Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.21 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 171 186303 158078 2026-03-29T11:39:06Z Motoranger 10577 +painendad, kategorijad+ 186303 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Gagarin in Sweden.jpg | описание изображения = Jurii Gagarin [[Ročinma]]s vn [[1964. voz'|1964]] vizitan aigan }} {{Znamoičendad|Gagarin (znamoičendad)}} '''Jurii Gagarin (Jurii Aleksejevič Gagarin)''' ({{lang-ru|Ю́рий Алексе́евич Гага́рин}}; sünd. [[9. keväz'ku]] [[1934]], [[Klušino (Smolenskan agj)|Klušino]]-külä, [[Gagarinan rajon (Smolenskan agj)|Gžatskan rajon]] [[Smolenskan agj]]as, [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[27. keväz'ku]] [[1968]], läz [[Kiržač]]-lidnad [[Vladimiran agj]]as, Venäman NFST, NSTÜ) — nevondkundaline kosmonavt-lendai, [[Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištusen vägimez'|NSTÜ:n vägimez']], polknik, ezmäine ristit, kudamb oli tehnu lendusen [[kosmos]]ha i pördui sišpäi. == Biografii == Gagarin oli sündnu radnikoiden kanzha, hänen ded oli Piterišpäi. Školopenduz mäni läz Suren sodan vozid, lopi seičement klassad ehtškolas vl 1951. Vll 1949−1951 Jurii openui [[Lüberci]]n käzitöiden školas i oli pästnus sišpäi parahimidenke arvznamoidenke i «jäloihe valai»-professijanke. Vll 1951−1955 mez' openui [[Saratov]]an industrialižes tehnikumas, sen valamižpalakundas. Opendusen aigan tuli DOSAAF:an Saratovan aeroklubha vn 1954 redukus. Služi armijas vn 1955 redukuspäi, ezmäi openui [[Orenburg|Čkalov]]-lidnan lendajiden sodaškolas vn 1957 redukuhusai. Oigetihe händast Pohjoižlaivišton aviapolkha ([[Luostari]], Murmanskan agj), služi siš kaks' vot vn 1959 redukuhusai. Gagarin oli valitud kosmonavtoiden ezmäižhe joukhu kuden kesken vl 1960 i mäni läbi vaumičendas. Sen joukun viž ühtnijad kändihe kosmonavtoikš. Jurii Gagarin tegi kosmoslendust 108 minutad hätkte vn 1961 12. päiväl<ref>[http://www.nasa.gov/mission_pages/shuttle/sts1/gagarin_anniversary.html Yuri Gagarin: First Man in Space (Jurii Gagarin. Ezmäine ristit kosmosas) ''nasa.gov''-saital.] {{ref-en}}</ref> sulakud i sai mail'man tetabut. Matkazi mail'madme, tuli ajaden läz koumekümnehe valdkundha. Radoi NSTÜ:n Ülembaižen Nevondkundan deputatan vspäi 1962 (valitud tošti vl 1966). Vll 1961−1968 openui Il'mvägiden inženerižes akademijas Žukovskijan nimed, vahvišti diplomtöd ühtes kus edel surmad. Mez' pölištui aviakatastrofas harjoituzlendusen aigan. Hänen hibj om kremiruidud i mahapandud Moskvan Kremlin seinhä. == Počtmarkoil i rahuzil == <gallery perrow="3"> The Soviet Union 1964 CPA 3014 stamp (Space Exploration. Gagarin and Vostok 1).jpg|Vn 1964 nevondkundaline mark 1976 4569.jpg|Vn 1976 nevondkundaližel markal 2011. Stamp of Belarus 07-2011-03-28-m.jpg|Vn 2011 Vaugedvenäman markal Stamp of Azerbaijan 595.jpg|Vn 2001 Azerbaidžanan počtmarkal RR5714-0010R.png|Venäman Keskuzbankan rahuz 10 rubläd nominalanke, 2011 RR5220-0010R.png|Venäman Keskuzbankan kuldaižel rahudel 1000 rubläd nominalanke, 2011 </gallery> == Homaičendad == <references/> == Edesine lugemine == * Гагарин Ю. А. Дорога в космос (Jurii Gagarin. Te kosmosannoks). — М.: «Воениздат», 1978. — 370 lpp. — 100 000 egz. {{ref-ru}} {{Commons|Юрий Алексеевич Гагарин}} {{stub}} [[Kategorii:NSTÜ:n kosmonavtad]] [[Kategorii:NSTÜ:n lendajad]] [[Kategorii:Lendajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kosmonavtad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Smolenskan agjaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1934]] [[Kategorii:Sündnuded keväz'kun 9. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Vladimiran agjas]] gif3jq7mn2svx0kb06lr2p8k3k9uzvx 0 325 186287 184981 2026-03-28T20:35:16Z Motoranger 10577 +kategorii 186287 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Ridolfo Ghirlandaio Columbus.jpg | описание изображения = Hristofor Kolumb (''portretan tegii om Ridol'fo Girlandajo'') }} [[Fail:Grabsevilla.jpg|thumb|left|250px|Kolumban sarkofag [[Sevil'j]]an päjumalanpertiš]] '''Hristofor Kolumb''' ({{lang-it|Cristoforo Colombo}}, {{lang-es|Cristóbal Colón}}; sünd. vl 1451 elokun 26. da redukun 31. päividen keskes, [[Genui]] (vai [[Korsik|Korsikansar']], om versijoid), [[Genujan Tazovaldkund]] — kol. 20. semendku 1506, [[Val'jadolid]], [[Ispanii]]) — [[merimatkadai]]-ispanijalaine i uziden maiden tenavaidai. Tetas händast [[Amerik]]an avaidusen tagut evropalaižiden täht (1492) tobjimalaz. Vodel 1492 Kolumb tegihe ezmäižen ristitun, ken läbiti [[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]] pohjoižen mapoliškon subtropižes da tropižes vöiš. Hän kävui ujuden puižil laivoil [[Kariban meri|Kariban merhe]] i zavodi Amerikan avaidamižen processan, avaiži [[Keskuzamerik]]ad i [[Suviamerik]]ad. Kolumb löuzi kaik [[Sured Antiližed sared]], [[Pened Antiližed sared]], [[Bagaman sared|Bagaman sarišton]] palan da [[Trinidad (sar')|Trinidad-sar']]. [[Vikingad|Vikingiden]] erineden, löutud territorijad saiba tetabut evropalaižiden keskes i zavodiba [[Amerikan evropine kolonizacii|Amerikan kolonizacijad evropalaižil]]. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Christopher Columbus}} {{stub}} [[Kategorii:Ispanijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Amerik]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Genujha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1451]] [[Kategorii:Kolnuded Ispanijas]] madfm9d8pxmpqgnfdgsppojk1rf808y 186288 186287 2026-03-28T20:36:56Z Motoranger 10577 virkand 186288 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Ridolfo Ghirlandaio Columbus.jpg | описание изображения = Hristofor Kolumb (''portretan tegii om Ridol'fo Girlandajo'') }} [[Fail:Grabsevilla.jpg|thumb|left|250px|Kolumban sarkofag [[Sevil'j]]an päjumalanpertiš]] '''Hristofor Kolumb''' ({{lang-it|Cristoforo Colombo}} [kriˈstɔːforo koˈlombo], {{lang-es|Cristóbal Colón}} [kɾisˈtoβal koˈlon]; sünd. vl 1451 elokun 26. da redukun 31. päividen keskes, [[Genui]] (vai [[Korsik|Korsikansar']], om versijoid), [[Genujan Tazovaldkund]] — kol. 20. semendku 1506, [[Val'jadolid]], [[Ispanii]]) — [[merimatkadai]]-ispanijalaine i uziden maiden tenavaidai. Tetas händast [[Amerik]]an avaidusen tagut evropalaižiden täht (1492) tobjimalaz. Vodel 1492 Kolumb tegihe ezmäižen ristitun, ken läbiti [[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]] pohjoižen mapoliškon subtropižes da tropižes vöiš. Hän kävui ujuden puižil laivoil [[Kariban meri|Kariban merhe]] i zavodi Amerikan avaidamižen processan, avaiži [[Keskuzamerik]]ad i [[Suviamerik]]ad. Kolumb löuzi kaik [[Sured Antiližed sared]], [[Pened Antiližed sared]], [[Bagaman sared|Bagaman sarišton]] palan da [[Trinidad (sar')|Trinidad-sar']]. [[Vikingad|Vikingiden]] erineden, löutud territorijad saiba tetabut evropalaižiden keskes i zavodiba [[Amerikan evropine kolonizacii|Amerikan kolonizacijad evropalaižil]]. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Christopher Columbus}} {{stub}} [[Kategorii:Ispanijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Amerik]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Genujha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1451]] [[Kategorii:Kolnuded Ispanijas]] sxepei757p5bsb7mqs2pg2ho8u5tew6 0 600 186272 155607 2026-03-28T17:38:40Z Motoranger 10577 kategorijad+, formitez 186272 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Verdi Giuseppe.jpg | описание изображения = Džuzeppe Verdi, 1850-nziden voziden fotokuva }} '''Džuzeppe Fortunino Frančesko Verdi''' ({{lang-it|Giuseppe Fortunino Francesco Verdi}} [dʒuˈzɛppe ˈverdi]; sünd. [[10. reduku]] [[1813]], Le Ronkole-külä läz [[Busseto]]-lidnad (nüg. [[Emilija-Romanj]]-agjas), [[Ezmäine Francine imperii]] — kol. [[27. viluku]] [[1901]], [[Milan]], [[Italii]]) oli [[Italii|italine]] muzikankirjutai, italižen [[oper]]an školan kaikiš järedamb ezitai. Verdi tegi nenid sädusid: kaks'kümne kuz' operad, rekviem, [[jändekvartet]] i hengeližiden p'jesiden rivi. Hänen parahimad operšedevrad oma kaiken mail'man teatriden repertuaras: ''[[Maskaradbal (Verdin oper)|Maskaradbal]], [[Rigoletto]], [[Torvenvändai (oper)|Torvenvändai]], [[Traviata]]''. Sädamižen pä om jäl'gmäižed operad: ''[[Aida]], [[Otello (Verdin oper)|Otello]], [[Fal'staf]]''. == Biografii == Mez' oli sündutadud külän traktiran Karlo Verdi-pidajan i Luidža Uttini-kezerduznaižen goll'hä kanzha. Lähižen Busset-lidnan Antonio Barecci-torgovan homaiči prihan lahjakahut. Kümnevoččen Verdi zavodi muzikopendust Bussetos. Ühtni organan vändho kodikülän jumalanpertiš alaigäčun. Napri jätkta opendust Milanan konservatorijas kahesatoštkümnevoččen, no ei otkoi sihe «vändan fortepianol madalan tazopindan i igän röunadusiden tagut». Barecci-torgovan oti mest opendajaks ičeze Margarita-tütren täht, i pigai Verdi oti Margaritad akaks. Lavastadud Milanan «La Skala»-teatras kahtenz' «Nabukko»-oper (Navuhodonosor) toi muzikankirjutajale tetabut Evropadme. == Kanz == Muzikankirjutajan kaks' last koliba vagahaižil, ezmäine ak koli [[encefalit]]aspäi ezmäižen «[[Kunigaz časuks (oper)|Kunigaz časuks]]»-operan (''Un giorno di regno'') kirjutandan aigan. Toine ak oli sopranon Džuzeppina Strepponi-pajatai, Verdi eli hänenke 38-voččes igäspäi üks'toštkümne vot edel naindad. == Mušt == * [[Merkurii|Merkurijan]] krater om nimitadud muzikankirjutajan muštoks. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Giuseppe Verdi}} [[Kategorii:Italijan muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Muzikankirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Emilija-Romanjha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1813]] [[Kategorii:Sündnuded redukun 10. päiväl]] eth5egn2nycxggxlivv4mj1b8v3yv9h 0 1110 186271 186056 2026-03-28T17:28:53Z Motoranger 10577 formitez 186271 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Peter Tschaikowski.jpg | описание изображения = Pötr Čaikovskii, vn 1893 portretan pala (''pirdai — Nikolai Kuznecov'') }} {{Znamoičendad|Čaikovskii (znamoičendad)}} '''Pötr Il'jič Čaikovskii''' ({{lang-ru|Пётр Ильич Чайковский}} [ˈpʲɵtr ɨˈlʲjitɕ tɕɪjˈkofskʲɪj]; sünd. 25. sulaku ([[7. semendku]]) [[1840]], [[Votkinsk]], [[Venäman imperii]] — kol. 25. reduku ([[6. kül'mku]]) [[1893]], [[Piter]], Venäman imperii, om mahapandud sen Tihvinan kaumžomal) oli [[Venäman imperii|Venälaižen imperijan]] sur' muzikankirjutai, instrumentalist, dirižor da pedagog [[ukrainalaižed|ukrainiženke]] augotižlibundanke. Čaikovskii kändihe professionaližeks muzikankirjutajaks 1860−1870-nzil vozil. Hänen jäl'guz om [[romantizm]]an aigan [[klassine muzik|klassižen muzikan]] erazvuiččiš žanroiš: kümne operad, koume baletad, seičeme simfonijad (kuz' nomeruidud i «Manfred»-simfonii), 104 romansad, simfonižiden programsädusiden rivi, koncertad i instrumentaližed kameransamblid, sädused horan täht, kantatad, miniatürad da ciklad fortepjanon täht. Muzikankirjutajan sädamine om lujas arvokaz tond mail'man muzikkul'turha. == Biografii == Tuleban aigan muzikankirjutai oli sündnu Votkinskan tegimen Il'ja Čaikovskii-pämehen (1795−1880) kanzha, mam oli Aleksandra Assier (1812−1854), hö sirdiba Uralan pautkile Piterišpäi vl 1837. Pötr oli kahtendel lapsel kudespäi neciš naimiželos (Il'ja nai kahtenden kerdan). Kazvatajad navediba muzikad, i priha sai muzikaližen opendusen alusid kodiš. Vll 1852−1859 Pötr openui Imperatorižes oiktusentedon školas, oli pästnus sišpäi hüvidenke arvznamoidenke. Nügüd' hänel oli voimusid kävuda teatroihe i kulda muziksädusid. Ühten aigan opendusenke oti muzikurokoid kodiš. Kerdalaz oiktusentedon školan jäl'ghe Čaikovskii kändihe valdkundmeheks, tuli radnikoičemha Justicijan ministrusen departamentan Ezmäižhe palakundha i vedi manmehiden azjoid päpaloin. Vn 1861 kezal ajeli verhižidme maidme (Päivlaskmaine Evrop) ezmäižen kerdan. Mez' radoi valdkundmeheks i ühtenaigašti tatan nevondan mödhe zavodi opeta Piterin konservatorijas vspäi 1861. Vl 1863 Pötr läksi valdkundaližes radnikoičendaspäi faktižikš i eli gollüdes, no andoi ičtaze muzikale täuzin. Lopi konservatorijad vn 1865 lopus i vspäi 1866 sirdi Moskvha, oli muzikpedagogan udes Moskvan konservatorijas vhesai 1878. Vspäi 1868 ezini muzikan arvostelijaks-ki. Joudas kirjuti muziksädusid, i vl 1879 Čaikovskii sai mail'man tetabut muzikankirjutajaks. