (30. elokud vodel 2014)<ref>[http://top.rbc.ru/economics/01/09/2014/946339.shtml Австралия обнародовала фамилии россиян из нового санкционного списка] {{Wayback|url=http://top.rbc.ru/economics/01/09/2014/946339.shtml|date=20140903035336}}//РБК</ref>, Šveicarijan (5. elokud vodel 2014)<ref>[http://itar-tass.com/mezhdunarodnaya-panorama/1360662 Правительство Швейцарии расширило санкционный список против РФ] {{Wayback|url=http://itar-tass.com/mezhdunarodnaya-panorama/1360662|date=20140826114919}}//ИТАР-ТАСС</ref> da Kanadan (6. elokud vodel 2014) sankcijoiden lugetišehe. [[12. keväz'kud|12. keväz'kuspäi]] vodelpäi 2022 om Jevropalaižen ühtištusen kaikiden valdkundoiden sankcijoiden lugetišes, [[16. sügüz'kud|16. sügüz'kuspäi]] vodelpäi 2022 — [[Velikobritanii|Velikobritanijan]] sankcijoiden al, [[16. keväz'kud|16. keväz'kuspäi]] vodelpäi 2022 — [[Šveicarii|Šveicarijan]] sankcijoiden al, [[1. redukud|1. redukuspäi]] vodelpäi 2020 — [[Avstralii|Avstralijan]] sankcijoiden al. [[21. kezakud|21. kezakuspäi]] vodelpäi 2018 om Ukrainan sankcijoiden al, [[3. semendkud|3. semendkuspäi]] vodelpäi 2022 — Uden Zelandijan sankcijoiden al. 24. uhokud vodel 2023 [[Amerik]] pani Degt'ar'ovad sankcijoiden lugetišehe. Keväz'kus vodel 2025 Jevropalaine ühtištuz heiti Degt'ar'ovad sankcijoiden lugetišespäi [[Vengrii|Vengrijan]] pakičusen mödhe. 18. keväz'kud vodel 2025 [[Šveicarii]] heiti Mihail Degt'ar'ovad sankcijoiden lugetišespäi. == Pauklahjad == [[Fail:Медаль_Министерства_обороны_Российской_Федерации_"За_возвращение_Крыма".jpeg|oiged|pisi|Venäman Polestuzministerstvan medal' "Kriman pärdatuses"]] * Sebruden orden. * Venäman Prezidentan arvkirjeine ([[4. sulakud]] vodel 2014) — ''äivoččes hüväs rados da aktivižes kundaližes rados''. * Venäman Prezidentan kitändkirjeine ([[25. sügüz'kud]] vodel 2014) — ''aktivižes zakonoiden tegemižes, oiktusiden vahvištamižes da rahvahan melentartusiden polestamižes, äivoččes hüväs rados''. * Venäman Polestuzministerstvan medal' "Kriman pärdatuses". * Venäman Äkkiližiden azjtegoiden ministerstvan 28. kezakun voden 2017 medal' "Ühthižrados kaičemižeks". * Venäman Polestuzministerstvan medal' "Voinoperacijan ühtnikale Sirijas". == Lähtked == * [http://duma.gov.ru/duma/persons/99111822/ Профиль VII созыва] , [http://old.duma.gov.ru/structure/deputies/131280/ VI созыва] на сайте Государственной Думы == Homaičendad == 3jw1cl3i2r5hkkul2zf57btgnb17udk 0 38992 179167 2025-06-29T18:02:19Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Patrušev''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * [[Patrušev, Grigorii Afanasjevič]] (1923—1985) — Valdkundaližen tedoinstitutan organižen himijan da tehnologijan pämez' (1978—1985), Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan ühtnik. * [[Patrušev, Dmitrii Nikolajevič]] (sün. 1977) — venälaine valdmez'. * vep. (voded 2008 — 2024), Venäman prezidentan abunik (voden 2024 semendkun 14. päiväspäi), armijan general, Venäman Federacijan Geroi. * P..." 179167 wikitext text/x-wiki '''Patrušev''' — venälaine familii. == Tetabad mehed == * [[Patrušev, Grigorii Afanasjevič]] (1923—1985) — Valdkundaližen tedoinstitutan organižen himijan da tehnologijan pämez' (1978—1985), Sovetskijan Sojuzan tedoakademijan ühtnik. * [[Patrušev, Dmitrii Nikolajevič]] (sün. 1977) — venälaine valdmez'. * vep. (voded 2008 — 2024), Venäman prezidentan abunik (voden 2024 semendkun 14. päiväspäi), armijan general, Venäman Federacijan Geroi. * [[Patrušev, Sergei Vladimirovič]] (1954—2012) — sovetskii, venälaine runoilii, pajoiden avtor. 8xw5mcv8r4sx5gnaj983arbvg6j5hsc 0 38993 179168 2025-06-29T18:10:51Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|Aleksandr Tkačov|Jurii Trušin|имя=Dmitrii Nikolajevič Patrušev|изображение=Dmitry Patrushev (2019-07-23).jpg|ширина=|должность=[[Venäma|Venäman]] Federacijan valdmehišton aigsijaline pämez'|флаг=Government.ru logo.svg|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Venäma..." 179168 wikitext text/x-wiki {{personalii|Aleksandr Tkačov|Jurii Trušin|имя=Dmitrii Nikolajevič Patrušev|изображение=Dmitry Patrushev (2019-07-23).jpg|ширина=|должность=[[Venäma|Venäman]] Federacijan valdmehišton aigsijaline pämez'|флаг=Government.ru logo.svg|флаг2=Flag of Russia.svg|периодначало=14. semendkud vodel 2024|периодконец=|премьер=[[Mihail Mišustin]]|президент=[[Vladimir Putin]]|должность_2=Venäman Federacijan manradon ministr|флаг_2=Agriculture smaller.png|флаг2_2=Flag of Russia.svg|периодначало_2=18. semendkud vodel 2018|периодконец_2=7. semendkud vodel 2024<br><small>(aigsijaline pämez' 15.—21. vilukud vodel 2020, 7. semendkud vodel 2024)</small>|предшественник_2=Tkačov, Aleksandr Nikolajevič|преемник_2=|премьер_2=[[Dmitrii Medvedev]]<br>[[Mihail Mišustin]]<br>[[Belousov Andrei Removič|Andrei Belousov]] <small>(aigsijaline pämez')</small><br>[[Mihail Mišustin]]|президент_2=[[Vladimir Putin]]|должность_3="Rossel'hozbankаn" ohjandusen pämez'|флаг_3=Логотип Россельхозбанка.png|флаг2_3=Flag of Russia.svg|периодначало_3=26. semendkud vodel 2010|периодконец_3=18. semendkud vodel 2018|предшественник_3=Trušin Jurii Vladimirovič (finansist)|преемник_3=Listov Boris Pavlovič|дата рождения=13. vilukud 1977|место рождения={{МестоРождения|Piter|Piteriš}}, [[Sovetskii Sojuz|Sovetskijas Sojuzas]]|отец=[[Nikolai Patrušev]]|мать=Jelena Nikolajevna Patruševa|супруга=|дети=|образование=Valdkundaline ohjandusen universitet,<br>Venäman Verazmaižiden azjoiden ministerstvan diplomatine akademii,<br>Venäman Federaližen varumatomuden nevondišton akademii|учёная степень=ekonomikan tedodoktor (2008)|звание=Leitenant|годы службы=|принадлежность={{RUS}}|род войск=[[File:Flag of the Russian Federal Security Service.svg|25px]] Federaline varumatomuden nevondišt|награды={{ряд-л|{{Орден Почёта}}|{{Медаль За заслуги перед Чеченской республикой}}}} {{ряд-л|Čečn'an valdkundan arvnimi|тип=работник сельского хозяйства}}|сайт=}} '''Dmitrii Nikolajevič Patrušev''' ({{lang-ru|Дми́трий Никола́евич Па́трушев}}, [[Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz|NSTÜ]]) — [[Venäma|venälaine]] valdmez'. Venäman valdmehišton aigsijaline pämez' voden 2024 semendkun 14. päiväspäi<ref>[https://tass.ru/encyclopedia/person/patrushev-dmitriy-nikolaevich Энциклопедия ТАСС, 2024. Патрушев, Дмитрий Николаевич. Заместитель председателя правительства РФ]</ref>. Ende — Venäman Federacijan manradon ministr (2018—2024), "Rossel'hozbankan" ohjandusen pämez' (2010—2018). == Elostarin == [[Fail:Vladimir_Putin_and_Dmitriy_Patrushev_2019.jpg|pisi|<center>Radvastuz Venäman prezidentanke Vladimir Putinanke, voz' 2019</center>]] Dmitrii Patrušev om sündnu [[13. redukud]] vodel 1977 [[Piter|Leningradas]]. Vodel 1999 Patrušev lopi Valdkundaližen ohjandusen universitetan "Menedžment"-openduzerišton. Vozil 2002—2004 openzihe Venäman verazmaižiden azjoiden ministerstvan diplomatižes akademijas "Mirun ekonomik"-openduzerištos. Vodel 2006 lopi Venäman varumatomuden nevondišton akademijan. === Tedorad === 16. sulakud vodel 2003 Piterin valdkundaližes ekonomikan i finansoiden universitetas Patrušev polesti dissertacijan, miše sada ekonomikan tedokandidatan tedoarvon temadme "Sädandekonomižed erikacegen kehitoitusen alendused, miše ohjata tedo-oppindorganizacijoiden radod" (tedo-ohjandai G. N. Ivanova; opponetad Boris Vasiljevič Pr'ankov i P. M. Šavkunov)<ref>{{Статья|ссылка=https://dissercat.com/content/organizatsionno-ekonomicheskie-osnovy-razvitiya-protsessnogo-podkhoda-v-upravlenii-kachestvo|автор=Дмитрий Николаевич Патрушев|заглавие=Организационно-экономические основы развития процессного подхода в управлении качеством научно-исследовательских организаций|год=2003|язык=ru|место=Санкт-Петербург|издание=|archivedate=2021-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211222230141/https://www.dissercat.com/content/organizatsionno-ekonomicheskie-osnovy-razvitiya-protsessnogo-podkhoda-v-upravlenii-kachestvo}}</ref>. 3. heinkud vodel 2008  Piterin valdkundaližes ekonomikan i finansoiden universitetas Patrušev polesti dissertacijan, miše sada ekonomikan tedokandidatan tedoarvon temadme "Valdkundaližed da möndkosketused organizacijad tegeližen politikan sädandas da todenzoituses: todesižiden TEKan monopolijoiden materialoiden pohjal" (tedokonsul'tant V. V. Korelin; opponentad V. V. Gluhov, A. V. Kruglov, S. А. Uvarov). === Rad === Vozil 1999—2002 Patrušev radoi. Vodel 2004 mäni radole VTB-bankaha. Vodelpäi 2007 Patrušev oli VTB-bankan vanhemban vice-prezidentan. Vozil 2010—2018 — ohjandusen pämez', tarkišteluznevondišton ühtnik . Patruševan aigan bankas tegihe enamba bankproduktoid da -operacijoid ristituiden da biznesan täht. Ozaižihe uded tedoted: kaičuzmaksand da rahansijaduz. Mugažo surenzi Agrotegeližen kompleksan tugi. Vozil 2010-2017 Rossel'hozbankan velgan jänduz om surenu nelläha kerdaha. Vodel 2017 se oli 2,97 trillionad rubl'ad. Vozil 2016-2021 — "Gazproman" pämehiden nevondišton ühtnik . === Manradon ministr === 18. semendkud vodel 2018 Patruševad pandihe Venäman manradon ministraks, 21. vilukud vodel 2020 udes om necil radsijal. === Vice-premjer === 11. semendkud vodel 2024 [[Mihail Mišustin]] tariči kacta Parlamentale uden valdmehišton kundan, tariči Patruševad vice-premjeran radsijale. 13. semendkud Parlament vahvištoiti händast necile radsijale. 14. semendkud prezident allekirjuti käskön panendas. Udel radsijal Patrušev pidäb vastusen: * valdkundaližen politikan Venäman manradon da Agrotegeližen kompleksan erištoiš, sidä kesken vinmarjankazvatuses i vintegendas, man azjoiš, külämaiden kehitoituses, kalankazvatuses, mecan elomištos da meckompleksas; * ohjandab da kontroliruib "Ekologii"-rahvahaližen projektan kehitoitust da todenzoitust. Tarkišteleb ministerstvoiden, federaližiden nevondištoiden da agenstvoiden radod. 15. semendkud vodel 2025 Venäman prezidentan käskön mödhe om pandud Venäman tedoakademijan tarkištelendan nevondištoho. === Ohjandusenrad === Vodelpäi 2016 Patrušev — "Gazproman" pämehiden nevondišton ühtnik. Vodelpäi 2018 Patrušev — "Rossel'hozbankan" tarkištelendan nevondišton pämez'. == Kanz == Ei ole naidud. Om kuz' last: koume poigad, koume tütärt. Tat — [[Nikolai Patrušev]] — venälaine valdmez', Venäman varumatomuden nevondišton pämez' (1999—2008), Venäman varumatomuden nevondišton sekretar' voden 2008 semendkun 12. päiväspäi. Mam — Jelena Nikolajevna Patruševa (om sündnu vodel 1955) — radoi ul'tro-diagnostikan lekarin, oli Vnešekonombankan radnikan. Vodel 1993 ühtes Boris Grizlovanke da toižiden ühtenklassnikoidenke tegihe rahvahaližen "Bоrg"-organizacijan sädajan, mitte radoi metalloloman tavaranvedanke.. Vel'l' — Andrei Patrušev — enzne aigsijaline pämez' "Mavoin Gazproman" šel'fan projektoiden kehitoitusen mödhe i enzne "Gazprom šel'fan mavoin" aigsijaline pämez'. "Arktižed tomotused"-keskusen pämez'. == Pauklahjad == * Venäman arvostusen orden|Arvostusen orden (26. redukud 2016. v) — ''sures panendas agrotegeližen kompleksan velgan todištusen organizacijaha''. * Čečn'an valdkundan pauklahjad "Arvtegoiš Čečn'an valdkundan edes" (26. tal'vkud vodel 2017)<ref>[https://chechnya.gov.ru/wp-content/uploads/documents/225-1.pdf Указ Главы Чеченской Республики от 26 декабря 2017 года № 225]</ref>. * Arvostadud Čečn'an valdkundan manradon radnik" (15. sulakud vodel 2022)<ref>[https://chechnya.gov.ru/wp-content/uploads/documents/66-12.pdf Указ Главы Чеченской Республики от 15 апреля 2022 года № 66]</ref>. * Venäman manradon ministerstvan kitändkirjeine — ''äivoččes hüväs rados APK-sistemas''. * Venälaižiden bankoiden associacijan diplom — ''panendas banksisteman kehitoitusehe''. * Raderištusen pauklahj "Voden bankir" (2015). == Homaičendad == == Lähtked == * [https://tass.ru/encyclopedia/person/patrushev-dmitriy-nikolaevich Энциклопедия ТАСС, 2024. Патрушев, Дмитрий Николаевич. Заместитель председателя правительства РФ] * [http://government.ru/gov/persons/544/events/ Биография Дмитрия Патрушева] на сайте Правительство Российской Федерации|Правительства России. * [http://www.rshb.ru/about/executive/ Биография Дмитрия Патрушева] на сайте Россельхозбанка. * [http://www.rshb.ru/main-news/61440/ Интервью Дмитрия Патрушева] телеканалу «Россия 24». * [http://www.vedomosti.ru/library/news/1859755/za_noch_hrustalnyj_most_ne_postroish_dmitrij_patrushev?full#cut «Дмитрий Патрушев: „Кредитов, какие мы предлагаем, нет ни у одного банка“».] * [http://www.vesti.ru/doc.html?id=417306 «Дмитрий Патрушев: работой Россельхозбанка доволен».] mfhv9oorrttmc7yd4bjt9qdboqd6ze7 0 38994 179169 2025-06-29T18:18:57Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Neičukaižen modkuva''' (vep.. Objektan nomenklaturine nimi: ''Neičukaižen modkuva''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=35984480</ref> == Tedod == Vestatusel om kuvatud neičukaižen pä. Pä om kovertud oiktaha, mi sündutab likundan rižad. Hibused om pal'mikoitud kahtel lühüdal kasal bantaižidenke. Kulmad om letud, a sanged ülähul' vähäižen katab alahulen. Čapand vestatusel kagladme tegeb figuran kebnaks. Aluine om tehtud toižes puspäi,..." 179169 wikitext text/x-wiki '''Neičukaižen modkuva''' (vep.. Objektan nomenklaturine nimi: ''Neičukaižen modkuva''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=35984480</ref> == Tedod == Vestatusel om kuvatud neičukaižen pä. Pä om kovertud oiktaha, mi sündutab likundan rižad. Hibused om pal'mikoitud kahtel lühüdal kasal bantaižidenke. Kulmad om letud, a sanged ülähul' vähäižen katab alahulen. Čapand vestatusel kagladme tegeb figuran kebnaks. Aluine om tehtud toižes puspäi, se om oigedčogaine. Vestatusen suruz' om 32×23×25 sm. == Materialad da tehnik == Vestatuz om tehtud pähkmen puspäi. Mugoine maht andab voimusen paremba ozutada detaliden elementoid, mugoižid kut kasad i čomad modon pirdad. Erazvuiččiden puiden roduiden kävutand figuran da aluižen tegendan täht čomenzoitaba eksponadad. == Olendsija == Rad kaičese [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960 i sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš [[Petroskoi|Petroskoiš]]. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, mi tegeb sen tärktaks agjan kul'turorganizacijaks. == Homaičendad == 5u7btb83vv3pc7c33qqsmuhtau5pmc9 0 38995 179171 2025-06-29T20:09:45Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Üläopenik''' (vep.. Objektan nomenklaturine nimi: ''Üläopenik''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=39680224</ref> == Tedod == Vestatusel om nor' neižne, kudamb kacub kacujaha. Pä vähäižen om kovertud hurale. Modol hüvin näguba skulad. Sil'mäd om avaitud, nena om hoik i oiged. Sanktad huled om kingitadud. Kaglal om pen' kagluz agoidenke vestatusen ezipalal. Kidžarad hibused om sugidud i jagetud oiktal jagardol. Kehker čapand om alemba hardj..." 179171 wikitext text/x-wiki '''Üläopenik''' (vep.. Objektan nomenklaturine nimi: ''Üläopenik''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=39680224</ref> == Tedod == Vestatusel om nor' neižne, kudamb kacub kacujaha. Pä vähäižen om kovertud hurale. Modol hüvin näguba skulad. Sil'mäd om avaitud, nena om hoik i oiged. Sanktad huled om kingitadud. Kaglal om pen' kagluz agoidenke vestatusen ezipalal. Kidžarad hibused om sugidud i jagetud oiktal jagardol. Kehker čapand om alemba hardjoid. == Materialad da tehnik == Vestatuz om tehtud puspäi. Sen tegendan täht kävutadihe punčapandan maht. Nece maht abutab ozutada oiktoid modon da sobiden elementoid. Nece tehnologii tegeb figuran čomembaks da parembaks. == Olendsija == Eksponat om Karjalan taidehmuzejas. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma venälaižiden da verazmaižiden mastariden taidehradod. == Homaičendad == cn0nwb8ah8g22810gujwk7htafxdqhi 179172 179171 2025-06-29T20:10:16Z Maxim Norkus 16886 179172 wikitext text/x-wiki '''Üläopenik''' (vep.. Objektan nomenklaturine nimi: ''Üläopenik''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=39680224</ref> == Tedod == Vestatusel om nor' neižne, kudamb kacub kacujaha. Pä vähäižen om kovertud hurale. Modol hüvin näguba skulad. Sil'mäd om avaitud, nena om hoik i oiged. Sanktad huled om kingitadud. Kaglal om pen' kagluz agoidenke vestatusen ezipalal. Kidžarad hibused om sugidud i jagetud oiktal jagardol. Kehker čapand om alemba hardjoid. == Materialad da tehnik == Vestatuz om tehtud puspäi. Sen tegendan täht kävutadihe punčapandan maht. Nece maht abutab ozutada oiktoid modon da sobiden elementoid. Nece tehnologii tegeb figuran čomembaks da parembaks. == Olendsija == Eksponat om [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma venälaižiden da verazmaižiden mastariden taidehradod. == Homaičendad == 13tyge34yp2rl5a2em8vzu2my1my7oy 0 38996 179173 2025-06-29T20:15:28Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "[[Fail:Artmuseum of Republic of Karelia.JPG|pisi]] '''Karjalan taidehmuzei''' ({{lang-ru|Музей изобразительных искусств Республики Карелия}}) — muzei [[Petroskoi]]-lidnas, om tehtud vodel 1960<ref>{{Cite web|url=https://goskatalog.ru/portal/#/museums?id=170|title=Бюджетное учреждение "Музей изобразительны х искусств Республики Карелия"|website=Госкаталог..." 179173 wikitext text/x-wiki [[Fail:Artmuseum of Republic of Karelia.JPG|pisi]] '''Karjalan taidehmuzei''' ({{lang-ru|Музей изобразительных искусств Республики Карелия}}) — muzei [[Petroskoi]]-lidnas, om tehtud vodel 1960<ref>{{Cite web|url=https://goskatalog.ru/portal/#/museums?id=170|title=Бюджетное учреждение "Музей изобразительны х искусств Республики Карелия"|website=Госкаталог|access-date=2025-03-04}}</ref>. == Ühthižed tedod == Muzei sijadase enččen Oloncan gubernijan mužikoiden gimnazijan istoriližes pertiš, mitte om sauvotud vodel 1790, pert' om federaližen znamoičendan puštpacaz. [[Fail:Artmuseum_88_hares_exhibition_2018.webm|pisi|Muzejan interaktivine ozuteluz «88 jänišad», radod Ju. A. Vasnecovan, lapsiden kuvad. 2018]] Muzei oli avaitud kävutajiden täht 20. redukud vodel 1960. Ezmäine pämez' — М. V. Popova (1927—2000). Muzejan keradamišton pohjal oma radod, miččed andoi muzejale [[Karjalan rahvahaline muzei|Karjalan valdkundaline kodiröunan muzei]]. Jäl'ges muzejan kollekcijaha ližazihe radod, miččed andoiba Valdkundaližed Venäman muzei, Valdkundaline Tretjakovan galerei da [[Ermitaž]]. Muzejas oma mugomad ozutelused: Endevanhan Karjalan jumalaižiden pirdandkuvad, Karjalan rahvahaline taideh, Karjalan XX voz'sadan taideh, Venäman voz'sadan XVIII — XX augotišen taideh, Venäman XX voz'sadan taideh, Päivlaskm-Jevropan taideh. Kaiked muzejan keradamištos om enamba 16 000 eksponatad, a kirjišton fond enamba 17000 azjbumagad<ref>{{Cite web|url=https://artmuseum.karelia.ru/news/v-muzej-izobrazitelnyh-iskusstv-karelii-privezut-shedevry-iz-russkogo-muzeya/|title=В Музей изобразительных искусств Карелии привезут шедевры из Русского музея|publisher=Официальный интернет-портал Музея изобразительных искусств Карелии|date=|accessdate=2023-04-09}}</ref>. Melentartuižembad oma pirandkuvad [[Vasnecov Viktor|V. М. Vasnecovan]] «Hristan nagloičend ristha» (1902), V. D. Polenovan «Londuzkuva jogenke» (1888) da «Ojat'-jogen mägekaz rand», [[Repin Il'ja|I. Je. Repinan]] «Hristos Gemsimanskan sadus», I. I. Šiškinan «Te puištos, sumeg», I. K. Aivazovskovan nel'l' kuvad, I. N. Kramskovan et'ud «Hristan Pä» (1863), этюд I. I. Levitanan et'ud «Pil'vekaz sä» da toižed. Vodel 2001 om udištadud muzejan pert'. Vodel 2019 muzejale anttihe uden honusen fondan kaičendan täht, a päzutadud 150 nellikmetroil avaitihe uden kaikenaigaižen ozutelusen {{lang-ru|«Вселенная Калевала»}} nüdüdläižiden materialoiden da kalundišton kävutandanke, kus om ozutadud enamba sada eksponatad muzejan «kalevalan» keradamištospäi, sen lugus: unohtamatomad Tamara Jufan akoiden modkuvad, Georgii Stronkan da Osmo Borodkinan akvarelid, M'ud Mečevan linograv'urad, Nikolai Br'uhanovan čomad pirdandkuvad da äi toižid šedevroid <ref>{{Cite web|url=https://gov.karelia.ru/news/02-03-2021-v-muzee-izo-otkrylsya-novyy-razdel-postoyannoy-ekspozitsii-vselennaya-kalevala/|title=В Музее ИЗО открылся новый раздел постоянной экспозиции «Вселенная Калевала»|publisher=Официальный интернет-портал Республики Карелия|date=|accessdate=2021-03-02|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302123201/https://gov.karelia.ru/news/02-03-2021-v-muzee-izo-otkrylsya-novyy-razdel-postoyannoy-ekspozitsii-vselennaya-kalevala/|deadlink=no}}</ref>. == Muzejan keradamišt == Karjalan taidehmuzejan keradamištos oma Venäman taidehen endevanhad XV voz'sadan jumalaižiden kuvad, nügüdaigaižiden pirdajiden töd da völ verazmaižen taidehen töd<ref>{{Cite web|url=http://artmuseum.karelia.ru/collection.html|title=Описание коллекций музея на официальном сайте|accessdate=2014-03-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140305155149/http://artmuseum.karelia.ru/collection.html|archivedate=2014-03-05|deadlink=yes}}</ref>. === Endevanhan venälažen taidehen keradamišt === [[Fail:Petrozavodsk_FineArtsMuseum_Elijah_the_Prophet_Pyalma_008_0414.jpg|pisi|Muzejan keradamištospäi — Ilja Prorok, 1. pala voz'sadan XV, [[Pudožan rajon|Pudožan rajonan]] Karjalan Päl'ma-küläspäi]] Jumalaižiden pirdamižen fond om muzejan keradamištos päsijal da mülütab läz 2 500 eksponatad. Ani kaik se om keratud nügüd'aigaižen Karjalan territorijal, kuvastab jumalaižiden pirdamižen kehitoidandad Venäman pohjoižen kahtes istorižes regionas — Änižrandan da Päivlaskman Pomorjan. Pohjoiž jumalaižiden pirdamine voz'sadan XVI om kuvastadud mugomil muštpachil kut «Uspenije» Vasiljevo-küläspäi, «Deisusnii čin» Časovenskaja-küläspäi, «Pühäd Jevstafii da Trifonн» Päl'ma-küläspäi, «Kaikiden pühiden sobat» Pebozero-küläspäi da toižil. Endevanhan venälaižen taidehen keradamišton päpala oma voz'sadoiden XVII—XVIII jumalaižed. Eristil'joukus oma sijaližiden mastariden jumalaižed karjalaižes Segjärvespäi da völ Änižtagaižespäi, Oloncan röunaspäi, Päivlaskman Pomorjaspäi. Muzajas kaičese ei sur' puižiden kuviden kogomuz. Enamba nece pun čapandan oma voz'sadoiden XVII—XIX jumalaižed-bareljefad da vanhan uskondan jumalaižed Golgofan ristanke. ===== Endištamižen radod ===== Nügüd' endevanhan venälaižen taidehen muštpachiden endištamižen muzei om lopnu, jäiba vaiše üksjaižed erišused, avaiduz voz'sadoiden XV—XVI kuvid. Endištanikoiden päradod oma oigetud sihe, miše puhtastada voz'sadoiden XVII—XIX jumalaižid. === Dekorativno-kävutamižen taidehen keradamišt === Rahvahan taidehen keradamištos om enamba 2000 radod. Sihe mülüba sädon, poimetišen, kudondan, pun čapandan, tohesižen, vaskižen da savesižen kodikalundišton voz'sadoiden XIX — XX kogomused da völ nügüd'aigaižiden rahvahan mastariden radod. === Venäman XVIII — XX voz'sadoiden taidehen keradamišt === Venälaižen taidehen fondas oma pirdand-, grafik-, vestatuztöd (enamba 600 eksponatad). Sur' keradamišton pala oli anttud muzejaha voden 1960 augotišes Ermitaž-muzejaspäi, Venälaižen muzejaspäi, Tretjakovan galerejaspäi, personaližiš kogomusišpäi. Keradamišton kuldaižes fondas oma I. Šiškinan, I. Levitanan, V. Polenovan, K. Korovinan, A. Meščerskovan, A. Bogol'ubovan pirdandkuvad da toižid. Jo äjan vozid kävutajiden melentartuz' om kärautud tetaban kodiman marinistan I. Aivazovskovan radoihe. === Voz'sadan XX Kodiman taidehen keradamišt === Nügüd' keradamištos om lüznel'l' tuhad töd, miččed oma tehtud Moskvan, Piterin da toižiden valdkundan taidehkeskusiden mastaril. Muzejan melentartuz' voziden 1920—1930 pirdajiden radoihe abuti kerata materialad, mitte kuvastab jügedan kodiman taidehen kehitoitusen da ozutab vähän tetabiden nimid da unikaližid azjoid. Keradamišton ülenduz om Mihail Cibasovan, Tatjana Glebovan, Alisa Poretan, Pavel Kondratjevan töd  — voz'sadan XX tetaban venälaižen avangardistan Pavel Filonovan openikoiden radod. === Voz'sadan XX Karjalan taidehen keradamišt === Karjalan voz'sadan XX kuvataidehen keradamištos om läz 3 000 radod da mülütab pirdandkuvad, vestatused, grafikad, dekorativno-kävutamižen da teatral'no-dekoracionižen taidehen kaluid. Se ozutab Karjalan kuvataidehen istorižen kehitoitusen. Muzei om keradanu da oppinu unikaližed keradamištod, miččed kuviteldas regionan rahvahaližid da taidehen veroid. === «Karjalaiž-suomalaine Kalevala-epos karjalaižiden, venälaižiden da verazmaižiden pirdajiden radoiš»-keradamišt === Kuvataidehen muzejas om keratud unikaline keradamišt karjalaiž-suomalaižen Kalevala-eposan teman mödhe. Nügüd' sihe mülüb läz 700 eksponatad. Sidä päpala om Karjalan, Piterin da Moskvan pirdajiden kirjoiden da stankovi grafik. «Kalevaline» keradamišt om muzejan fondoiden kaikid tarbhaižemb da vajehtelii, joga voden sen ozutadas muzejan ozutelusil, keradamišton eksponatad ühtnedas rahvahidehneskeižihe projektoihe. === Verhan maiden taidehen keradamišt === Verhan maiden taidehen keradamišt zavodihe vanhiden mastariden radoiden penes joukuspäi, miččen andoi muzejaha [[Karjalan rahvahaline muzei]] vodel 1960. Möhemba keradamištoho mülüiba Ermitažin da Venäman muzejoiden pirdandkuvad da vestatused. Keradamišton čomuz' om voz'sadoiden XVI—XVII niderlamdoiden pirdajiden Mihel' van Koksinan da Jan van der Geidenan radod «Susana da vanhad» da «Lidnalaine avoird». Om melentartuine Jevropan Meisen- da Sevr-manufakturoiden pen' farforan kogomuz. == Literatur == * Дом на площади: Сборник статей / Музей изобр. искусств РК. — Петрозаводск: VERSO, 2000. — 63 с. * Музей изобразительных искусств Республики Карелия. — М., 2003. — 64 с. * ''Платонов В. Г.'' [http://eparhia.karelia.ru/opk/konf15.pdf#page=348 Деятельность Музея изобразительных искусств Республики Карелия по сохранению и презентации культурного наследия православия] // Православие в Карелии: материалы IV научной конференции, посвящённой 25-летию возрождения Петрозаводской и Карельской епархии (25—26 ноября 2015 года, г. Петрозаводск). — Петрозаводск: Издательство ПетрГУ, 2016. — 478 с. — ISBN 978-5-8021-2949-4 — C. 343—349 == Tarkendused == * [http://artmuseum.karelia.ru/ Официальный сайт музея] * [https://web.archive.org/web/20121103032309/http://www.cakarelia.ru/library/6/ От гимназии до музея] == Homaičendad == 27t2x3h5q6lqsasyhegh96dylw74w1q 179174 179173 2025-06-29T20:17:09Z Maxim Norkus 16886 179174 wikitext text/x-wiki [[Fail:Artmuseum of Republic of Karelia.JPG|pisi]] '''Karjalan taidehmuzei''' ({{lang-ru|Музей изобразительных искусств Республики Карелия}}) — muzei [[Petroskoi]]-lidnas, om tehtud vodel 1960<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/museums?id=170</ref>. == Ühthižed tedod == Muzei sijadase enččen Oloncan gubernijan mužikoiden gimnazijan istoriližes pertiš, mitte om sauvotud vodel 1790, pert' om federaližen znamoičendan puštpacaz. [[Fail:Artmuseum_88_hares_exhibition_2018.webm|pisi|Muzejan interaktivine ozuteluz «88 jänišad», radod Ju. A. Vasnecovan, lapsiden kuvad. 2018]] Muzei oli avaitud kävutajiden täht 20. redukud vodel 1960. Ezmäine pämez' — М. V. Popova (1927—2000). Muzejan keradamišton pohjal oma radod, miččed andoi muzejale [[Karjalan rahvahaline muzei|Karjalan valdkundaline kodiröunan muzei]]. Jäl'ges muzejan kollekcijaha ližazihe radod, miččed andoiba Valdkundaližed Venäman muzei, Valdkundaline Tretjakovan galerei da [[Ermitaž]]. Muzejas oma mugomad ozutelused: Endevanhan Karjalan jumalaižiden pirdandkuvad, Karjalan rahvahaline taideh, Karjalan XX voz'sadan taideh, Venäman voz'sadan XVIII — XX augotišen taideh, Venäman XX voz'sadan taideh, Päivlaskm-Jevropan taideh. Kaiked muzejan keradamištos om enamba 16 000 eksponatad, a kirjišton fond enamba 17000 azjbumagad<ref>https://artmuseum.karelia.ru/news/v-muzej-izobrazitelnyh-iskusstv-karelii-privezut-shedevry-iz-russkogo-muzeya/</ref>. Melentartuižembad oma pirandkuvad [[Vasnecov Viktor|V. М. Vasnecovan]] «Hristan nagloičend ristha» (1902), V. D. Polenovan «Londuzkuva jogenke» (1888) da «Ojat'-jogen mägekaz rand», [[Repin Il'ja|I. Je. Repinan]] «Hristos Gemsimanskan sadus», I. I. Šiškinan «Te puištos, sumeg», I. K. Aivazovskovan nel'l' kuvad, I. N. Kramskovan et'ud «Hristan Pä» (1863), этюд I. I. Levitanan et'ud «Pil'vekaz sä» da toižed. Vodel 2001 om udištadud muzejan pert'. Vodel 2019 muzejale anttihe uden honusen fondan kaičendan täht, a päzutadud 150 nellikmetroil avaitihe uden kaikenaigaižen ozutelusen {{lang-ru|«Вселенная Калевала»}} nüdüdläižiden materialoiden da kalundišton kävutandanke, kus om ozutadud enamba sada eksponatad muzejan «kalevalan» keradamištospäi, sen lugus: unohtamatomad Tamara Jufan akoiden modkuvad, Georgii Stronkan da Osmo Borodkinan akvarelid, M'ud Mečevan linograv'urad, Nikolai Br'uhanovan čomad pirdandkuvad da äi toižid šedevroid <ref>https://gov.karelia.ru/news/02-03-2021-v-muzee-izo-otkrylsya-novyy-razdel-postoyannoy-ekspozitsii-vselennaya-kalevala/</ref>. == Muzejan keradamišt == Karjalan taidehmuzejan keradamištos oma Venäman taidehen endevanhad XV voz'sadan jumalaižiden kuvad, nügüdaigaižiden pirdajiden töd da völ verazmaižen taidehen töd<ref>https://web.archive.org/web/20140305155149/http://artmuseum.karelia.ru/collection.html</ref>. === Endevanhan venälažen taidehen keradamišt === [[Fail:Petrozavodsk_FineArtsMuseum_Elijah_the_Prophet_Pyalma_008_0414.jpg|pisi|Muzejan keradamištospäi — Ilja Prorok, 1. pala voz'sadan XV, [[Pudožan rajon|Pudožan rajonan]] Karjalan Päl'ma-küläspäi]] Jumalaižiden pirdamižen fond om muzejan keradamištos päsijal da mülütab läz 2 500 eksponatad. Ani kaik se om keratud nügüd'aigaižen Karjalan territorijal, kuvastab jumalaižiden pirdamižen kehitoidandad Venäman pohjoižen kahtes istorižes regionas — Änižrandan da Päivlaskman Pomorjan. Pohjoiž jumalaižiden pirdamine voz'sadan XVI om kuvastadud mugomil muštpachil kut «Uspenije» Vasiljevo-küläspäi, «Deisusnii čin» Časovenskaja-küläspäi, «Pühäd Jevstafii da Trifonн» Päl'ma-küläspäi, «Kaikiden pühiden sobat» Pebozero-küläspäi da toižil. Endevanhan venälaižen taidehen keradamišton päpala oma voz'sadoiden XVII—XVIII jumalaižed. Eristil'joukus oma sijaližiden mastariden jumalaižed karjalaižes Segjärvespäi da völ Änižtagaižespäi, Oloncan röunaspäi, Päivlaskman Pomorjaspäi. Muzajas kaičese ei sur' puižiden kuviden kogomuz. Enamba nece pun čapandan oma voz'sadoiden XVII—XIX jumalaižed-bareljefad da vanhan uskondan jumalaižed Golgofan ristanke. ===== Endištamižen radod ===== Nügüd' endevanhan venälaižen taidehen muštpachiden endištamižen muzei om lopnu, jäiba vaiše üksjaižed erišused, avaiduz voz'sadoiden XV—XVI kuvid. Endištanikoiden päradod oma oigetud sihe, miše puhtastada voz'sadoiden XVII—XIX jumalaižid. === Dekorativno-kävutamižen taidehen keradamišt === Rahvahan taidehen keradamištos om enamba 2000 radod. Sihe mülüba sädon, poimetišen, kudondan, pun čapandan, tohesižen, vaskižen da savesižen kodikalundišton voz'sadoiden XIX — XX kogomused da völ nügüd'aigaižiden rahvahan mastariden radod. === Venäman XVIII — XX voz'sadoiden taidehen keradamišt === Venälaižen taidehen fondas oma pirdand-, grafik-, vestatuztöd (enamba 600 eksponatad). Sur' keradamišton pala oli anttud muzejaha voden 1960 augotišes Ermitaž-muzejaspäi, Venälaižen muzejaspäi, Tretjakovan galerejaspäi, personaližiš kogomusišpäi. Keradamišton kuldaižes fondas oma I. Šiškinan, I. Levitanan, V. Polenovan, K. Korovinan, A. Meščerskovan, A. Bogol'ubovan pirdandkuvad da toižid. Jo äjan vozid kävutajiden melentartuz' om kärautud tetaban kodiman marinistan I. Aivazovskovan radoihe. === Voz'sadan XX Kodiman taidehen keradamišt === Nügüd' keradamištos om lüznel'l' tuhad töd, miččed oma tehtud Moskvan, Piterin da toižiden valdkundan taidehkeskusiden mastaril. Muzejan melentartuz' voziden 1920—1930 pirdajiden radoihe abuti kerata materialad, mitte kuvastab jügedan kodiman taidehen kehitoitusen da ozutab vähän tetabiden nimid da unikaližid azjoid. Keradamišton ülenduz om Mihail Cibasovan, Tatjana Glebovan, Alisa Poretan, Pavel Kondratjevan töd  — voz'sadan XX tetaban venälaižen avangardistan Pavel Filonovan openikoiden radod. === Voz'sadan XX Karjalan taidehen keradamišt === Karjalan voz'sadan XX kuvataidehen keradamištos om läz 3 000 radod da mülütab pirdandkuvad, vestatused, grafikad, dekorativno-kävutamižen da teatral'no-dekoracionižen taidehen kaluid. Se ozutab Karjalan kuvataidehen istorižen kehitoitusen. Muzei om keradanu da oppinu unikaližed keradamištod, miččed kuviteldas regionan rahvahaližid da taidehen veroid. === «Karjalaiž-suomalaine Kalevala-epos karjalaižiden, venälaižiden da verazmaižiden pirdajiden radoiš»-keradamišt === Kuvataidehen muzejas om keratud unikaline keradamišt karjalaiž-suomalaižen Kalevala-eposan teman mödhe. Nügüd' sihe mülüb läz 700 eksponatad. Sidä päpala om Karjalan, Piterin da Moskvan pirdajiden kirjoiden da stankovi grafik. «Kalevaline» keradamišt om muzejan fondoiden kaikid tarbhaižemb da vajehtelii, joga voden sen ozutadas muzejan ozutelusil, keradamišton eksponatad ühtnedas rahvahidehneskeižihe projektoihe. === Verhan maiden taidehen keradamišt === Verhan maiden taidehen keradamišt zavodihe vanhiden mastariden radoiden penes joukuspäi, miččen andoi muzejaha [[Karjalan rahvahaline muzei]] vodel 1960. Möhemba keradamištoho mülüiba Ermitažin da Venäman muzejoiden pirdandkuvad da vestatused. Keradamišton čomuz' om voz'sadoiden XVI—XVII niderlamdoiden pirdajiden Mihel' van Koksinan da Jan van der Geidenan radod «Susana da vanhad» da «Lidnalaine avoird». Om melentartuine Jevropan Meisen- da Sevr-manufakturoiden pen' farforan kogomuz. == Literatur == * Дом на площади: Сборник статей / Музей изобр. искусств РК. — Петрозаводск: VERSO, 2000. — 63 с. * Музей изобразительных искусств Республики Карелия. — М., 2003. — 64 с. * ''Платонов В. Г.'' [http://eparhia.karelia.ru/opk/konf15.pdf#page=348 Деятельность Музея изобразительных искусств Республики Карелия по сохранению и презентации культурного наследия православия] // Православие в Карелии: материалы IV научной конференции, посвящённой 25-летию возрождения Петрозаводской и Карельской епархии (25—26 ноября 2015 года, г. Петрозаводск). — Петрозаводск: Издательство ПетрГУ, 2016. — 478 с. — ISBN 978-5-8021-2949-4 — C. 343—349 == Tarkendused == * [http://artmuseum.karelia.ru/ Официальный сайт музея] * [https://web.archive.org/web/20121103032309/http://www.cakarelia.ru/library/6/ От гимназии до музея] == Homaičendad == 4blibz9k3r56bz68iezk59k0l8wcjj9 0 38997 179175 2025-06-29T20:20:28Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Venäman rahvahiden keliden päiv''' ({{lang-ru|День языков народов России}}) om taritud tehta [[Venäma|Venäman]] Prezidental [[Vladimir Putin|Vladimir Putinal]] Valdkundaližen politikan [[Venän kel'|venän kelen]] da Venäman rahvahiden keliden sirdämižen nevondišton ištundal, mitte mäni [[5. kezakud]] vodel [[2025]]<ref name=":0">{{Cite news|accessdate=2025-06-05|website=Президент России|title=Заседание Сове..." 179175 wikitext text/x-wiki '''Venäman rahvahiden keliden päiv''' ({{lang-ru|День языков народов России}}) om taritud tehta [[Venäma|Venäman]] Prezidental [[Vladimir Putin|Vladimir Putinal]] Valdkundaližen politikan [[Venän kel'|venän kelen]] da Venäman rahvahiden keliden sirdämižen nevondišton ištundal, mitte mäni [[5. kezakud]] vodel [[2025]]<ref name=":0">{{Cite news|accessdate=2025-06-05|website=Президент России|title=Заседание Совета по реализации госполитики в сфере поддержки русского языка и языков народов России|url=http://kremlin.ru/events/president/news/77104|date=05.06.2025}}</ref>. Praznik taritihe pideta [[8. sügüz'kud]] — runoilijan {{нп3|Rasul Gazmatovan||ru|Гамзатов, Расул Гамзатович}} sündundpüiväl<ref name=":1">{{Cite news|accessdate=2025-06-05|website=РБК|title=Путин предложил учредить День языков народов России|url=https://www.rbc.ru/society/05/06/2025/68418e819a79477aacbe9ea6|date=05.06.2025}}</ref>. Venäman tedoakademijan kel'tedon institutan tedoiden mödhe Venämal kävutoitas 277 kel't da paginad<ref name=":2">{{Cite web|url=https://minobrnauki.gov.ru/press-center/news/nauka-i-obrazovanie/29672/|title=277 языков и диалектов используют народы России|website=Минобрнауки|date=21.02.2021|access-date=05.06.2025}}</ref>. == Istorii == [[5. kezakud]] vodel [[2025]] Valdkundaližen politikan [[Venän kel'|venän kelen]] da Venäman rahvahiden keliden sirdämižen nevondišton ištundal oli taritud tehta Venäman rahvahiden keliden päiv<ref name=":0" />. [[Vladimir Putin]] tariči praznuita sidä runoilijan Rasul Gazmatovan sündundpüiväl — 8. sügüz'kud<ref name=":1" />. Venäman Prezident johtuti tarbhudes kaita da edemba kehitoitta Venäman rahvahiden kelid, kaiken aigan tugeta niid da holduda Venäman üleižes kel'avarudes<ref name=":0" />. Vladimir Putin mugažo homaiči, miše om tarbhuz' vaumita udištoittud zakonad Venäman rahvahiden keliden polhe da tehta Venäman kaikiden keliden valdkundaližen lugetišen<ref name=":0" />. == Statistik == * Venäman tedoakademijan kel'tedon institutan tedoiden mödhe 193 rahvast, mitte eläb Venämal, kävutoitab 277 kel't da paginad<ref name=":2" />. * Keliden lugumär ülitab rahvahiden lugumärad, sikš ku erasil rahvahil om kaks' oficiališt vahvištadud kel't, ozutesikš da <ref name=":2" />. * Venäman openduzsistemas küvutoitas 105 kel't, 24 niišpäi — kaiken opendusen täht, 81 — urokan opendamižen täht<ref name=":2" />. == Homaičendad == tggo571xng82n86ik7gbrl1pc7v0zcn 179176 179175 2025-06-29T20:21:43Z Maxim Norkus 16886 179176 wikitext text/x-wiki '''Venäman rahvahiden keliden päiv''' ({{lang-ru|День языков народов России}}) om taritud tehta [[Venäma|Venäman]] Prezidental [[Vladimir Putin|Vladimir Putinal]] Valdkundaližen politikan [[Venän kel'|venän kelen]] da Venäman rahvahiden keliden sirdämižen nevondišton ištundal, mitte mäni [[5. kezakud]] vodel [[2025]]<ref name=":0">http://kremlin.ru/events/president/news/77104</ref>. Praznik taritihe pideta [[8. sügüz'kud]] — runoilijan {{нп3|Rasul Gazmatovan||ru|Гамзатов, Расул Гамзатович}} sündundpüiväl<ref name=":1">https://www.rbc.ru/society/05/06/2025/68418e819a79477aacbe9ea6</ref>. Venäman tedoakademijan kel'tedon institutan tedoiden mödhe Venämal kävutoitas 277 kel't da paginad<ref name=":2">https://minobrnauki.gov.ru/press-center/news/nauka-i-obrazovanie/29672/</ref>. == Istorii == [[5. kezakud]] vodel [[2025]] Valdkundaližen politikan [[Venän kel'|venän kelen]] da Venäman rahvahiden keliden sirdämižen nevondišton ištundal oli taritud tehta Venäman rahvahiden keliden päiv<ref name=":0" />. [[Vladimir Putin]] tariči praznuita sidä runoilijan Rasul Gazmatovan sündundpüiväl — 8. sügüz'kud<ref name=":1" />. Venäman Prezident johtuti tarbhudes kaita da edemba kehitoitta Venäman rahvahiden kelid, kaiken aigan tugeta niid da holduda Venäman üleižes kel'avarudes<ref name=":0" />. Vladimir Putin mugažo homaiči, miše om tarbhuz' vaumita udištoittud zakonad Venäman rahvahiden keliden polhe da tehta Venäman kaikiden keliden valdkundaližen lugetišen<ref name=":0" />. == Statistik == * Venäman tedoakademijan kel'tedon institutan tedoiden mödhe 193 rahvast, mitte eläb Venämal, kävutoitab 277 kel't da paginad<ref name=":2" />. * Keliden lugumär ülitab rahvahiden lugumärad, sikš ku erasil rahvahil om kaks' oficiališt vahvištadud kel't, ozutesikš da <ref name=":2" />. * Venäman openduzsistemas küvutoitas 105 kel't, 24 niišpäi — kaiken opendusen täht, 81 — urokan opendamižen täht<ref name=":2" />. == Homaičendad == i1zm3h4hsgi1c4axs793detmgewzyo2 0 38998 179177 2025-06-29T20:31:32Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''5. kezakud''' ([[Venän kel'|ven]].: ''5 июня'') — 156. voden päiv (157. päiv visokosnijas vodes) Grigorianan kalendarin mödhe. Voden lophusai om 209 päiväd. [[Petroskoi|Petroskoiš]] [[Päiväine]] nouzeb 3 časud 7 minutad homendest, laskese 22 časud 17 minutad ehtad. Päivän piduz' 19 časud 10 minutad. [[Kudmaižen fazad|Ezmäine nelländez]] (kun igä 8.80 päiväd). Vodhesai 1582 15. redukuhusai — 5. kezakud Julianan kalendarin mödhe, vodelpäi 1..." 179177 wikitext text/x-wiki '''5. kezakud''' ([[Venän kel'|ven]].: ''5 июня'') — 156. voden päiv (157. päiv visokosnijas vodes) Grigorianan kalendarin mödhe. Voden lophusai om 209 päiväd. [[Petroskoi|Petroskoiš]] [[Päiväine]] nouzeb 3 časud 7 minutad homendest, laskese 22 časud 17 minutad ehtad. Päivän piduz' 19 časud 10 minutad. [[Kudmaižen fazad|Ezmäine nelländez]] (kun igä 8.80 päiväd). Vodhesai 1582 15. redukuhusai — 5. kezakud Julianan kalendarin mödhe, vodelpäi 1582 15. redukuspäi — 5. kezakud Grigorianan kalendarin mödhe. XX da XXI — voz'sadoil sättub 23. semendkule Julianan kalendarin mödhe. == Praznikad da muštpäiväd == * [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|Ühtenzoittud rahvahiden organizacii]] (JUNEP) — Mail'man ümbrišton päiv (ven.: ''Всемирный день окружающей среды'' (vodelpäi 1972). * [[Venäma]]: ** Policijan tegendan päiv ([[Venän kel'|ven]].: ''День образования полиции'') (1718); ** Ekologan päiv ([[Venän kel'|ven]].: ''День эколога'') (2007). === Nimipäiväd === * Ortodoksižed: Adrian, Aleksandr, Andrei, Vasilii, Gennadii, Daniil, Dmitrii, Jefrosinia, Ivan, Ignat, Kasjan, KOnstantin, Mihail, Nikita, P'otr, Roman, F'odor , Jakov. * Katoližed: Valeria, Vonifatii. == Azjtegod == * 1970 — ekonomikan da kul'turan satusiš Karjalan Avtonomine SSR om pauklahjoitud Redukun valdankumaidusen ordenal * 1706 — Pävoingospital' N. N. Burdenko nimel^[ru]. * 1744 — [[Piter|Piteriš]] om tehtud Porcelinovii manufaktur — ezmäine Venämal da Jevropan kaikid vanhemb farfaron tegend. * 1897 — «Uz' Admiralteistvo»-verfil [[Piter|Piteriš]] zavottihe Avrora-kreiseran sauvondan. Sauvondradoid ohjanzi laivsauvoi-inžener K. M. Tokarevskii. * 1934 — Kremliš gerojid-čel'uskincoid arvosteldihe [[Stalin Iosif|Stalin]], [[Kaganovič Lazar'|Kaganovič]], [[Ždanov Andrei|Ždanov]], [[Jagoda Genrih|Jagoda]]. * 1954 — avaižihe Moskvan estradan teatr. == Sündnuded == * 1699 — kn'az' Nikita Trubeckoi (koli vodel 1767), venälaine voin- da valdmez'. * 1967 ** Jelena Vorobei (todesine familii ''Lebenbaum''), venälaine estrad-, kino-, teleartistka. ** Valdis Pel'š, venälaine muzikant, šoumen, teleozutesiden vedäi, ohjandai da prod'user. * 1998 — Julia Lipnickaja, venälaine jäštargnik, olimpikčempionka (2014), Jevropan čempionka. == Kolnuded == * 1910 — О.Genri (sün. vodel 1862), amerikan kirjutai. * 1990 ** Vasilii Kuznecov (sün. vodel 1901), diplomat, Sovetskijan Sojuzan Ülembaižen Nevondišton Prezidiuman ezmäine varapämez'. ** Valerii Fedosov (sün. vodel 1941), sovetskii kinoohjandai. == Primetad == '''''Leontii Linnik / Levon Ogurečnik''''' * Leontijaks ištutadas jäl'gmäižed ogurcad (Moskvan gubernii). Ku tuleb äi parmoid — hüvä ogurcoiden satuz linneb. == Kacu mugažo == 5. kezakud == Homaičendad == hhg1ygbhmldnyj26ttarsc0bqv51acr 0 38999 179178 2025-06-29T20:43:00Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Karjalan Valdkundan päiv''' (vep. sündundanke vodel 1920, se oli Karjalan, kut erižen valdkundan, istorijan augotišen.<ref>https://gov.karelia.ru/karelia/symbolics/day/</ref> == Istorii == 8. kezakud vodel 1920 oli allekirjutadud Kaikenvenäman valdkundaližen komitetan oficialine azjbumag "Karjalan Radkommunan augonpanendan polhe", mitte andoi oiktusen rahvahale ičeleze tehta pätusen i vahvištoitta Karjalan Valdkundan ripmatomut. Karjalan Valdkundal ozaižihe i..." 179178 wikitext text/x-wiki '''Karjalan Valdkundan päiv''' (vep. sündundanke vodel 1920, se oli Karjalan, kut erižen valdkundan, istorijan augotišen.<ref>https://gov.karelia.ru/karelia/symbolics/day/</ref> == Istorii == 8. kezakud vodel 1920 oli allekirjutadud Kaikenvenäman valdkundaližen komitetan oficialine azjbumag "Karjalan Radkommunan augonpanendan polhe", mitte andoi oiktusen rahvahale ičeleze tehta pätusen i vahvištoitta Karjalan Valdkundan ripmatomut. Karjalan Valdkundal ozaižihe ičeze röunad, i se tegihe ičenaižeks regionaks, kaiči tradicijoid, kul'turad da kel't. Karjalan päiv tegihe rahvahaližeks praznikaks vodel 1999, konz sijaližed valdmehed eziniba tomotusenke sen tegemižes. Käsk oli allekirjutadud 27. sulakud vodel 1999, i neciš aigaspäi regionas joga voden 8. kezakud zavottihe tehta erazvuiččid praznikazjtegoid.<ref>https://prinmedia.ru/news/267/politics/politics/33797-den-respubliki-karelia-istoria-i-tradicii-prazdnika</ref><ref>https://karel.aif.ru/society/den_karelii_nastoyashchaya_istoriya_segodnyashnego_prazdnika</ref> == Praznikan tradicijad == Miše tehta surid praznikazjtegoid, joga voden valitas uz' municipaline agj. Karjalaižed lidnad da küläd tegeba kaiken, miše tehtas praznikan pälidnaks. Se lidn vai külä, kus tehtas praznik, sab rahatuged regionaližes b'udžetaspäi. Sijaližed valdmehed andaba dengoid ei vaiše praznikan tegemižehe, mugažo sijan paremboitusehe da mugavudehe. Muga, edel Karjalan Valdkundan päivän praznuičendad regionas erazvuiččil vozil saudihe surid kinoteatroid, kirjištoid, läžundoid, školid, endištadihe muzejid, randirdoid. Praznik vedetihe jo Präža-küläs, mugoižiš lidnoiš, kut [[Kondopog|Kondopoga]], [[Sortaval|Sortavala]], [[Kostomukša]], [[Olonec]]. Vodel 2019 praznikan pälidnaks tegihe Medvežjegorsk. Vodel 2025 päpraznikazjtegod mäneba [[Petroskoi|Petroskoiš]] — praznik om omištadud 105-voččele Karjalan Valdkundan augonpanendan jubilejale.<ref>https://www.kp.ru/russia/kareliya/prazdniki/</ref> Valdkundan päiväl tehtas jarmarkoid, koncertoid, teatrastundoid, miččihe ühtneba henged tradicionaližes karjalan kul'turaspäi. Turistad da adivod voiba mujada rahvahaližid sömižid, lebaita i väta. Praznikan aigan avaitas erazvuiččid ozutelusid, vedetas mastar'-klassoid. Ehtal tehtas prazniksal'ut. == Lähtked == == Homaičendad == qr3aooe5ajbwhwuckmavx4wrzahy73i 0 39000 179179 2025-06-29T20:45:24Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Uk lindunke''' ([[ven]].: ''Старик с птицей'') — vestatuz, mitte om tehtud vestajal Šarif Gadži Šarifoval vodel 1978. Rad om tehtud todesižes surččes i ozutab azjan jogapäiväližes elospäi. Nomenklaturine nimi:''Uk lindunke''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=36954665</ref> == Tedod == Vestatusel om keskigäine mez', kudamb ištub pun al. Vestatusen suruz' om 46,5×57×40 sm. Mez' ištub lebaiten, hänen hibj vähäižen om kove..." 179179 wikitext text/x-wiki '''Uk lindunke''' ([[ven]].: ''Старик с птицей'') — vestatuz, mitte om tehtud vestajal Šarif Gadži Šarifoval vodel 1978. Rad om tehtud todesižes surččes i ozutab azjan jogapäiväližes elospäi. Nomenklaturine nimi:''Uk lindunke''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=36954665</ref> == Tedod == Vestatusel om keskigäine mez', kudamb ištub pun al. Vestatusen suruz' om 46,5×57×40 sm. Mez' ištub lebaiten, hänen hibj vähäižen om kovertud edehe, a kätud kombuiš jaugil ištub lind. Mehen päl oma kezasobad: paid, štanad da kepk. Hura käzi om korvanno, kuti mez' kundleb lindun änid. == Materialad da tehnik == Vestatusen tegendan täht kävutadihe šamot - saven rod, mitte om tetab hüväl vahvudel da hüvin vedäb ičtaze korktoiden temperaturoiden painastusel. Rates šamotanke pidab kävutada formoiden tegendan, poltandan da glazuril pälustandan mahtoid. Nece material abutab tehta oiktoid penid detalid, ozutada sädoiden da modon pirdoiden fakturad, a mugažo tegeb vestatusen pit'kaigaližeks. == Olendsija == Rad kaičese [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960. Se sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš. Muzejan fondas om enamba 16 000 eksponatad, niiden keskes oma jumalaižed, rahvahan taidehradod, a mugažo venälaižiden da verazmaižiden mastariden taidehradod. Muzei aktivižesti ühtneb ozutelusihe da kul'turprojektoihe, ozutades karjalaižen kul'turjäl'gendusen bohatust. == Homaičendad == ezn9c9demsx6zsq7g2u7p3u46fx9gxu 0 39001 179180 2025-06-29T20:47:13Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Heinäntego''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Сенокос'') — vestatuz, mitte om tehtud vozil 1950–1960 vestajal Lidija Dobroval. Objektan nomenklaturine nimi: ''Heinäntego''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=39680237</ref> == Tedod == Vestatusel om kuvatud astui neižne. Neižne pidäb haravod oiktas kädes. Leved jupk kelloižen nähte sanub siš, miše neižne astub. Modelil oma lühüdad hibused i lihavahkod jaugad kengita. Hura käzi om kätud..." 179180 wikitext text/x-wiki '''Heinäntego''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Сенокос'') — vestatuz, mitte om tehtud vozil 1950–1960 vestajal Lidija Dobroval. Objektan nomenklaturine nimi: ''Heinäntego''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=39680237</ref> == Tedod == Vestatusel om kuvatud astui neižne. Neižne pidäb haravod oiktas kädes. Leved jupk kelloižen nähte sanub siš, miše neižne astub. Modelil oma lühüdad hibused i lihavahkod jaugad kengita. Hura käzi om kätud künambruses i om pandud landhen polhe. Vestatuz om vahvištoittud ovalaluižel. Sen suruz' om 120×70×70 sm. Gips om mujutadud vihandahkal mujumäral. == Materialad da tehnik == Vestatusen tegendan täht kävutihe gipsad, mitte mujutadihe vihandal mujul. Taidehtö tehtihe täputandan mahtol, mitte abutab tarkašti ozutada formid da teksturad. Gipsad voib kebnas sada i sen abul voib tehta radon teravas. == Olendsija == Vestatuz om [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960 i sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš [[Petroskoi|Petroskoiš]]. Sen fondas om enamba 16000 kalud, miččiden keskes oma venälaižiden da verazmaižiden mastariden taidehtöd, jumalaižed, a mugažo taidehtöd, miččed starinoičeba "Kalevala"-karjalaiž-suomaližen eposan polhe. == Homaičendad == 7ycnzzmi450130klc14a23p795ujfde 0 39002 179181 2025-06-29T20:50:05Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''''Raccastajad'''''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Всадники'') — vestatusen kompozicii, mitte om tehtud puspäi da metallaspäi vestajal Tatjana Vladimirovna Karakozoval vodel 1983. Objektan nomenklaturine nimi: ''Raccastajad''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=36580762</ref> == Tedod == Kompozicii om kahtes hebospäi raccastajidenke sel'gil. Hebod om kätud toine toižhe päil. Ühtel heboišpäi om kuvatud neižne-raccastai, pä om kumartud alaha..." 179181 wikitext text/x-wiki '''''Raccastajad'''''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Всадники'') — vestatusen kompozicii, mitte om tehtud puspäi da metallaspäi vestajal Tatjana Vladimirovna Karakozoval vodel 1983. Objektan nomenklaturine nimi: ''Raccastajad''.<ref>https://goskatalog.ru/portal/#/collections?id=36580762</ref> == Tedod == Kompozicii om kahtes hebospäi raccastajidenke sel'gil. Hebod om kätud toine toižhe päil. Ühtel heboišpäi om kuvatud neižne-raccastai, pä om kumartud alahaks, toižel hebol ištub priha. Figurad om tehtud muga, miše tundub heiden likund. == Мaterialad da tehnik == Vestatuz tehtihe puspäi, nece oli pämaterial, i metallaspäi, miše vahvištoitta konstrukcijan paloid. Mahton täht om ottud pučapand da metallpaloiden sulatuz. Mugoine materialoiden kožund tegeb vestatusen čomembaks i ozutab vastkarut fakturas. == Olendsija == Eksponat om [[Karjalan taidehmuzejas]]. Muzei om avaitud vodel 1960 i sijadase enččen gimnazijan istoriližes pertiš Petroskoiš, om agjan tärged kul'turkeskuz. Sen keradamištos om enamba 16000 kalud, miččiden keskes om ozutadud venälaižen da verazmaižen taidehen, jumalankodin taidehkuviden radod. == Homaičendad == itum913a1v8v8iju7u4y20842oqir81 0 39003 179182 2025-06-29T20:51:22Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "'''Soldatov''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Солда́тов'') — venälaine familii. == Tetabad mehed == * [[Soldatov Andrei Aleksejevič]] (sünd. vodel 1975) — venälaine lehtezmez', toimitai.. * [[Soldatov Lev Leonidovič]] (1918—1997) — Socialistižen Radon Geroi. * [[Soldatov Nikolai Lavrentjevič]] (1904—1977) — sovetskii voinmez', general-leitenant. * [[Soldatov Oleg Jurjevič]] (sünd. vodel 1963) — venälaine dirižor da opendai. * Soldatov Jurii..." 179182 wikitext text/x-wiki '''Soldatov''' ([[Venän kel'|ven]].: ''Солда́тов'') — venälaine familii. == Tetabad mehed == * [[Soldatov Andrei Aleksejevič]] (sünd. vodel 1975) — venälaine lehtezmez', toimitai.. * [[Soldatov Lev Leonidovič]] (1918—1997) — Socialistižen Radon Geroi. * [[Soldatov Nikolai Lavrentjevič]] (1904—1977) — sovetskii voinmez', general-leitenant. * [[Soldatov Oleg Jurjevič]] (sünd. vodel 1963) — venälaine dirižor da opendai. * [[Soldatov Jurii F'odorovič]] (sünd. vodel 1940) — sovetskii da venälaine vestai. == Homaičendad == 8bhv17gdspq374iejzsg2r2i7nacfaz 0 39004 179183 2025-06-29T20:54:40Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|Имя=Oleg Soldatov|Изображение=OlegSoldatov.jpg|Ширина=|Описание изображения=|Фон=non_performing_personnel|Полное имя={{s|Oleg Jurjevič Soldatov}}|Дата рождения=9.1.1963|Место рождения={{МестоРождения|Soči|Sočiš}}, [[Krasnodaran agj]], RSFSR, [[Sovetskii Sojuz|SSSR]]|Дата смерти=|Место смерти=|Годы активности=|Страна={{Флаги..." 179183 wikitext text/x-wiki {{personalii|Имя=Oleg Soldatov|Изображение=OlegSoldatov.jpg|Ширина=|Описание изображения=|Фон=non_performing_personnel|Полное имя={{s|Oleg Jurjevič Soldatov}}|Дата рождения=9.1.1963|Место рождения={{МестоРождения|Soči|Sočiš}}, [[Krasnodaran agj]], RSFSR, [[Sovetskii Sojuz|SSSR]]|Дата смерти=|Место смерти=|Годы активности=|Страна={{Флагификация|СССР}}<br />{{Флагификация|Россия}}|Профессии=dirižor da opendai|Жанры=klassine muzik|Коллективы=Karjalan filarmonian simfonine orkestr, Sočin simfonine orkestr|Лейблы=|Награды={{Премия Правительства Российской Федерации в области культуры|2005}}|Сайт=}} '''Oleg Jurjevič Soldatov''' ({{lang-ru|Оле́г Ю́рьевич Солда́тов}}, sündui [[9. vilukud]] vodel 1963, [[Soči]]-lidnas, [[Venäma]]) — [[Venäma|venälaine]] dirižor da opendai. Karjalan arvostadud taidehradnik (2003) da Karjalan Valdkundan voden laureat (2003). == Elostarin == Lopi Piterin konservatorijan dirižor-horan tedokundan (1986, Т. I. Nemkinan klass), jäl'ges vahvištoiti radmahtištod operno-simfonižen dirižirovanijan tedokundal Ravil' Martinoval. Sai ezmäižed pauklahjad Toižel ühthižvenälaižel dirižoroiden konkursal (1988, [[Uljanovsk]]) da Rahvahidenkeskeižel Arturo Toskaninin nimel dirižoroiden konkursal (1990, [[Parma]]). Vozil 1990 —1991 oli [[Tomsk|Tomskan]] simfonižen orkestran taidehohjandajan da pädirižoran. Vozil 1992—2006 ohjanzi {{нп3|Karjalan valdkundaližen filarmonian simfonižen orkestran||ru|Симфонический оркестр Карельской государственной филармонии}}, sidä aigan vozil 1996—2003 oli Sočin simfonižen orkestran taidehohjandajan da pädirižoran. [[Petroskoi|Petroskoin]] orkestranke eziti mugomad sured kirjutesed, kut [[Mocart Vol'fgang Amadeus|Mocartan]] «Rekvijem», [[Bethoven Lüdvig van|Bethovenan]] Ühesanden simfonian, Sergei Tanejevan «Ioann Damaskin» da Karl Orfan «Karmina Burana», [[Stravinskii Igor'|Igor' Stravinskovan]] «Psalmoiden simjonii» oratorijad . [[9. sügüz'kud]] vodel 2003 [[Tolstoi Lev|L. N. Tolstovan]] 175-voččen jubilejan päiväl eziti [[Moskva|Moskvas]] Hamovniki-muzei-kaičendan tanhal Širvani Čalajevan «Hadži-Murat» operan Tolstovan ühtennimižen starinan mödhe. Vodel 2006 orkestran muzikmehiden ridan täht<ref>''Витива Н.'' [https://rep.ru/daily/2006/01/11/10567/ Бунт в оркестре] {{Wayback|url=https://rep.ru/daily/2006/01/11/10567/|date=20210908080550}} // Карельская губерния. 2006. 11 января. № 2 (502).</ref> läksi Karjalan valdkundaližen filarmonian simfonižen orkestraspäi; vodelpäi 2006 om Sočin simfonižen orkestran kuctud pädirižor. Sidä aigan radab opendajan dirižortedokundal [[Petroskoin A. K. Glazunovan nimel valdkundaline konservatorii|Petroskoin konservatorijas]]. == Pauklahjad da arvostuz == * Dirižoroiden konkursan Toskanini nimel laureat (Parma, 1990) * Karjalan Valdkundan voden laureat (2003) * Karjalan arvostadud taidehradnik (2003) * Venäman valdmehišton premii kul'turoblastiš (2005)<ref>[http://www.gov.karelia.ru/News/2006/01/0126_04.html Главный дирижёр Симфонического оркестра Карельской государственной филармонии Олег Солдатов стал лауреатом премии Правительства РФ в области культуры] {{Wayback|url=http://www.gov.karelia.ru/News/2006/01/0126_04.html|date=20140221071040}} // Республика Карелия: Официальный сервер органов государственной власти</ref>. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://web.archive.org/web/20110728134417/http://www.kultura-portal.ru/tree_new/cultpaper/article.jsp?number=473&crubric_id=1002331&rubric_id=219&pub_id=457085 Олег Солдатов: «Оркестр в республике один, перебегать некуда»]: [Интервью] // Культура. — 2003, 30 октября — 5 ноября. — № 42 (7401). * [https://gazeta-licey.ru/old/L-4-5-5.html ОЛЕГ СОЛДАТОВ - ДЕСЯТЬ ЛЕТ СПУСТЯ] p7dwsvuf5ynfc7yepkn25hb14e7apiz 179184 179183 2025-06-29T20:56:11Z Maxim Norkus 16886 179184 wikitext text/x-wiki {{personalii|Имя=Oleg Soldatov|Изображение=OlegSoldatov.jpg|Ширина=|Описание изображения=|Фон=non_performing_personnel|Полное имя={{s|Oleg Jurjevič Soldatov}}|Дата рождения=9.1.1963|Место рождения={{МестоРождения|Soči|Sočiš}}, [[Krasnodaran agj]], RSFSR, [[Sovetskii Sojuz|SSSR]]|Дата смерти=|Место смерти=|Годы активности=|Страна={{Флагификация|СССР}}<br />{{Флагификация|Россия}}|Профессии=dirižor da opendai|Жанры=klassine muzik|Коллективы=Karjalan filarmonian simfonine orkestr, Sočin simfonine orkestr|Лейблы=|Награды={{Премия Правительства Российской Федерации в области культуры|2005}}|Сайт=}} '''Oleg Jurjevič Soldatov''' ({{lang-ru|Оле́г Ю́рьевич Солда́тов}}, sündui [[9. vilukud]] vodel 1963, [[Soči]]-lidnas, [[Venäma]]) — [[Venäma|venälaine]] dirižor da opendai. Karjalan arvostadud taidehradnik (2003) da Karjalan Valdkundan voden laureat (2003). == Elostarin == Lopi Piterin konservatorijan dirižor-horan tedokundan (1986, Т. I. Nemkinan klass), jäl'ges vahvištoiti radmahtištod operno-simfonižen dirižirovanijan tedokundal Ravil' Martinoval. Sai ezmäižed pauklahjad Toižel ühthižvenälaižel dirižoroiden konkursal (1988, [[Uljanovsk]]) da Rahvahidenkeskeižel Arturo Toskaninin nimel dirižoroiden konkursal (1990, [[Parma]]). Vozil 1990 —1991 oli [[Tomsk|Tomskan]] simfonižen orkestran taidehohjandajan da pädirižoran. Vozil 1992—2006 ohjanzi, sidä aigan vozil 1996—2003 oli Sočin simfonižen orkestran taidehohjandajan da pädirižoran. [[Petroskoi|Petroskoin]] orkestranke eziti mugomad sured kirjutesed, kut [[Mocart Vol'fgang Amadeus|Mocartan]] «Rekvijem», [[Bethoven Lüdvig van|Bethovenan]] Ühesanden simfonian, Sergei Tanejevan «Ioann Damaskin» da Karl Orfan «Karmina Burana», [[Stravinskii Igor'|Igor' Stravinskovan]] «Psalmoiden simjonii» oratorijad . [[9. sügüz'kud]] vodel 2003 [[Tolstoi Lev|L. N. Tolstovan]] 175-voččen jubilejan päiväl eziti [[Moskva|Moskvas]] Hamovniki-muzei-kaičendan tanhal Širvani Čalajevan «Hadži-Murat» operan Tolstovan ühtennimižen starinan mödhe. Vodel 2006 orkestran muzikmehiden ridan täht<ref>''Витива Н.'' [https://rep.ru/daily/2006/01/11/10567/ Бунт в оркестре] // Карельская губерния. 2006. 11 января. № 2 (502).</ref> läksi Karjalan valdkundaližen filarmonian simfonižen orkestraspäi; vodelpäi 2006 om Sočin simfonižen orkestran kuctud pädirižor. Sidä aigan radab opendajan dirižortedokundal [[Petroskoin A. K. Glazunovan nimel valdkundaline konservatorii|Petroskoin konservatorijas]]. == Pauklahjad da arvostuz == * Dirižoroiden konkursan Toskanini nimel laureat (Parma, 1990) * Karjalan Valdkundan voden laureat (2003) * Karjalan arvostadud taidehradnik (2003) * Venäman valdmehišton premii kul'turoblastiš (2005)<ref>[http://www.gov.karelia.ru/News/2006/01/0126_04.html Главный дирижёр Симфонического оркестра Карельской государственной филармонии Олег Солдатов стал лауреатом премии Правительства РФ в области культуры] // Республика Карелия: Официальный сервер органов государственной власти</ref>. == Homaičendad == == Lähtked == * [https://web.archive.org/web/20110728134417/http://www.kultura-portal.ru/tree_new/cultpaper/article.jsp?number=473&crubric_id=1002331&rubric_id=219&pub_id=457085 Олег Солдатов: «Оркестр в республике один, перебегать некуда»]: [Интервью] // Культура. — 2003, 30 октября — 5 ноября. — № 42 (7401). * [https://gazeta-licey.ru/old/L-4-5-5.html ОЛЕГ СОЛДАТОВ - ДЕСЯТЬ ЛЕТ СПУСТЯ] deofzbawbfkqkwcbtz4bomlxwobhrc5 0 39005 179185 2025-06-29T21:04:36Z Maxim Norkus 16886 Tehtud lehtpol' "{{personalii|имя=Eduard Akulov|изображение=Эдуард Акулов.jpg|ширина=200|описание изображения=|дата рождения=[[11. redukud]] vodel 1938|место рождения={{МР|Petroskoi|Petroskoiš}}, Karjalan ASSR|дата смерти=[[26. keväz'kud]] vodel 2000|место смерти={{МС|Petroskoi|Petroskoiš}}, [[Karjalan Valdkund]]|гражданство=SSSR→{{RUS}}|жанр=|учёба=Piterin ülembai..." 179185 wikitext text/x-wiki {{personalii|имя=Eduard Akulov|изображение=Эдуард Акулов.jpg|ширина=200|описание изображения=|дата рождения=[[11. redukud]] vodel 1938|место рождения={{МР|Petroskoi|Petroskoiš}}, Karjalan ASSR|дата смерти=[[26. keväz'kud]] vodel 2000|место смерти={{МС|Petroskoi|Petroskoiš}}, [[Karjalan Valdkund]]|гражданство=SSSR→{{RUS}}|жанр=|учёба=Piterin ülembaine taideh-tegeline radmahttehnikum V. Muhinan nimel|стиль=|награды=|звания=|премии=Karjalaižen ASSRan valdkundaline pauklahj|сайт=|викисклад=}} '''Eduard Aleksandrovič Akulov''' ({{lang-ru|Акулов, Эдуард Александрович}}, , [[Karjalan Valdkund]], [[Venäma]]) — [[Sovetskii Sojuz|sovetskii]], [[Venäma|venälaine]] vestai, monumentaline da monumentaliž-dekorativine taidehpirdai, [[Karjalan Valdkund|Karjalan Valdkundan]] arvostadud taidehradnik (1998). == Elostarin == Sündui Änižen traktorzavodan radnikan kanzas, tat koli [[Sur' Kodiman voin|Suren Kodiman voinan]] vozil. Školvozil kävui vestatuzsebraha, mitte radoi [[Petroskoi|Petroskoin]] pionerdvorcas. Vodelpäi 1961, konz hän lopi vestatusen erišton Piterin ülembaižes taideh-tegeližes radmahttehnikumas V. Muhinan nimel, radoi Petroskoiš. Vodel 1968 händast ottihe SSSRan taidehpirdajiden sebraha. Vozil 1973 hän sai Karjalaižen ASSRan valdkundaližen pauklahjan siš, miše tegi muštpachišton "Velliden kaum i Tundmatoman Saldatan kaum Igähižen lämoinke" Leninan päirdal Petroskoiš ühtes vestajanke [[David'an L'udvig Karapetovič|L'udvig David'ananke]] i arhitektoroidenke da Eduard F'odorovič Andrejevanke. Vodelpäi 1963 Eduard Aleksandrovičan radod ühtniba venälaižihe, kaikenvenäman da rahvahidenkeskeižihe taidehozutelusihe. == Literatur == * Скульпторы. Театральные художники Карелии: каталог. — Петрозаводск, 1979. * Художники Карелии. — Петрозаводск, 1987. * ''Калинин Е. С.'' Художники Карелии. — Петрозаводск, 2000. == Lähtked == * [http://old.gov.karelia.ru/News/2002/0709_05.html Биография Эдуарда Акулова (1938—2000)] * [http://old.gov.karelia.ru/News/2002/0709_04.html Выставка памяти скульптора Эдуарда Акулова] scp358ydqijb901m3hi61qgw34v5eo5 10 39006 179187 2025-06-30T07:00:37Z Motoranger 10577 audion ümbrikirjutand 179187 wikitext text/x-wiki Anglijankel'žen Vikipedijan [[:en:Climate|Climate]]-kirjutusen («[[Klimat]]») suline versii vn 2023 semendkun redakcijas. Audion hätkeližuz om 17 min 31 s, 18. semendku 2023, tegi ''Morrisjm''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 5zpztbxxlcnmvuu04tto4hzvcpg15i7 10 39007 179188 2025-06-30T07:08:57Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Dragon 2 hover test (24159153709).jpg" 179188 wikitext text/x-wiki Dragon 2 hover test (24159153709).jpg hzwjzuc5t6jckkiq0obvygxppcezycg 10 39008 179189 2025-06-30T07:09:42Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Tari Piring Bergelut Kaca.jpg" 179189 wikitext text/x-wiki Tari Piring Bergelut Kaca.jpg s7oddfi0xmixf5cgmfodv37g1o0y9au 10 39009 179190 2025-06-30T07:10:13Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Shattered light fixture 3.jpg" 179190 wikitext text/x-wiki Shattered light fixture 3.jpg 9isib5k3nm0o0u81r324yw6h3iyvhx8 10 39010 179191 2025-06-30T07:10:47Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Sun Temple, Modhera - Sabha Mandap 01.jpg" 179191 wikitext text/x-wiki Sun Temple, Modhera - Sabha Mandap 01.jpg bblb2y5awkoxau3znzc76s31hj29n1u 10 39011 179192 2025-06-30T07:13:13Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "NW Yugar Fields Phu Nala Zanskar Jun24 A7CR 00465.jpg" 179192 wikitext text/x-wiki NW Yugar Fields Phu Nala Zanskar Jun24 A7CR 00465.jpg 9quhhq9z8msjf2iunwkvhrwoo9jrky0 10 39012 179193 2025-06-30T07:13:38Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "HŽ 2044 between Turcin and Sveti Ilija.jpg" 179193 wikitext text/x-wiki HŽ 2044 between Turcin and Sveti Ilija.jpg mwhjv3verv1jwujsc86geopexnd2khd 10 39013 179194 2025-06-30T07:15:03Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Mexican curious 01.jpg" 179194 wikitext text/x-wiki Mexican curious 01.jpg go7phxikyxs3njuzfi63i2i3a707jmc 10 39014 179195 2025-06-30T07:16:33Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Shishkin, Ivan - Morning in a Pine Forest.jpg" 179195 wikitext text/x-wiki Shishkin, Ivan - Morning in a Pine Forest.jpg hgbhs769trwso92fea995rvgrpsolfm 10 39015 179196 2025-06-30T07:18:33Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Kluang - waterfalls on Gunung Lambak May 2024 01.jpg" 179196 wikitext text/x-wiki Kluang - waterfalls on Gunung Lambak May 2024 01.jpg qgk9w3ki21vt8vzepjbvvu8ezo0g53p 10 39016 179197 2025-06-30T07:18:55Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Staircase of Liesikuja parking hall in Myyrmäki, Vantaa, Finland, 2022 May.jpg" 179197 wikitext text/x-wiki Staircase of Liesikuja parking hall in Myyrmäki, Vantaa, Finland, 2022 May.jpg n3zvok78a00l6q2f74a4oymj2tdl4zq