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Venäman muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Muzikankirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Votkinskha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1840]] [[Kategorii:Sündnuded semendkun 7. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Piteriš]] r8udy0jlb4kykiizs4e8eer6rq4jh8n 0 1917 186280 181438 2026-03-28T19:17:13Z Koiravva 1717 formitez 186280 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Suvisahalinsk<br />Южно-Сахалинск | Lidnanznam = Coat of Arms of Yuzhno-Sakhalinsk.png | Flag = Flag of Yuzhno-Sakhalinsk (Sakhalin oblast).png | Lidnanznam text = Suvisahalinskan lidnanznam | Flag text = Suvisahalinskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 181,976 | Voz' = 2025 | Pind = 164.66 | Fail = Южно Сахалинск коллаж.jpg | Pämez' = Sergei Nadsadin<br/>(reduku 2014—) | Telefonkod = +7-4242-xxx-xxx | Avtokod = 65 | Aigvö = [[UTC]]+11 ([[MSK]]+8) }} [[Fail:Yuzhno-Sakhalinsk location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2022)]] '''Suvisahalinsk''' ({{lang-ru|Ю́жно-Сахали́нск}}, {{lang-ja|ユジノサハリンスク}} ''Judzinosaharinsku'') om lidn da lidnümbrik [[Venäma]]n päivnouzmas. Se om [[Sahalinan agj]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1882 kuti ''Vladimirovk''-külä ({{lang-ru|село Владимировка}}) elänzoitmaha tahod oigetud küksushe da katargha mehil. Vspäi 1905 se oli nimitadud ''Tojohar''-žiloks ({{lang-ru|Тоёха́ра}}) [[Japonii|japonižen]] vägitungendan jäl'ghe. Žilo sai lidnan statusad vl 1915, i vodhe 1946 kezakun 4. päivhäsai ''Tojohar''-lidn oli ({{lang-ja|豊原市}} ''Tojohara-si''). Sid' nimitihe nevondkundališt lidnad udes, geografižen sijadusen mödhe. Suvisahalinsk šingotase sömtegimišton edheotandoil (sidä kesken kalan da toižiden merenproduktoiden ümbriradmine) i elektroenergetikal (Suvisahalinskan LEK-1, radab londuseližel gazal), om sauvondmaterialiden tegimid ([[cement]]an pästand), raudtetehnikan kohendusen tegim, meblin tehmine. Agjan kalanpüdandan, kivivoin da gazan samižen kompanijoiden päfaterad sijadasoiš Suvisahalinskas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Yuzhno-Sakhalinsk District (Sakhalin Oblast).svg|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz agjas (2010)]] Lidn sijadase [[Sahalin]]-saren suves, 50 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Mägisel'g levineb päivnouzmpolehe lidnaspäi. Matkad [[Moskv]]hasai om 6680 km orhal (lendimel leten) vai 9400 km tedme. Voib olda kahesaballaižid [[manrehkaiduz|manrehkaidusid]] magnitudan mödhe. Suvisahalinsk om mererandpoleta, no meri om läz kaikihe polihe: 40 km pohjoižhe ([[Ohotskan meri]], [[Dolinsk]]-lidn), 25 km päivnouzmha ([[Ohotskan meri]]), 20 km suvhe (Ohotskan meren [[Anivan laht]], [[Aniv (lidn)|Aniv]]- i [[Korsakov (lidn)|Korsakov]]-lidnad), 50 km päivlaskmha ([[Japonijan meri|Japonijan meren]] [[Tataran sal'm]] da [[Holmsk]]-lidn). Lidnan territorii om Edahaižen Pohjoižen arvoimižihe tazostadud. Klimat om [[ven vö|ven]] mussonine, tal'v om lumekaz. Kaikiš päivoikahambad pordod oma keväz'ku-kezaku i sügüz'ku. Voden keskmäine lämuz om +2,8 C°, kezakun-sügüz'kun +11,7..+17,3 C° (kaikiš lämhemb ku om eloku), tal'vkun-uhokun −8,6..−12,2 C°. Ekstremumad oma −36,2 C° (viluku) i +34,7 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om −2,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +9,0 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus (heinkun minimum om +1,3 C°). Paneb sadegid 815 mm vodes, enamba elokus-sügüz'kus (109..111 mm kus), vähemba tal'vkus-sulakus (41..50 mm kus). == Tobmuz == [[Fail:MapOfYuzhno-Sakhalinsk.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ümbrištonke (2020)]] Kaik kümne žilod mülüdas lidnümbrikho Suvisahalinskan ližaks. Lidnümbrikon pind om 905 km². Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez' (mer). Sergei Nadsadin om meran radnikusel vn 2014 redukuspäi. Lidnan Duman ezimez' om Oleg Logačev vn 2022 uhokuspäi. Edelized Duman ezimehed oma Sergei Dmitrijev (reduku 2019 — uhoku 2022, radoi vn 2016 sügüz'kuhusai mugažo), Vladimir Zaicev (tal'vku 2017 — reduku 2019), Jelena Stolärova (sügüz'ku 2016 — tal'vku 2017). == Eläjad == Vl 1935 lidnan ristitišt oli 28 459 eläjad, vl 1959 — 85 510 eläjad. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 181 728 ristitud, lidnümbrikon — 189 010 ristitud, agjan kaks' videndest. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 181 587 eläjad. Vl 2017 kaik 194 882 ristitud elihe lidnas i 201 985 ristitud kaikes lidnümbrikos, 315 tuh. eläjid om lidnaglomeracijas (2018). Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt oli vl 2019: 200 854 ristitud elihe lidnas i 208 tuhad ristituid kaikes lidnümbrikos. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] viž pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/7012 Suvisahalinskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnas: Raštvoiden kafedraline päjumalanpert' (letihe vll 2012−2016), Hristan Eläbzdusen päjumalanpert' (1995) i koume jumalanpertid. [[Katoline jumalankodikund|Riman katoline]] jumalanpert' om letud. [[Baptizm]]an «Udessündund»-loičendpert' om avaitud. [[Sintoizm]]an Karafuto- i Nisikubo-pühäpertid ei ole kaičenus. [[Islam]]an loičendpert' om väges. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, keskškolad. Lidnan professionaližen opendusen aluzkundad oma viž kolledžad (medicinine, pedagogine, politehnine, meren, čomamahtoiden), nell' tehnikumad (tegimištoliž-ekonomine<ref>[http://spetpro.ru/ Sahalinan tegimištoliž-ekonomižen tehnikuman sait (''spetpro.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, sauvondan, maižandusen mehanizacijan, servisan<ref>[http://sakhts.sakhalin.gov.ru/ Sahalinan servisan tehnikuman sait (''sakhts.sakhalin.gov.ru'').] {{ref-ru}}</ref>), Sahalinan valdkundaline universitet<ref>[http://sakhgu.ru/ Sahalinan valdkundaližen universitetan sait (''sakhgu.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (alusenpanend 1949 kut pedinstitut, universitet vspäi 1998, läz seičemed tuhad üläopenikoid), Sahalinan gumanitariž-tehnologine institut, toižiden lidnoiden üläopendusen aluzkundoiden nell' filialad (Habarovsk, Moskv). == Transport == Avtobusad (28 maršrutad lidnan südäimes vl 2015) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Avtobusad i rel'savtobusad ühtenzoittas ezilidnoidenke. Rahvahidenkeskeine soda- da civiline ''Suvisahalinsk''-lendimport Anton Čehovan nimed<ref>[http://airportus.ru/ Suvisahalinskan lendimportan sait (''airportus.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> (vai ''Homutovo'', ''UUS / UHSS / ЮЖХ'', 1,2 mln passažiroid vl 2019) radab kümnes kilometras lidnan keskuzpalaspäi, Homutovo-rajonas. Tehtas reisid Venäman Edahaižen Päivnouzmman i Suvisibirin lidnoidme, Moskvha, Azijan maihe, mugažo Sahalinan agjadme. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Здание городской администрации..JPG|Lidnan administracijan sauvuz (2014) Yuzhno-Sakhalinsk Victory Day Parade (2019) 08.jpg|Raštvoiden kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond) i sodaparad [[Vägestusen päiv]]äl, vn 2019 nägu Католическая церковь в Южно-Сахалинске. (2).JPG|Riman katoline jumalanpert', vn 2014 nägu Офис компании Exxon в Южно-Сахалинске.jpg|[[ExxonMobil]]-korporacijan «Exxon neftegas»-tütärkompanijan kontor vl 2011 Здание "Сахинцентра" в Южно-Сахалинске.jpg|Rahvahidenkeskeižen azjaližen ühthižtön «Sahincentr»-keskuz vl 2011 СахГУ.jpg|Sahalinan valdkundaline universitet, administrativine korpus (2019) Chekhov Center Yuzhno-Sakhalinsk April 2015 3.JPG|Sahalinan rahvahidenkeskeine teatraline keskuz A. Čehovan nimed (2015) Сити-Молл. Южно-Сахалинск. (2).JPG|«Siti-Moll»-torguindbobuštuzkeskuz vl 2014 New airport terminal yuzhno-sakhalinsk.jpg|''Suvisahalinsk''-lendimportan terminalad vl 2023 Железнодорожный вокзал..JPG|''Suvisahalinsk''-päraudtestancijan sauvuz vl 2014 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://duma-ys.ru/ Lidnan Duman oficialine sait (''duma-ys.ru'').] {{ref-ru}} * [http://yuzhno-sakh.ru/ Lidnan administracijan oficialine sait (''yuzhno-sakh.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Yuzhno-Sakhalinsk}} {{Sahalinan agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad}} [[Kategorii:Suvisahalinsk| ]] [[Kategorii:Sahalinan agjan lidnad|*]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sahalinan agj|*]] [[Kategorii:Sahalinan agjan lidnümbrikod]] ddxjz4xh8durwiu9k360z5scdxfp1t0 0 2310 186270 185943 2026-03-28T17:25:25Z Motoranger 10577 formitez 186270 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Igor Stravinsky LOC 32392u.jpg | описание изображения = Muzikankirjutai 1920−1930-nzil vozil }} '''Igor' Födorovič Stravinskii''' ({{lang-ru|Игорь Фёдорович Стравинский}}; sünd. [[17. kezaku|5. (17.) kezaku]] [[1882]], [[Lomonosov (lidn)|Oranijenbaum]], [[Venäman imperii]] — kol. [[6. sulaku]] [[1971]], [[Nju Jork]], [[Nju Jork (štat)|Nju Jork-štat]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]], om mahapandud [[Venecii|Venecijha]]) oli suren muzikankirjutajan, dirižoran da fortepianonvändajan. Stravinski eksperimentirui muzikankirjutajaks kaiken, vajehteli kirjutamižen stilid. Hänen muzikas voib löuta i [[neoklassicizm]]ad i [[džaz]]ad, i seriališt tehnikad ([[dodekafonii]]), i [[modernizm]]ad. Stravinskii oli valatoitajan figuran lujas 20. vsadan muzikankirjutamižes. == Biografii == Muzikankirjutai oli sündnu [[Venäma]]ha, [[Mariinskii-teatr]]an Födor Stravinskii-operpajatajan i Anna Holodovskaja-pianonvändajan da pajatajan sämižkanzha. Födor oli [[Piterin valdkundaline konservatorii|Piterin konservatorijan]] pästnikan, ak abuti mužikale koncertoil. Igor' oli Gurevičan gimnazijan pästnikan, ühtni [[Piterin valdkundaline universitet|Piterin universitetan]] juridižhe fakul'tetha. Openui muzikad fortepianon privatižil urokoil ühesavoččes igäspäi i ičeksaz. Venämas hän tegi ičeze ezmäižid znamasižid da tetabid sädusid, ozutesikš [[Lämoilind (balet)|Lämoilind-balet]]. Nece balet om kirjutadud [[Dägilev Sergei|Dägilevan]] «venälaižiden sezonoiden» täht [[Pariž]]as. Vn 1914 augotišes Stravinskii kanzanke ajoi elämaha [[Šveicarii|Šveicarijha]] i ei ole pördund Venämaha jo. Röunan taga Stravinskii kirjuti baletan sädusid: [[Petruška (balet)|Petruška]], [[Pühä Keväz']] i [[Pul'činella]]. Päiči niiš hän kirjuti [[Lozann]]as toižid-ki muziksädusid. Sid' Stravinskii ajoi elämaha [[Pariž]]ha (1934), sen jäl'ghe [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oihe]] (1945), sai Francijan i AÜV:oiden rahvahanikust. == Pereh == Mez' oli nainu kaks' kerdad. Vspäi 1906 oli nainu ezmäižen kerdan, Jekaterina Nosenko-ak sünduti hänele tütärt da kaht poigad: Födor (1907, pirdai), Lüdmila (1908, läksi [[Jurii Mandel'štam]]-runokirjutajale) i Svätoslav (1910, muzikankirjutai-pianonvändai). Vspäi 1940 Igorin amuine Vera Sudeikina-sudarušk kändihe akaks oficialižikš. == Mušt == [[Merkurii (planet)|Merkurijan]] krater i [[Lomonosov (lidn)|Lomonosov-lidnan]] torg oma nimitadud muzikankirjutajan muštoks. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Venäman muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Francijan muzikankirjutajad]] [[Kategorii:AÜV:oiden muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Muzikankirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Lomonosovha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1882]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 17. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Nju Jorkas]] g1x2w65qshrh4ieazzuo8x076gyljs0 0 2311 186282 155702 2026-03-28T20:24:34Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186282 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = RichardWagner.jpg | описание изображения = Rihard Vagner vn 1871 fotokuval }} [[Fail:Richard Wagners Büste.jpg|thumb|left|250px|Vagneran büst [[Bairoit]]as, [[Bavarii]], Saksanma]] '''Rihard Vagner''' ({{lang-de|Rihcard Wagner}} [ˈʁɪçaʁt ˈvaːɡnɐ]; sünd. [[22. semendku]] [[1813]], [[Läipcig]], [[Reinan Ühtnend]] — kol. [[13. uhoku]] [[1883]], [[Venecii]], [[Italii|Italijan kunigahuz]]) oli tutab kaikes mail'mas sur' [[Saksanma|saksalaine]] muzikankirjutai, dirižor, čomamahton teoretik, muzikan arvostelii da reformator. Vagner om [[romantizm]]an ezitai. Čomamahton šingotai valatoiti lujas [[Evrop]]an da kaiken mail'man muzikkul'turad. Mez' oli [[oper]]oiden kirjutajan. Rihard Vagner sädi ičeze muzikaližen kelen i iče kirjuti [[libretto]]d ičeze operoiden täht. Bavarijan [[Lüdvig II (Bavarijan kunigaz)|Lüdvig II]]-kunigaz päzuti Vagnerad velgišpäi i andoi pid'oitelendad. == Vagneran operad == <small>''(nece nimikirjutez ei ole täuz')''</small> * «Rienci, jäl'gmäine tribun» (1838−1840, {{lang-de|Rienzi, der Letzte der Tribunen}}) * «Lendai alamalaine» (1841, ''Der Fliegende Holländer'') * «Tannhöizer» (1843−1845, ''Tannhäuser'') * «Loengrin» (1845−1848, ''Lohengrin'') * «Reinan kuld» (1852−1854, ''Das Rheingold'') * «Val'kirii» (1852−1856, ''Die Walküre'') * «Tristan da Izol'da» (1857−1859, ''Tristan und Isolde'') * «Nürnbergan mastarpajatajad» (1868, ''Die Meistersinger von Nürnberg'') * «Zigfrid» (1871, ''Siegfried'') * «Jumaloiden pölištuz» (1871−1874, ''Götterdämmerung'') * «Parsifal'» (1882, ''Parsifal'') Nell' operad sädas «Nibelungiden Rengaz»-operciklad: «Reinan kuld», «Val'kirii», «Zigfrid» i «Jumaloiden Pölištuz». == Homaičendad == <references/> {{Commons|Richard Wagner}} {{stub}} [[Kategorii:Saksanman muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Muzikankirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Läipcigha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1813]] [[Kategorii:Sündnuded semendkun 22. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Venecijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1883]] [[Kategorii:Kolnuded uhokun 13. päiväl]] 070s7qgnfpr1fc8porfdc6rtj53bcnf 0 2716 186274 166063 2026-03-28T18:55:42Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186274 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Novoaleksandrovsk<br />Новоалександровск | Lidnanznam = Coat of Arms of Novoaleksandrovsk (Stavropol kray).png | Flag = Flag of Novoaleksandrovsk (Stavropol kray).png | Lidnanznam text = Novoaleksandrovskan lidnanznam | Flag text = Novoaleksandrovskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 26,410 | Voz' = 2023 | Pind = 21.0 | Fail = Городской музей - panoramio (2).jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-86544-xx-xxx | Avtokod = 26. 126 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Novoaleksandrovsk''' ({{lang-ru|Новоалекса́ндровск}}) om [[Venäma]]n lidn [[Stavropolin rand]]an lodehes. Se om [[Novoaleksandrovskan lidnümbrik]]on (edel vn 2017 semendkud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1804 kuti ''Novoaleksandrovskai''-stanic ({{lang-ru|станица Новоалександровская}}) [[kozakad|kozakištol]] i sirdnikoil Venäman keskuzgubernijoišpäi elänzoitmaha tahondad, miše varmitada valdkundan suviröunad i teid Mustmerennoks. Stanic sai lidnan statusad vl 1971 nügüdläiženke nimenke. Vll 2004−2017 lidn oli rajonan erigoittud lidnankundaks ičeze tobmudenke. Novoaleksandrovskan ižandusen päsarak om sömtegimišt (lihakombinat<ref>[http://ugrosprom.com/ Novoaleksandrovskan lihakombinatan sait (''ugrosprom.com'').] {{ref-ru}}</ref>, villänpurnud, [[jauh]]on tehmine), mugažo kombisötken tegim, [[stökol]]mülütimiden tegim, omblendfabrik (sobad lapsiden täht) i betontegesiden pästandan edheotand ratas lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Novoaleksandrovsky District (Stavropol Krai).svg|thumb|left|250px|Novoaleksandrovskan lidnümbrikon sijaduz randas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase Rasševatk-jogen randoil ({{lang-ru|Расшеватка}} 74 km pitte, Jegorlikan i [[Manič (jogi)|Manič-jogen]] hurapol'ne bassein), 131 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Novoaleksandrovsk seižub kesked maižanduzrajonad, toižetujan nepstoindan zonas, paneb 450..550 mm sadegid vodes keskmäras. Matkad [[Stavropol'|Stavropolihesai]] om 77 km suvipäivnouzmha orhal. ''Rasševatk''-raudtestancii radab vspäi 1897, sijadase «[[Kropotkin (lidn)|Kropotkin]] — [[Stavropol']]»-jonol. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 757 ristitud, ümbrikon ristitišton kaks' videndest. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 26 997 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29 tuhad eläjid vozil 1996−2000. Rahvahad (enamba 1 % vl 2010): [[venälaižed]] — 89,5 %, [[armenijalaižed]] — 3,6 %, [[čiganalaižed]] — 3,3 %, toižed rahvahad — 3,2 %, rahvahuden ozutandata — 0,4 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/15298 Novoaleksandrovskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma avaitud lidnas: Mikoi-arhangelan jumalanpert' i ph. Ioann Vostorgov-moknikan časoun'. == Openduz == Lidnan opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne päivkodid, gimnazii, licei, koume keskškolad, muzikškol, čomamahtoine škol i sportškol lapsiden täht. Privatižen Stavropolin kooperativižen tehnikuman filial<ref>[http://новкоп-сктехникум.рф/ Stavropolin kooperativine tehnikum, Novoaleksandrovskan filialan sait (''новкоп-сктехникум.рф'').] {{ref-ru}}</ref> om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> АДМИНИСТРАЦИЯ г. Новоалександровска - panoramio.jpg|Lidnan Administracijan sauvuz (2012) Филиал СберБанка России - panoramio.jpg|Bankan filial, vn 2012 nägu Детско-развлекательный коплекс - panoramio.jpg|Bobuštuzkompleks lapsiden täht vl 2012 Колесо обозрения - panoramio (7).jpg|Ümbrikacundan kezr (2012) Novoalexandr.jpg|Znam lidnan röunal vl 2011 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://newalexandrovsk.gosuslugi.ru/ Novoaleksandrovskan lidnümbrikon tobmuden sait (''newalexandrovsk.gosuslugi.ru'')] i sen [http://newalexandrovsk.ru/ vanh versii (''newalexandrovsk.ru'', edel vn 2023 redukud).] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Novoaleksandrovsk}} {{Stavropolin randan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Stavropolin randan lidnad]] [[Kategorii:Novoaleksandrovskan lidnümbrik|*]] 16lvt95siht0asdf19d7cl7w43nfgvu 186275 186274 2026-03-28T18:56:54Z Koiravva 1717 186275 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Novoaleksandrovsk<br />Новоалександровск | Lidnanznam = Coat of Arms of Novoaleksandrovsk (Stavropol kray).png | Flag = Flag of Novoaleksandrovsk (Stavropol kray).png | Lidnanznam text = Novoaleksandrovskan lidnanznam | Flag text = Novoaleksandrovskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 26,410 | Voz' = 2023 | Pind = 21.0 | Fail = Городской музей - panoramio (2).jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-86544-xx-xxx | Avtokod = 26. 126 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Novoaleksandrovsk''' ({{lang-ru|Новоалекса́ндровск}}) om [[Venäma]]n lidn [[Stavropolin rand]]an lodehes. Se om [[Novoaleksandrovskan lidnümbrik]]on (edel vn 2017 semendkud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1804 kuti ''Novoaleksandrovskai''-stanic ({{lang-ru|станица Новоалександровская}}) [[kozakad|kozakištol]] i sirdnikoil Venäman keskuzgubernijoišpäi elänzoitmaha tahondad, miše varmitada valdkundan suviröunad i teid Mustmerennoks. Stanic sai lidnan statusad vl 1971 nügüdläiženke nimenke. Vll 2004−2017 lidn oli rajonan erigoittud lidnankundaks ičeze tobmudenke. Novoaleksandrovskan ižandusen päsarak om sömtegimišt (lihakombinat<ref>[http://ugrosprom.com/ Novoaleksandrovskan lihakombinatan sait (''ugrosprom.com'').] {{ref-ru}}</ref>, villänpurnud, [[jauh]]on tehmine), mugažo kombisötken tegim, [[stökol]]mülütimiden tegim, omblendfabrik (sobad lapsiden täht) i betontegesiden pästandan edheotand ratas lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Novoaleksandrovsky District (Stavropol Krai).svg|thumb|left|250px|Novoaleksandrovskan lidnümbrikon sijaduz randas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalas, Rasševatk-jogen randoil ({{lang-ru|Расшеватка}} 74 km pitte, Jegorlikan i [[Manič (jogi)|Manič-jogen]] hurapol'ne bassein), 131 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Novoaleksandrovsk seižub kesked maižanduzrajonad, toižetujan nepstoindan zonas, paneb 450..550 mm sadegid vodes keskmäras. Matkad [[Stavropol'|Stavropolihesai]] om 77 km suvipäivnouzmha orhal. ''Rasševatk''-raudtestancii radab vspäi 1897, sijadase «[[Kropotkin (lidn)|Kropotkin]] — [[Stavropol']]»-jonol. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 757 ristitud, ümbrikon ristitišton kaks' videndest. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 26 997 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 29 tuhad eläjid vozil 1996−2000. Rahvahad (enamba 1 % vl 2010): [[venälaižed]] — 89,5 %, [[armenijalaižed]] — 3,6 %, [[čiganalaižed]] — 3,3 %, toižed rahvahad — 3,2 %, rahvahuden ozutandata — 0,4 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/15298 Novoaleksandrovskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma avaitud lidnas: Mikoi-arhangelan jumalanpert' i ph. Ioann Vostorgov-moknikan časoun'. == Openduz == Lidnan opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne päivkodid, gimnazii, licei, koume keskškolad, muzikškol, čomamahtoine škol i sportškol lapsiden täht. Privatižen Stavropolin kooperativižen tehnikuman filial<ref>[http://новкоп-сктехникум.рф/ Stavropolin kooperativine tehnikum, Novoaleksandrovskan filialan sait (''новкоп-сктехникум.рф'').] {{ref-ru}}</ref> om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> АДМИНИСТРАЦИЯ г. Новоалександровска - panoramio.jpg|Lidnan Administracijan sauvuz (2012) Филиал СберБанка России - panoramio.jpg|Bankan filial, vn 2012 nägu Детско-развлекательный коплекс - panoramio.jpg|Bobuštuzkompleks lapsiden täht vl 2012 Колесо обозрения - panoramio (7).jpg|Ümbrikacundan kezr (2012) Novoalexandr.jpg|Znam lidnan röunal vl 2011 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://newalexandrovsk.gosuslugi.ru/ Novoaleksandrovskan lidnümbrikon tobmuden sait (''newalexandrovsk.gosuslugi.ru'')] i sen [http://newalexandrovsk.ru/ vanh versii (''newalexandrovsk.ru'', edel vn 2023 redukud).] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Novoaleksandrovsk}} {{Stavropolin randan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Stavropolin randan lidnad]] [[Kategorii:Novoaleksandrovskan lidnümbrik|*]] fpt14tjuonlay7ijit1cx2533btm2wf 0 2717 186276 184606 2026-03-28T19:00:06Z Koiravva 1717 +kart 186276 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Novopavlovsk<br />Новопавловск | Lidnanznam = Coat of Arms of Novopavlovsk.png | Flag = Flag of Novopavlovsk.png | Lidnanznam text = Novopavlovskan lidnanznam | Flag text = Novopavlovskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 20,781 | Voz' = 2021 | Pind = 19 | Fail = WP 20150508 007.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-87938-xx-xxx | Avtokod = 26. 126 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Novopavlovsk''' ({{lang-ru|Новопа́вловск}}) om [[Venäma]]n lidn [[Stavropolin rand]]an suves. Om [[Kirovan lidnümbrik (Stavropolin rand)|Kirovan lidnümbrikon]] administrativine keskuz da üks'jäine lidn. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1777 kuti ''Pavlan lidnuz'' ({{lang-ru|Павловская крепость}}). ''Novopavlovskai''-stanic sai lidnan statusad vl 1981. Novopavlovskan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt da sauvondmaterialoiden tegimišt, mugažo stökoltegim om saudud. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Kirovsky District (Stavropol Krai).svg|thumb|left|250px|Kirovan lidnümbrikon sijaduz randas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan päivlaskmas, [[Kuranjogi (Malkan sarak)|Kuranjogen]] hural randal. Matkad [[Stavropol'|Stavropolihesai]] om 220 km lodeheze avtotedme. Lähembaine lidn om [[Georgijevsk]] kaks'kümnes kilometras lodeheze orhal. ''Apollonskai''-raudtestancii radab «Georgijevsk — [[Prohladnii]]»-raudtekeskustal vspäi 1901. == Tobmuz == Novopavlovskan lidnankund om tühjitadud vn 2017 1. semendkud. Lidnankundan jäl'gmäine Administracijan pämez' oli Anatolii Zmijevskii vn 2016 semendkuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 562 ristitud. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 26 238 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vl 2010. Rahvahad (enamba 1 %, vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe): [[venälaižed]] — 82,5 %, [[čiganalaižed]] — 6,4 %, [[armenijalaižed]] — 5,3 %, [[ukrainalaižed]] — 1,1 %, toižed rahvahad — 4,0 %, rahvahuden ozutandata — 0,7 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] koume pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/14247 Novopavlovskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnas: Jumalanmaman Vladimir-lidnan jumalaižen jumalanpert', Pedran da Paulan jumalanpert', ph. Vladimiran časoun'. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, keskškolad. Novopavlovskan äiprofil'ne tehnikum<ref>[http://gbpou-nmt.ru/ Novopavlovskan äiprofil'žen tehnikuman sait (''gbpou-nmt.ru'').] {{ref-ru}}</ref> om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> WP 20150508 006.jpg|T-34-tank stanican päzutajiden muštoks lidnan pätorgul (2015) Железнодорожный вокзал станции Аполлонская.jpg|''Apollonskai''-päraudtestancijan sauvuz vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://kir-portal.ru/ Lidnan i Kirovan lidnümbrikon tobmuden oficialine sait (''kir-portal.ru'').] {{ref-ru}} * [http://novopavlovsk.ru/ Lidnan informacine sait (''novopavlovsk.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Novopavlovsk}} {{Stavropolin randan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Stavropolin randan lidnad]] [[Kategorii:Kirovan lidnümbrik (Stavropolin rand)|*]] 7umwnboefd79ipnp1emjkofssk0eq3u 0 2718 186273 153998 2026-03-28T18:51:32Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186273 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Pätigorsk<br />Пятигорск | Lidnanznam = Герб Пятигорска.svg | Flag = Flag of Pyatigorsk.svg | Lidnanznam text = Pätigorskan lidnanznam | Flag text = Pätigorskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 146,473 | Voz' = 2021 | Pind = 97 | Fail = Pyatigorsk2007.JPG | Pämez' = Dmitrii Vorošilov<br/>(sulaku 2020—) | Telefonkod = +7-8793-xxx-xxx | Avtokod = 26. 126 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Pätigorsk''' ({{lang-ru|Пятиго́рск}}, {{lang-kbd|Псыхуабэ}}, {{lang-hy|Պյատիգորսկ}} ''Pjatigorsk'') om [[Venäma]]n lidn da lebutaho [[Stavropolin rand]]an suves. Se om randan kahtenz' surtte lidn, [[Pätigorskan lidnümbrik]]on administrativine keskuz. Om [[Kavkazižed Mineraližed Veded]]-regionan palaks. Vn 2010 vilukun 19. päiväspäi Pätigorsk om [[Pohjoižkavkazan federaline ümbrik|Pohjoižkavkazan federaližen ümbrikon]] administrativižeks keskuseks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1780 kuti ''Konstantinogorskan lidnuz''. ''Goräčevodsk''-žilo (Hulad Veded) sai lidnan statusad vl 1830 udenke nügüdläiženke nimenke, läheseižujan (ei mülü lidnha) izoliruidud [[Beštau]]-mägen mödhe ({{lang-kbd|Beštau}} — «viž-mägi», 1401 m ü.m.t.). Pätigorskan ižandusen päsarakod oma turizm, sömtegimišt (leibänkombinat, maidkombinat, lihategim, kül'menzoittud produktoiden kombinat, mineraližiden veziden butiliruind), omblendtegimišt (nahkan i karvan ümbriradmine, sobiden omblendan pened edheotandad), mašinoidensauvomine (mašiništ sömtegimišton i lindfabrikoiden täht, maižanduzmašinad, kommunaline mašiništ), elektrotehnine (ladimed radiacijan kontrolin täht tegimištos, pened elektromašinad), torguind. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Pyatigorsk (Stavropol Krai).svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz randas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase Podkumk-jogen randal ([[Kum (jogi, lankteb Kaspijan merhe)|Kuman]] oiged ližajogi), [[Mašuk]]-mägen (993 m) pautkil da pohjanno, 500..600 m korktusil valdmeren pindan päl. Pätigorsk sab reskvet [[Kuban' (jogi)|Kubanišpäi]] vezivedon kal't. Matkad [[Stavropol'|Stavropolihesai]] om läz 150 km lodeheze. Lähembaine lidn om [[Lermontov (lidn)|Lermontov]] kümnes kilometras lodeheze avtotedme. ''Pätigorsk''-päraudtestancii sijadase «[[Mineraližed Veded]] — [[Kislovodsk]]»-keskustal. Kaik om nell' raudtestancijad da üks' platform lidnan röunoiš. == Tobmuz == Lidn jagase kudeks lidnanlaptaks Energetik-žilonke. Edeline lidnan pämez' om Andrei Skripnik (tal'vku 2017 — sulaku 2020). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 142 511 ristitud. Vl 2018 lidnan ristitišt oli 145 885 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 147 861 eläjad vl 2020. Rahvahad (enamba 1 % vl 2010): [[venälaižed]] — 71,5 %, [[armenijalaižed]] — 13,3 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 3,1 %, [[ukrainalaižed]] — 1,8 %, [[kabardalaižed]] — 1,2 %, toižed rahvahad — 8,4 %, rahvahuden ozutandata — 0,7 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] vižtoštkümne pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/554 Pätigorskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnas: kaks' päjumalanpertid, 11 jumalanpertid i kaks' časounäd. [[Katoline jumalankodikund|Riman katoline]] Sündun Toižetamižen pühäpert' om letud vll 1840−1844. [[Armenine jumalankodikund|Armenižen jumalankodikundan]] «Surb Sarkis»-jumalanpert' radab. Protestantizman kaks' loičendpertid ([[baptizm]], [[seičemenden päivän adventistad]]) oma avaitud. [[Islam]]an pämečet' om olmas. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, keskškolad. Professionaližen opendusen aluzkundad oma Pätigorskan medicinine kolledž<ref>[http://med-college.ru/ Pätigorskan medicinižen kolledžan sait (''med-college.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, torguindan, tehnologijoiden i servisan tehnikum<ref>[http://ptet.ru/ Pätigorskan torguindan, tehnologijoiden i servisan tehnikum (''ptet.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (ende agrarine tehnikum), ekonomikan i innovacižtehnologijoiden tehnikum<ref>[http://pteit.ru/ Pätigorskan ekonomikan i innovacižtehnologijoiden tehnikuman sait (''pteit.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, mugažo üläopendusen Pätigorskan valdkundaline universitet<ref>[http://pgu.ru/ Pätigorskan valdkundaližen universitetan sait (''pgu.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> i severz'-se toižid aluzkundoid da filialoid läz 40 tuhanke üläopenikoid. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Городская администрация. Пятигорск.jpg|Pätigorskan lidnümbrikon ohjastusen pert' (2011) Bristol Hotel building in Pyatigorsk.jpg|Venäman prezidentan ezitajan Pohjoižkavkazan federaližes ümbrikos rezidencii (2020, istorine «Bristol'»-adivpert') Кафедральный собор во Имя Христа Спасителя, исцеляющего расслабленного при Овчей купели.jpg|Spravitajan Hristan Päzutajan kafedraline päjumalanpert', vn 2013 nägu Пироговские ванны. Пятигорск, бульвар Гагарина.JPG|«Pirogovan vannad»-lebukodi vl 2015 Пятигорск, гостиница "Интурист" - panoramio.jpg|«Inturist»-adivpert' vl 2011 Санаторий ЦВС - panoramio.jpg|Keskuzline sodasanatorii vl 2009 Lermontovskiy, Pyatigorsk, Stavropolskiy kray, Russia - panoramio.jpg|Pätigorskan valdkundaline universitet (2013, vll 1995−2016 Pätigorskan valdkundaline lingvistine universitet) Трибуны Пятигорского ипподрома (Pyatigorsk Racecourse Grandstand).jpg|Radai ippodrom (2012) Центральный автовокзал. Пятигорск.JPG|Pätigorskan Keskuzline avtostancii vl 2010 Железнодорожный вокзал Пятигорска и ЭП1П с поездом Кисловодск - Тында. Вид с горы Машук.jpg|''Pätigorsk''-päraudtestancii, vn 2013 nägu Mašuk-mägelpäi </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://pyatigorsk.org/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''pyatigorsk.org'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Pyatigorsk}} {{Stavropolin randan lidnad}} [[Kategorii:Pätigorsk| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Stavropolin randan lidnad]] [[Kategorii:Pätigorskan lidnümbrik|*]] 2deu51qqg04pcl9zpqzmwat13a0cdop 0 15779 186289 139852 2026-03-28T20:41:50Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186289 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii}} [[Fail:Cook Three Voyages 59.png|thumb|left|300px|<center>'''{{color|red|ezmäine}}'''</font>, '''{{color|green|kahtenz'}}''' da '''{{color|blue|koumanz'}}''' Kukan ekspedicijad,<br/>keskustoikaz pird — hänen surman jäl'ghe</center>]] '''Džeims Kuk''' ({{lang-en|James Cook}} [ʤeɪmz kʊk]; sünd. 27. reduku ([[7. kül'mku]]) [[1728]], Marton-külä, [[Midlsbro]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]] — riktud [[14. uhoku]] [[1779]], Havajad-sar' läz Kealakekua-merikarad, [[Havajad]]) oli britanijalaine edelmatkai, tedoidai, merimatkadai, sodamerimez' (kapitan). Sädi navigacijan kartoid, tedoiži [[Kanad]]an päivnouzmašt randištod ([[Njufaundlend]]) i [[Tün' valdmeri|Tünen valdmeren]] tundmatomid randoid. == Biografii == Džeims Kuk oli sündnu gollän šotlandijalaižen manmehen kanzha viden lapsen kesken. Openui Greit Aiton-külän školas (nüg. muzei) viž vot, sid' kändihe tatan abunikaks, hän sai ferman ohjandajan radnikust sil aigal. Kahesatoštkümnevoččel pauksihe meriprihačuks kivihilen «Gerkules»-torguindlaivha, ujui [[Njukasl-apon-Tain|Njukaslaspäi]] Londonha da tagaz kaks' vot, openui iče ühten aigan, lugi kirjoid. Kändihe Britanijan kunigazližen sodamerilaivišton ühtnijan vspäi 1755, ühtni [[Seičemevozne soda|Seičemevoččehe sodaha]]. Radnikoiči Kanadas, šingoti navigacijan mahtoid [[Ph. Lavrentijan jogi|Ph. Lavrentijan-jogen]] farvateras i abuti anastada [[Kvebek|Kvebekad]] francijalaižil. == Merimatkad == Koume merimatkad oli mirus ümbri, kaik oficialižed, oli oigetud Britanijan Admiraludel, ujuihe tedomehidenke. Niiden aigan Kuk tedoiži [[Avstralii|Avstralijan]], [[Uz' Zelandii|Uden Zelandijan]], [[Aläsk]]an da [[Britanine Kolumbii|Britanižen Kolumbijan]] randoid avaron evropižen kundusen täht. Kožui sijaližidenke heimoidenke, löuzi mahtoid [[cing]]ad vaste. == Kanz == Mez' oli nainu vl 1762. Elizabet Batts-ak sünduti hänele kuz' last, Džeims-poig oli elänu kaikiš hätkemb (31 vodhesai). == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Edelmatkajad]] [[Kategorii:Suren Britanijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Avstralijan istorii]] [[Kategorii:AÜV:oiden istorii]] [[Kategorii:Kanadan istorii]] [[Kategorii:Uden Zelandijan istorii]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Surhe Britanijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1728]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 7. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Havajil]] ozfg5n9gg6ecajk380gdk6sygatv56y 0 20220 186277 177551 2026-03-28T19:03:42Z Koiravva 1717 formitez 186277 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Pestovo<br />Пестово | Lidnanznam = Пестово, Новгородская область.png | Flag = Flag of Pestovo (Novgorod oblast).png | Lidnanznam text = Pestovon lidnanznam | Flag text = Pestovon flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 14,032 | Voz' = 2021 | Pind = 15.09 | Fail = Bashnya 01 orig.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-8162-xxx-xxx | Avtokod = 53 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Map pest.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2009. voz' vai sen aigemba)]] '''Pestovo''' ({{lang-ru|Песто́во}}) om [[Venäma]]n lidn [[Uz'lidnan agj]]an päivnouzmaižes čogas. Se om [[Pestovon ümbrik]]on (edel vn 2023 sulakud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1918 kuti ''Pestovo''-raudtestancii jonol [[Krasnii Holm]]-lidnaspäi (Tverin agj), nimitihe lähižiden Venälaine Pestovo- i Karjalaine Pestovo-küliden mödhe. Niiden nimituz libui mehen personaližes Pest-nimespäi («petkloine»). Pihto-ded vasttab lidnan kodirandantedištandmuzejanno, om nimetomuden simvolaks venän keles. Radnikžilo sai lidnan statusad vl 1965. Pestovo šingotase sirdandpertiden i puižiden keradaipertiden tehmižel, mugažo omblendedheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Novgorod-oblast-Pestovsky.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz rajonas i agjas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan päivnouzmas, [[Molog]]-jogen hural randal tobjimalaz ([[Volg]]an bassein), 119 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Sur' Uz'lidn|Surhe Uz'lidnhasai]] om 263 km päivlaskmha orhal vai 297 km avtotedme, [[Piter]]ihesai — 360 km lodeheze raudtedme, [[Moskv]]hasai — 380 km suvipäivnouzmha raudtedme. Lähembaine lidn om [[Ustüžn]] (Vologdan agj) 45 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 50 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Heinkun keskmäine lämuz om +18,6 C°, kaikiš vilumb om viluku −9,4 C° keskmäiženke lämudenke. Paneb sadegid 645 mm vodes. == Tobmuz == Pestovo oli lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind oli 15,09 nellikkilometrad. Lidnankundan tobmuden pämez' oli sen Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Sen jäl'gmäižed pämehed oliba Dmitrii Kuzin (reduku 2020 — sügüz'ku 2023), Andrei Gazetov (reduku 2016 — reduku 2020). Lidnan Deputatoiden nevondkund om likvidiruidud vn 2024 vilukus, likvidacižen laudkundan ezimez' oli Svetlana Vinogradova vn 2023 redukuspäi. Lidnan erigoittud Administracii om likvidiruidud vn 2016 elokus, likvidator oli Irina Morozova vn 2015 sügüz'kuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 15 903 ristitud, rajonan koume nelländest, vn 2021 — 14 032 ristitud. Kaik 15 461 eläjad oli lidnas vl 2017. Vll 1967−2019 lidnan ristitišt vajehtihe 15..16 tuhad eläjid röunoiš i kaikiš suremb oli 16 300 ristitud vl 2000. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 90,0 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,9 %, [[ukrainalaižed]] — 0,5 %, [[uzbekad]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,2 %, rahvahuden ozutandata — 6,0 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] viž pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/6169 Pestovon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma kaičenus i saudud lidnas: koume jumalanpertid i kaks' časounäd. [[Baptizm]]an loičendpert' om saudud vspäi 2002. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 2, 6), čomamahtoiden škol, sportškol. [[Boroviči]]n sauvondindustrijan da ekonomikan tehnikuman filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Pestovo-adm-20160512.jpg|Lidnan i Pestovon rajonan administracijan sauvuz (2016) Церковь в Покров-Мологе зима.jpg|Pühän Jumalanmaman Katken jumalanpert', vn 2013 nägu (om letud vl 1820) Pestovo-cerkov-centr.jpg|Ph. Ioann Kronštadtalaižen jumalanpert' lidnan keskuzpalas, vn 2016 nägu Voenkomat 01 orig.jpg|Sodakomissariat i keskškol nomer kaks' (2012) Мост через Мологу.jpg|Avtotesild Mologas päliči vl 2013 Vokzal 03 orig.jpg|''Pestovo''-päraudtestancijan sauvuz (2012) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://pestovskij-r49.gosweb.gosuslugi.ru/ Lidnan da sen ümbrikon tobmuden sait (''pestovskij-r49.gosweb.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Pestovo}} {{Uz'lidnan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Uz'lidnan agjan lidnad]] [[Kategorii:Pestovon ümbrik|*]] m84etalu0eliqqtkhvfcn0klw8k1pg6 0 20235 186278 177558 2026-03-28T19:05:24Z Koiravva 1717 formitez 186278 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Vanh Russ<br />Старая Русса | Lidnanznam = Coat of Arms of Staraya Russa.svg | Flag = Flag of Staraya Russa (Novgorod oblast).png | Lidnanznam text = Vanhan Russan lidnanznam | Flag text = Vanhan Russan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 27,487 | Voz' = 2021 | Pind = 18.54 | Fail = Старая Русса, ул. Санкт-Петербургская, 5.JPG | Pämez' = Nina Bojakova<br/>(sügüz'ku 2018—) | Telefonkod = +7-81652-xx-xxx | Avtokod = 53 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Staraya Russa map.svg|thumb|left|250px|Lidnan keskuzpalan kart (2011)]] '''Vanh Russ''' ({{lang-ru|Ста́рая Ру́сса}}) om [[Venäma]]n lidn, lidnankund da kurort [[Uz'lidnan agj]]an päivlaskmas. Se om agjan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Vanhan Russan rajon]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunkt om olmas 11. voz'sadaspäi kuti ''Rous'' (amuižvenän kelel: ''Рѹса'') löutud [[tohesižed kirjeižed|tohesižen kirjeižen]] mödhe, nimitihe jogen mödhe (nüg. Porus'j). Mainitase aigkirjas ezmäižen kerdan vl 1167. Vll 1199−1201 saudihe varmitest. Lidn šingotihe [[keitandsol]]an pramozlal. Vhesai 1552 nimituz oli ''Rus'' ({{lang-ru|Ру́са}}). Mülüi [[Ročinma]]n okkupacijan zonha vll 1611−1617, kaik oli vargastadud. Vspäi 1785 šingotase kurortaks. Vl 1878 raudte Uz'lidnaspäi tuli lidnha (om muretud [[Toine mail'man soda|Suren sodan]] aigan), vl 1894 — «[[Pskov]] — [[Bologoje]]»-raudte. Lidn sai oficiališt nügüdläšt nimitust 20. voz'sadaspäi, oficialitomišt — 16. voz'sadaspäi. Vanh Russ šingotase sömtegimišton edheotandoil, ladimensauvomižen «Staroruspribor»-tegimel<ref>[http://staroruspribor.ru/ Vanhan Russan ladimensauvomižen tegimen sait (''staroruspribor.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (gazklapanad i gazpoltimed tegimišton täht), aviakohenduztegimel i himižen mašiništonsauvondan tegimel, mugažo turizmal. == Geografijan andmused == [[Fail:Novgorod-oblast-Starorussky.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz rajonas i agjas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase rajonan pohjoižes, Polist'-jogen da sen huran Porus'j-ližajogen ({{lang-ru|Порусья}}) kaikil randoil ([[Lovat'|Lovatin]] i [[Il'mjärv]]en bassein), 25 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Sur' Uz'lidn|Surhe Uz'lidnhasai]] om 59 km pohjoižhe orhal vai 97 km avtotedme ümbri Il'mjärves. Toine lähembaine lidn om [[Sol'ci]] 64 km päivlaskmha orhal vai 79 km avtol. == Tobmuz == Dubovici- (1 107 rist. vl 2010) i Roščino- (kaikenaigaižeta ristitištota vl 2010) küläd mülüdas lidnankundha Vanhan Russan ližaks. Lidnankundan pind — 34,87 km². Lidnankundan tobmuden pämez' om Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Edeline nevondkundan ezimez' om Aleksandra Džumaeva, radoi vspäi 2005. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 31 809 ristitud, lidnankundan — 32 816 ristitud, rajonan seičeme kümnendest, vn 2021 lidnan — 27 487 ristitud. Vl 2017 kaik 29 019 ristitud elihe lidnas i 30 081 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 40..41 tuh. eläjid vll 1979−2001 (41 600 rist. vl 1992). Edel 2005. vot lidnan pind oli 24 nellikkilometrad, sid' poleni. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 87,4 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 1,8 %, rahvahuden ozutandata — 10,4 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] üks'toštkümne pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/283 Vanhan Russan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma kaičenus i saudud lidnas: Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', nell' jumalanpertid, kaks' časounäd i Spasan Toižetamižen jumalankodi (kaks' päjumalanpertid i kaks' jumalanpertid). Niiden ližaks ühesa jumalanpertid i seičeme časounäd oma pandud mantazole. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne nimitadud päivkodid i edelškolišt palakundad, koume keskškolad (nomer 2, 5, 8), gimnazii, adaptiruidud škol nomer 3, lapsiden sädamižen keskuz, čomamahtoiden škol S.V. Rahmaninovan nimed, sportškol. Vanhan Russan agrotehnine kolledž<ref>[http://agrocollege.edusite.ru/ Vanhan Russan agrotehnižen kolledžan sait (''agrocollege.edusite.ru'').] {{ref-ru}}</ref> i [[Boroviči]]n medkolledžan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Staraya Russa asv2018-07 various09 SobornayaSq3.jpg|Päjumalanpertin torg (2018) Staraya Russa asv2018-07 various41 Resurrection Cathedral.jpg|Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', vn 2018 nägu Staraya Russa asv2018-07 various25 Staroruspribor.jpg|«Staroruspribor»-tegim vl 2018 Staraya Russa asv2018-07 aerial view1 resort.jpg|Lebutaho lidnas spavitajan redun uitonke, 2018 Старая Русса, Железнодорожный вокзал.jpg|''Vanh Russ''-päraudtestancijan sauvuz vl 2021 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://sovetrussa.ru/ Lidnan Ezitajiden Nevondkundan oficialine sait (''sovetrussa.ru'').] {{ref-ru}} * [http://admrussa.gosuslugi.ru/ Vanhan Russan lidnankundan da rajonan ühthižen administracijan oficialine sait (''admrussa.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [http://admgorod.admrussa.ru/ Lidnan administracijan endevanh sait (''admgorod.admrussa.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Старая Русса}} {{Uz'lidnan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Uz'lidnan agjan lidnad]] [[Kategorii:Vanhan Russan rajon|*]] ip6cz17g5bs58q8vu5vqspz5uz0r0os 186279 186278 2026-03-28T19:06:46Z Koiravva 1717 186279 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Vanh Russ<br />Старая Русса | Lidnanznam = Coat of Arms of Staraya Russa.svg | Flag = Flag of Staraya Russa (Novgorod oblast).png | Lidnanznam text = Vanhan Russan lidnanznam | Flag text = Vanhan Russan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 27,487 | Voz' = 2021 | Pind = 18.54 | Fail = Старая Русса, ул. Санкт-Петербургская, 5.JPG | Pämez' = Nina Bojakova<br/>(sügüz'ku 2018—) | Telefonkod = +7-81652-xx-xxx | Avtokod = 53 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Staraya Russa map.svg|thumb|left|250px|Lidnan keskuzpalan kart (2011)]] '''Vanh Russ''' ({{lang-ru|Ста́рая Ру́сса}}) om [[Venäma]]n lidn, lidnankund da kurort [[Uz'lidnan agj]]an päivlaskmas. Se om agjan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Vanhan Russan rajon]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunkt om olmas 11. voz'sadaspäi kuti ''Rous'' (amuižvenän kelel: ''Рѹса'') löutud [[tohesižed kirjeižed|tohesižen kirjeižen]] mödhe, nimitihe jogen mödhe (nüg. Porus'j). Mainitase aigkirjas ezmäižen kerdan vl 1167. Vll 1199−1201 saudihe varmitest. Lidn šingotihe [[keitandsol]]an pramozlal. Vhesai 1552 nimituz oli ''Rus'' ({{lang-ru|Ру́са}}). Mülüi [[Ročinma]]n okkupacijan zonha vll 1611−1617, kaik oli vargastadud. Vspäi 1785 šingotase kurortaks. Vl 1878 raudte Uz'lidnaspäi tuli lidnha (om muretud [[Toine mail'man soda|Suren sodan]] aigan), vl 1894 — «[[Pskov]] — [[Bologoje]]»-raudte. Lidn sai oficiališt nügüdläšt nimitust 20. voz'sadaspäi, oficialitomišt — 16. voz'sadaspäi. Vanh Russ šingotase sömtegimišton edheotandoil, ladimensauvomižen «Staroruspribor»-tegimel<ref>[http://staroruspribor.ru/ Vanhan Russan ladimensauvomižen tegimen sait (''staroruspribor.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (gazklapanad i gazpoltimed tegimišton täht), aviakohenduztegimel i himižen mašiništonsauvondan tegimel, mugažo turizmal. == Geografijan andmused == [[Fail:Novgorod-oblast-Starorussky.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz rajonas i agjas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase rajonan pohjoižes, Polist'-jogen da sen huran Porus'j-ližajogen ({{lang-ru|Порусья}}) kaikil randoil ([[Lovat'|Lovatin]] i [[Il'mjärv]]en bassein), 25 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Sur' Uz'lidn|Surhe Uz'lidnhasai]] om 59 km pohjoižhe orhal vai 97 km avtotedme ümbri Il'mjärves. Toine lähembaine lidn om [[Sol'ci]] 64 km päivlaskmha orhal vai 79 km avtol. == Tobmuz == Dubovici- (1 107 rist. vl 2010) i Roščino- (kaikenaigaižeta ristitištota vl 2010) küläd mülüdas lidnankundha Vanhan Russan ližaks. Lidnankundan pind — 34,87 km². Lidnankundan tobmuden pämez' om Deputatoiden nevondkundan ezimez'. Edeline nevondkundan ezimez' om Aleksandra Džumaeva, radoi vspäi 2005. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 31 809 ristitud, lidnankundan — 32 816 ristitud, rajonan seičeme kümnendest, vn 2021 lidnan — 27 487 ristitud. Vl 2017 kaik 29 019 ristitud elihe lidnas i 30 081 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 40..41 tuh. eläjid vll 1979−2001 (41 600 rist. vl 1992). Edel 2005. vot lidnan pind oli 24 nellikkilometrad, sid' poleni. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 87,4 %, [[ukrainalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 1,8 %, rahvahuden ozutandata — 10,4 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] üks'toštkümne pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/283 Vanhan Russan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma kaičenus i saudud lidnas: Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', nell' jumalanpertid, kaks' časounäd i Spasan Toižetamižen jumalankodi (kaks' päjumalanpertid i kaks' jumalanpertid). Niiden ližaks ühesa jumalanpertid i seičeme časounäd oma pandud mantazole. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne nimitadud päivkodid i edelškolišt palakundad, koume keskškolad (nomer 2, 5, 8), gimnazii, adaptiruidud škol nomer 3, lapsiden sädamižen keskuz, čomamahtoiden škol S.V. Rahmaninovan nimed, sportškol. Vanhan Russan agrotehnine kolledž<ref>[http://agrocollege.edusite.ru/ Vanhan Russan agrotehnižen kolledžan sait (''agrocollege.edusite.ru'').] {{ref-ru}}</ref> i [[Boroviči]]n medkolledžan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Staraya Russa asv2018-07 various09 SobornayaSq3.jpg|Päjumalanpertin torg (2018) Staraya Russa asv2018-07 various41 Resurrection Cathedral.jpg|Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', vn 2018 nägu Staraya Russa asv2018-07 various25 Staroruspribor.jpg|«Staroruspribor»-tegim vl 2018 Staraya Russa asv2018-07 aerial view1 resort.jpg|Lebutaho lidnas spavitajan redun uitonke, 2018 Старая Русса, Железнодорожный вокзал.jpg|''Vanh Russ''-päraudtestancijan sauvuz vl 2021 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://sovetrussa.ru/ Lidnan Deputatoiden nevondkundan oficialine sait (''sovetrussa.ru'').] {{ref-ru}} * [http://admrussa.gosuslugi.ru/ Vanhan Russan lidnankundan da rajonan ühthižen administracijan oficialine sait (''admrussa.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [http://admgorod.admrussa.ru/ Lidnan administracijan endevanh sait (''admgorod.admrussa.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Старая Русса}} {{Uz'lidnan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Uz'lidnan agjan lidnad]] [[Kategorii:Vanhan Russan rajon|*]] 5dgmvy7ttg3sp6kfrapl8xx7d6frujp 0 20457 186281 177813 2026-03-28T19:22:23Z Koiravva 1717 formitez 186281 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Aleksandrovsk Sahalinal<br />Александровск-Сахалинский | Lidnanznam = Aleksandrovsk.png | Flag = Flag of Aleksandrovsk-Sakhalinsky rayon (Sakhalin oblast).svg | Lidnanznam text = Aleksandrovskan Sahalinal lidnanznam | Flag text = Aleksandrovskan Sahalinal flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 8,769 | Voz' = 2023 | Pind = 22 | Fail = Александровск-Сахалинский, ул. Кондрашкина, 7 (1).jpg | Pämez' = Vladlen Antonük<br/>(eloku 2021—) | Telefonkod = +7-42434-xx-xxx | Avtokod = 65 | Aigvö = [[UTC]]+11 (MSK+8) }} '''Aleksandrovsk Sahalinal''' ({{lang-ru|Алекса́ндровск-Сахали́нский}}) om [[Venäma]]n lidn [[Sahalinan agj]]an [[Sahalin]]-saren keskuzpalan päivlaskmas. Se om «Aleksandrovskan Sahalinal rajon»-lidnümbrikon administrativine keskuz (vspäi 2005). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud Venäman imperijha kaičendsodapostaks, tetas ''Aleksandrovskii''-postaks vspäi 1862. Nimitihe [[Aleksandr II Päzutai|Aleksandr II]]-imperatoran mödhe, šingotihe [[mec]]an varhapanendal i [[kivihil'|kivihilen]] samižel, kävutihe katargan türmatud mehiden töid. Anttihe lidnan statusad vl 1917. Vozil 1920−1925 lidn oli okkupiruidud Japonijal. Vl 1926 udesnimitihe nügüdläižikš i kätihe Sahalinan ümbrikon keskuseks Edahaižen Päivnouzmpolen randas. Vll 1932−1947 oli Sahalinan agjan administrativižen keskusen. Aleksandrovsk Sahalinal šingotase kivihilen samižel i sömtegimištol (leibänkombinat, kalanpüdand), mugažo meriport radab. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Alexandrovsk-Sakhalinsky District (Sakhalin Oblast).svg|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz agjas (2010)]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan suves, Tünen valdmeren [[Tataran sal'm]]en pohjoižpäivnouzmaižel randal, 31 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Suvisahalinsk]]hasai om 440 km suvhe orhal vai 550 km avtotel. Lähembaižed lidnad om [[Poronaisk]] i [[Uglegorsk (Sahalinan agj)|Uglegorsk]] 200 km suvhe orhal. Avtote ühtenzoitab lidnad lähembaiženke Timovskoje-raudtestancijanke ({{lang-ru|Тымовское}}), se om kuz'kümnes kilometras päivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]]. Lidnan tahondan londuseližed arvoimižed om [[Edahaine Pohjoine|Edahaižen Pohjoižen]] arvoimižihe tazostadud. Voden keskmäine lämuz om +1,2 C°, heinkun-elokun +15,5..+16,7 C°, tal'vkun-uhokun −12,0..−15,4 C°. Ekstremumad oma −41,0 C° (viluku) i +32,0 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −2,4 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +5,7 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus-elokus (heinkun minimum om +0,5 C°). Paneb sadegid 706 mm vodes, enamba elokus-redukus (88..96 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (31..35 mm kus). Meriveden lämuz om −1,5..+0,5 C° kül'mkus-sulakus, +13,8..+16,7 C° heinkus-sügüz'kus. Il'man keskmäine vozne relätivine nepsuz om 78 %. Meriveden keskmäine lämuz vajehtase −0,1..−1,5 C° röunoiš tal'vkus-sulakus, +13,8..+16,7 C° heinkus-sügüz'kus. == Tobmuz == Kaik 13 žilod mülüdas lidnümbrikho Aleksandrovskan Sahalinal ližaks. Lidnümbrikon pind — 4 777,4 km². Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez' (mer). Edeline lidnümbrikon pämez' om Vladimir Il' (''Владимир Иль'', uhoku 2018 — eloku 2021). Lidnümbrikon Suiman ezimez' om Vladimir Dobrodomov vn 2023 redukuspäi. Edeline lidnümbrikon Suiman ezimez' om Oleg Salangin (kül'mku 2018 — reduku 2023). == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 10 613 ristitud, lidnümbrikon — 13 404 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 8 854 eläjad. Kaik 9 504 ristitud elihe lidnas i 11 143 ristitud kaikes lidnümbrikos vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 24 905 eläjad vl 1939 i 19 400 eläjad vl 1992. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] Pühän Jumalanmaman Katken jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/13272 Aleksandrovskan Sahalinal pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om udessaudud vll 1993−2012. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma nell' nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 1..4), kaks' keskškolad (nomer 2 i 6), lapsiden sädamižen ''Raduga''-keskuz («Jumalanbembel'»), čomamahtoiden škol, sportškol V.S. Oščepkovan nimed. Sahalinan bazižen medicinižen kolledžan filial<ref>[http://sbmk.sakhalin.gov.ru/index.php?id=292 Aleksandrovskan Sahalinal filialan lehtpoled Sahalinan bazižen medicinižen kolledžan ''sbmk.sakhalin.gov.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> i Sahalinan valdkundaližen universitetan filial<ref>[http://sakhgu.ru/obuchenie/kolledzhi/aleksandrovsk-saxalinskij_kolledzh_filial/ Aleksandrovskan Sahalinal kolledž (filial) Sahalinan valdkundaližen universitetan ''sakhgu.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Администрация Александровск-Сахалинского района 1.jpg|Rajonan-lidnümbrikon administracijan sauvuz (2016) Церковь Покрова Пресвятой Богородицы в Александровск-Сахалинске.jpg|Pühän Jumalanmaman Katken jumalanpert', vn 2011 nägu Медицинский колледж в Александровск-Сахалинске.jpg|Sahalinan bazižen medicinižen kolledžan filial (2005) Anton Chekhov monument Alexandrovsk-Sakhalinsky file 2.jpg|Monument [[Anton Čehov]]an muštoks (2005) Дом Чехова А.П.jpg|[[Anton Čehov]]an muzei (2018) Библиотека в Александровске-Сахалинском.png|Lidnan kirjišt vl 2022 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.aleks-sakh.ru/ Lidnan da lidnümbrikon tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''aleks-sakh.ru'').] {{ref-ru}} * [http://sakhalin.gov.ru/index.php?id=673 Lidn da lidnümbrik Sahalinan agjan ohjastusen oficialižel ''sakhalin.gov.ru''-saital.] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Alexandrovsk-Sakhalinsky}} {{Sahalinan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sahalinan agjan lidnad]] [[Kategorii:Sahalinan agjan lidnümbrikod]] e4taf6yatobrjm3tdv6k1kpglh38leq 0 20790 186283 185942 2026-03-28T20:26:36Z Motoranger 10577 formitez 186283 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Nlc amundsen.jpg | описание изображения = Rual' Amundsen vvn 1903−1907 matkan aigan,<br />''fotoportretan tegii om Lüdvik Šacinski'' }} '''Rual' Engel'bregt Gravning Amundsen''' ({{lang-no|Roald Engelbregt Gravning Amundsen}} [ˈrùːɑɫ ˈɑ̂mʉnsən]; s. [[16. heinku]] [[1872]], [[Fredrikstad|Borge]], [[Norvegii]] — kol. [[18. kezaku]] [[1928]], [[Barencan meri]], [[Arktik]]) oli norvegine polärine matkadai da tedoidai. Hän viden kesken joukunke saihe [[Suvinaba]]hasai ezmäižen kerdan mail'mas, vn 1911 14. päiväl tal'vkud, i kaik pörduihe tagaz Skottan ekspedicijaspäi erineden. Maskirui edelkävujan ekspedicijoid tedoidusikš, kaiken rahavelgan problemad oliba. == Biografii == Rualin tat oli Jens Engebrekt Amundsen-edheotai-meritorgovan (1820−1886), mam — Hanna Henrike Gustava Salkvist (Amundsen), valdkundmehen tütär. Hö sündutihe nell' poigad, i Rual' oli norembaižen. Ročilaine Elizabet Gustavson-guvernant holdui lapsiš noressai, i Hannan surman jäl'ghe vl 1893 abuti Rualile lujas. Rual' Amundsen openui školas pahoin, taci opendust medicinižen universitetan vaumičendpalakundas. Lapsessai mahtoi štarkta suksil i sportazi, tegi lähižid matkoid vellenke i sebranikoidenke, muga vaumiči oigeta elon planoid. == Tedomatkad == Vn 1895 kevädel Amundsen oigenzi šturmanan egzaminad i ühtni Bel'gijan antarktižhe satusetomha ekspedicijha (1896−1899) merimeheks. Sid' oli ekspedicijoiden pämehen kaiken: * Pohjoižen magnitižen polüsan sijadusen märičend i Lodehližen meriten läbiujund «Joa»-laival ({{lang-no|Gjøa}}, Norvegii — Grenlandii — Kanadan pohjoižrandišt — Aläsk — San Francisko, 1903−1906); * Norvegijan antarktine ekspedicii «Fram»-laivanke i koiril (Madeir — Antarktidan rand — Suvinaba — Antarktidan rand — Tasmanii, 1910−1912); * [[Pohjoine merite|Pohjoižen meriten]] alištuz «Mod»-laival (Oslo — Čelüskin-nem' — Ajon-sar' — Aläsk, 1918−1921); * Transarktine lendand «Norvegii»-dirižablil ({{lang-no|Norge}}, vn 1925 semendku). == Kanz == Amundsen päti ühtneda polärižihe ekspedicijoihe prihastusespäi i jäi naimatoman elon hätkte. Hänel koume sudaruškad oli, kaik naižed oliba lähtnuded mehile edel sidä. Vll 1920/1921 tal'vdundan aigan Čukotkal Amundsen kändihe ižindamaks čukačun Kakonita- i Kamilla-neičukaižiden täht, andoi tütrindamid ičeze kanzannimed da oigenzi opetas Norvegijha ičeze Leon-vellennoks. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://mia.no/follomuseum/uranienborg Rual' Amundsenan (oli pertin pidajan vll 1908−1928) «Uranienborg»-pertin-muzejan lehtpoled Akershus-fül'ken muzejiden ühtelmasen ''mia.no''-saital.] {{ref-no}} {{ref-en}} * [http://frammuseum.no/ «Joa»- i «Fram»-laivoiden muzejad (''frammuseum.no'').] {{ref-en}} {{ref-no}} (+ pdf-fail videl kelel: {{ref-ru}} {{ref-it}} {{ref-fr}} {{ref-es}} {{ref-de}}) [[Kategorii:Norvegijan matkadajad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Norvegijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1872]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 16. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Barencan meres]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1928]] [[Kategorii:Kolnuded kezakun 18. päiväl]] ndpv0zku81elaxnlemxp5mw1pj5m4ha 0 20837 186284 186070 2026-03-28T20:29:09Z Motoranger 10577 formitez 186284 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Neil Armstrong pose.jpg | описание изображения = Nil Armstrongan fotoportret «[[NASA|NASA:n]]» kostüm päle vl 1969 }} '''Nil Olden Armstrong''' ({{lang-en|Neil Alden Armstrong}} [niːl ˈɔːldən ˈɒmstrɒŋ]; sünd. [[5. eloku]] [[1930]], [[Uapakonet]]-lidn, [[Ogajo (štat)|Ogajo]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]] — kol. [[25. eloku]] [[2012]], [[Cincinnati]], Ogajo, AÜV) oli amerikalaine sodamerilendai da astronavt, lendai-kodvii, kosmine inžener da Cincinnnatin universitetan professor. Tegi ezmäšt ristitun haškud [[Kudmaine|Kudmaižen]] pindha (20. heinku 1969) «[[Apollon-11]]»-missijan aigan. == Biografii == Nil oli sündnu Stiven König Armstrong-auditoran ({{lang-en|Stephen Koenig Armstrong}}) i Viola Engelin (angl. ''Viola Louise Engel'') kanzha, šotlandijan i saksan augotižlibundanke. Norembad Džun-sizar i Din-vell' oliba Nilal. Kanz sirdi tatan radon jäl'ghe, oli 16 lidnas, i vl 1944 pördui Uapakonetha. Armstrong oli pästtud Uapakonet-lidnan keskškolaspäi vl 1947. Sai lendajan licenzijad školas opeten völ, edel avtovedajan oiktust. Oli skautoiden likundan ühtnijan i sai kaikiš korktembad «Eagle scout»-rangad. == Sodakar'jer == Vspäi 1947 Nil Armstrong openui Pördjun universitetas kaks' vot, aviacijan inžiniringan specialižusenke. Valdkund maksoi opendust koumevoččen armijan radnikoičendan arvoimiženke, i Armstrong läksi armijha. Ühtni [[Korejan soda]]ha, lendi 78 kerdad i oli lodud ühten kerdan. Vl 1955 pästtihe universitetaspäi bakalavraks. Lendi kosmosha kaks' kerdad, ezmäižen kerdan oli «Džemini-8»-missijan käsknikan vn 1966 keväz'kus, tehtihe kahten laivan ühtnendad kosmosas. == Kanz == Armstrong oli naižiš kahtišti. Dženet Šeron oli ezmäine ak vll 1956−1994, erigoitihe, sündutihe Mark- i Erik-poigid, Karen-tütär koli laps'aigan. Kerol Held Nait oli kahtenz' ak vspäi 1994 Nilan surmhasai. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:AÜV:oiden astronavtad]] [[Kategorii:AÜV:oiden lendajad]] [[Kategorii:Kosmonavtad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Lendajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Ogajoho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1930]] [[Kategorii:Sündnuded elokun 5. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Cincinnatiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2012]] [[Kategorii:Kolnuded elokun 25. päiväl]] 9k6fh294ht2571att3mt01gvzwzpybc 0 21855 186269 142698 2026-03-28T17:22:48Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186269 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Franz Schubert by Wilhelm August Rieder 1875 cropped.jpg | описание изображения = Franc Šubert voikuval<br />(Vil'hel'm Avgust Rider sädi portretan vl 1875, om pirtud vn 1825 akvarelišpäi) }} '''Franc Peter Šubert''' ({{lang-de|Franz Peter Schubert}} [ˈfʁant͡s ˈpeːtɐ ˈʃuːbɐt]; [[31. viluku]] [[1797]], [[Ven]], [[Avstrijan imperii]] — [[19. kül'mku]] [[1828]], sigä-žo) oli avstrijalaine muzikankirjutai, muzikan [[romantizm]]an üks' alusenpanijoišpäi. Kirjuti enamba 600 kompozicijoid änen täht, äiluguižid sädusid fortepjanon täht, seičeme simfonijad i üks' simfonii jäti kesken, kümne operad, mülütadas niid [[klassine muzik|klassižen muzikan]] nimikirjuteshe. == Biografii == Franc Peter Šubert oli sündnu Venan ezilidnas Lihentalin tulendan školan Franc Teodor Šubert-opendajan kanzha. Tat oli muzikantan-navedijan, libui moravijalaižiš manmehišpäi. Mam — Elizabet Šubert (neiččel Fic), oli silezijalaižen lukkolsepan tütren. Vaiše viž last jäihe elegil nell'toštkümnespäi, Francan Peteran üks' vellišpäi Ferdinand oli muzikankirjutajan mugažo. Franc ozuti muzikališt lahjakahut aigoiš. Hänen ezmäižed näradoičijad oliba kodihižed: tat openzi vändmaha violižel, Ignac-veik — fortepjanol. Kuz'vozne openui Lihentalin tulendan školas. Seičeme vot igäspäi oti organan vändon urokoid Lihentalin jumalanpertin kapel'meisteral. Üks'toštkümnevozne Franc oli ottud «pajatajaks prihaižeks» Venan tanhaližhe kapellha i Konviktha (škol pansionanke). Vll 1810−1813 Šubert sädi operan, simfonijan, pjesid fortepjanole i pajoid. Ezmäi pästajad pučihe kompozitoran sädusiden publikočendaspäi. Šubert radoi školas, sid' muzikan opendajan elokahas perehes. Iohann Fogl' edesteli Šubertan sädusid baritonal Venan saloniš, i ned saihe tetabut, ezmäine linni pandud muzikha vl 1816 [[Göte Johan Vol'fgang fon|Göten]] «Meckunigaz»-ballad (saks. ''Erlkönig''). Muzikankirjutai oli uskojan ristitun, ei ole naižiš, koli lapsetoman [[kohtuline tif|kohtuližes tifaspäi]]. Seičemen simfonijan löudmine vl 1867 ližazi mel'hetartust Šubertan muzikale. == Valitud sädused == === Orkestran täht === * Simfonii nomer 8 («Jättud kesken») h-moll (1822) * Simfonii nomer 9 («Sur'») C-dur (1828) * Kahesa ezivändod === Änen täht fortepjanonke === * Vokaline «Čomakulu mellicnikan ak»-cikl (1823, {{lang-de|Die schöne Müllerin}}) * Vokaline «Tal'veline matk»-cikl (1827, {{lang-de|Winterreise}}) * «Joucnen pajo»-kogoduz (1828, {{lang-de|Der Schwanengesang}}) * Ave Maria («Ellen:an koumanz' pajo», saks. ''Ellens dritter Gesang'') * Toižed pajod (eriližešti i kogodusiš, kaik om kaičenus läz 600) == Fortepjanon täht solo == * Kaks'kümne koume sonatad (1815−1828) * «Kalaidai»-fantazii (1821, {{lang-de|Der Wanderer}}) * Üks'toštkümne ekspromtad (1827−1828) * Kuz' muzikališt kurod (1823−1828) * Enamba mi 400 kargud (1812−1827, val'sad, lendlerad, saksalaižed kargud, menuetad, ekosezad, galopad) == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Avstrijan muzikankirjutajad]] [[Kategorii:Muzikankirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Venha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1797]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 31. päiväl]] anelt3jegyu4e0zupu8ttrnkqbi98f6 0 21931 186304 139848 2026-03-29T11:49:46Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186304 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Retrato de Vasco da Gama.png | описание изображения = Vasko da Gama,<br />tundmatoman pirdajan voikuva, 16. voz'sada }} '''Vasko da Gama''' ({{lang-pt|Vasco da Gama}} [ˈvaʃku ðɐ ˈɣɐ̃mɐ]; sünd. 29. sügüz'ku [[1460]], [[Siniš]]-lidn, [[Portugalii]], — kol. [[24. tal'vku]] [[1524]], [[Kočin|Kočči]]-lidn, [[Indii]]) oli portugalijalaine merimatkadai [[Sured geografižed avaidused|Suriden geografižiden avaidusiden]] aigan. Oli voziden 1497−1499 ekspedicijan käsknikan, kudamb löuzi merited [[Evrop]]aspäi Indijha Suviafrikan ümbärten. Sai Vidigeira-grafan arvon vl 1519. [[Fail:Gama route 1.svg|thumb|left|250px|Vasko da Gaman ezmäižen ekspedicijan te, möhemba torguindte]] == Biografii == Libui amuižes portugaližes roduspäi. Ujui Indijha koume kerdad, kahtenden kerdan vll 1502−1503, i koumanden kerdan kahtenke poiganke vl 1524. Vasko da Gama radoi [[Portugaline Indii|Portugaližen Indijan]] varakunigahal vn 1524 sügüz'kun 5. päiväspäi, koli [[malärii|malärijaspäi]], mahapandihe hibjan tošti kodimaižes Portugalijas. Portugalijalaižed paniba Indijan tetabiden meriportoiden alust: [[Mumbai|Bombei]], [[Čennai|Madras]], [[Goa]]. Vasko da Gama oli nainu, Katarina di Ataidi oli merimatkadajan ak, sündutihe kut poigad i üht tütärt, kaik oliba täuz'kaznuzikš. Nimitihe [[Vasko da Gam]]-lidnad da portad (läz 100 tuh. eläjid vl 2017) indižes Goa-štatas matkadajan muštoks. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Portugalijan matkadajad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1460]] [[Kategorii:Kolnuded Koččiš]] nuqxtmjxeyz6737izujnetn4loddzu8 0 21987 186302 168385 2026-03-29T11:32:28Z Motoranger 10577 +virkand, kategorijad+ 186302 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Hernán Cortés, s. XVI.jpg | описание изображения = Ernan Kortesan — [[Oahak]]an markizan oficialine portret rodun znamanke,<br />tundmatoman tegijan gravür 19. voz'sadan «Book of America»-kirjaspäi }} '''Fernando Kortés de Monroi i Pisarro Al'tamirano''' ({{lang-es|Fernando Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano}} [eɾˈnaŋ koɾˈtes ðe monˈroj i piˈθaro altamiˈɾano]), tetas kuti ''Ernan Kortes'' ({{lang-es|Hernán Cortés}}; sünd. [[1485]], [[Medel'jin (Ispanii)|Medel'jin]], [[Kastilijan da Leonan kunigahuz]] — kol. [[2. tal'vku]], [[1547]], [[Sevil'j]]an [[Kastil'jeha de la Kuest]]-ezilidn, [[Ispanii]]) oli ispanijalaine konkistador, anasti [[Meksik]]ad i likvidirui [[actekad|actekiden]] valdkundad. Kortes toi Evropha [[vanil'|vanilid]] i [[šokolad]]an receptad, kävutaškanzihe niid 1520-nziš vozišpäi. == Biografii == Libui sugukahiden idal'goiden gol'dunudes roduspäi. Openui [[Salamankan universitet]]as kaks' vot, sid' valiči sodakar'jerad. Kortes om mahapandud tošti Meksikas vl 1566. Meksikan muštpachad oma pandud mantazole eläjiden vastustelendan taguiči. [[Kalifornijan laht]] nimitase Kortesan mereks Meksikan territorijal. == Sodakar'jer == [[Fail:Cortés Ruta Cuba-Tenochtitlan.png|thumb|left|250px|Vn 1519 Kortesan matk Kubaspäi actekiden [[Tenočtitlan]]-pälidnhasai, merimatk om ozutadud rusttal mujul, Meksikan röunad oma nügüd'aigaižed.]] Konkistador ühtni [[Kuba]]n alištushe vll 1510−1514. Oti iniciativ ičeze käzihe i leviti anastuzsodad Meksikas vll 1519−1521. Oli [[Uz' Ispanii]]-kolonijan jenaral-gubernatoran vll 1522−26, pördui Evropha kovan voibištelendan tagut tobmudehe näht. == Kanz == Ernan Kortes oli nainu kaks' kerdad. Katalina Huares Markaida oli Kortesan ezmäine ak (naihe Kuba-sarel, 1514−1522), koli tulden Meksikha korktoiden mägiden klimataspäi. Huana Ramires de Orel'jano de Sunjiga oli toine ak (1529−1547). Kaik oli kümne last Kortesal, sidä kesken kuz' last sünduihe naimiželos i völ nell' sudaruškoišpäi. Kaks' poigad da kaks' tütred oli Kortesal indejalaižiš (actekiden) Leonora i Malinče naložnicoišpäi-princessišpäi, no kaik-se ned lapsed oliba legitimižed. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Konkistadorad]] [[Kategorii:Ispanijan istorii]] [[Kategorii:Meksikan istorii]] [[Kategorii:Kolonializm]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Ispanijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1485]] [[Kategorii:Kolnuded Ispanijas]] 8gh29j2zvpjbea9oo17upw9hylxkf82 0 22048 186285 142748 2026-03-28T20:31:49Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186285 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Jacques Cartier 1851-1852.jpg | описание изображения = Žak Kartje voikuval,<br />kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi }} [[Fail:Cartier Second Voyage Map 1.png|thumb|left|200px|Kahtenden ekspedicijan vezite (1535−1536)]] '''Žak Kartje''' ({{lang-fr|Jacques Cartier}} [ʒak kaʁtje], [[bretonin kel'|bret]].: ''Jakez Karter''; sünd. [[31. tal'vku]] [[1491]], [[Sen-Malo]]-lidn, [[Bretanin gercogkund]] — kol. [[1. sügüz'ku]] [[1557]], sigä-žo, [[Francii]]) oli francijalaine (bretonilaine) merimatkadai da tedoidai. Om [[Kanad]]an territorijoiden edelmatkai, zavodi [[Amerik]]an francižen kolonizacijan. == Biografii == Tedoidajan kazvatajad oliba Žame Kartje-tat i Žesslen Žansar-mam. Ekspedicijoiden jäl'ghe Kartje eli kodiman tahoiš igän lophusai, radoi kändajan [[portugalijan kel'|portugalijan kelespäi]]. == Ekspedicijad == Ezimeletaden, Kartje ühtni florencijalaižen [[Džovanni da Verraccano]]-tedoidajan ekspedicijoihe Pohjoižamerikan randannoks vl 1524 da Suviamerikannoks möhemba. Francijan [[Francisk I]]-kunigaz varatoiti heid löudamha lühüdambad ted Indijannoks da Kitainnoks. Vl 1532 mülütihe Bretonin gercogkundad Francijha, i se-žo kunigaz valiči Kartjed jätkustamha ecmižid. Merimatkadai tegi koume ekspedicijad Pohjoižamerikan randannoks vll 1534, 1535−1536 i 1541−1542, ümbrikirjuti [[Njufaundlend]]an randoid, [[Ph. Lavrentijan jogi|Ph. Lavrentijan jogen]] da [[Ph. Lavrentijan laht|lahten]]. Kartje mainiti lavrentijalaižiden [[irokezad|irokeziden]] ''kanada''-sanan («külä») i nimiti territorijoid ''kanadoikš'' («külikš»). Regionan vezimaršrutad oliba sured da pit'kad i voiba olda vaiše znamasižel kontinental, mitte ei ole tedoiduses völ. Edel 1605 vot ei olend evropalaižiden kaikenaigaižid eländpunktoid nügüdläižen Kanadan territorijal. == Kanz == Žak Kartje oli arvostadud merimez' i nai koditahondas vl 1520, Meri Ketrin de Granš oli hänen ak sijaližes elitaspäi. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.musee-jacques-cartier.fr/ Žak Kartjen erižpertin-muzejan sait, Sen-Malo (''musee-jacques-cartier.fr'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} [[Kategorii:Francijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kanadan istorii]] [[Kategorii:Sündnuded Francijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1491]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 31. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Francijas]] no2tbtqpl0rw59tgcm1gtwv0vy64a7e 186286 186285 2026-03-28T20:33:59Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186286 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Jacques Cartier 1851-1852.jpg | описание изображения = Žak Kartje voikuval,<br />kvebekalaine Teofil Amel'-pirdai sädi läz 1844 vot aigaližembil kuvilpäi }} [[Fail:Cartier Second Voyage Map 1.png|thumb|left|200px|Kahtenden ekspedicijan vezite (1535−1536)]] '''Žak Kartje''' ({{lang-fr|Jacques Cartier}} [ʒak kaʁtje], [[bretonin kel'|bret]].: ''Jakez Karter''; sünd. [[31. tal'vku]] [[1491]], [[Sen-Malo]]-lidn, [[Bretanin gercogkund]] — kol. [[1. sügüz'ku]] [[1557]], sigä-žo, [[Francii]]) oli francijalaine (bretonilaine) merimatkadai da tedoidai. Om [[Kanad]]an territorijoiden edelmatkai, zavodi [[Amerik]]an francižen kolonizacijan. == Biografii == Tedoidajan kazvatajad oliba Žame Kartje-tat i Žesslen Žansar-mam. Ekspedicijoiden jäl'ghe Kartje eli kodiman tahoiš igän lophusai, radoi kändajan [[portugalijan kel'|portugalijan kelespäi]]. == Ekspedicijad == Ezimeletaden, Kartje ühtni florencijalaižen [[Džovanni da Verraccano]]-tedoidajan ekspedicijoihe Pohjoižamerikan randannoks vl 1524 da Suviamerikannoks möhemba. Francijan [[Francisk I]]-kunigaz varatoiti heid löudamha lühüdambad ted Indijannoks da Kitainnoks. Vl 1532 mülütihe Bretonin gercogkundad Francijha, i se-žo kunigaz valiči Kartjed jätkustamha ecmižid. Merimatkadai tegi koume ekspedicijad Pohjoižamerikan randannoks vll 1534, 1535−1536 i 1541−1542, ümbrikirjuti [[Njufaundlend]]an randoid, [[Ph. Lavrentijan jogi|Ph. Lavrentijan jogen]] da [[Ph. Lavrentijan laht|lahten]]. Kartje mainiti lavrentijalaižiden [[irokezad|irokeziden]] ''kanada''-sanan («külä») i nimiti territorijoid ''kanadoikš'' («külikš»). Regionan vezimaršrutad oliba sured da pit'kad i voiba olda vaiše znamasižel kontinental, mitte ei ole tedoiduses völ. Edel 1605 vot ei olend evropalaižiden kaikenaigaižid eländpunktoid nügüdläižen Kanadan territorijal. == Kanz == Žak Kartje oli arvostadud merimez' i nai koditahondas vl 1520, Meri Ketrin de Granš oli hänen ak sijaližes elitaspäi. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.musee-jacques-cartier.fr/ Žak Kartjen erižpertin-muzejan sait, Sen-Malo (''musee-jacques-cartier.fr'').] {{ref-fr}} {{ref-en}} [[Kategorii:Francijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kanadan istorii]] [[Kategorii:Sündnuded Francijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1491]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 31. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Francijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1557]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 1. päiväl]] ntftvgdxgpkleaa6g4ceen99tbmfann 0 30586 186305 143961 2026-03-29T11:53:11Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186305 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii}} '''Abu Abdullah Muhammad ibn Abdullah at-Tandži''', om tetab enamba '''Ibn Battuta'''-nimenke ({{lang-ber|ⵎⵉⵙ ⵏ ⵡⵓⴱⵟⵟⵓⵟ}} ''Mis N Vubttut'', {{lang-ar|ابن بطوطة‎}} ''Ibn Baṭṭūṭa''; sünd. [[24. uhoku]] [[1304]], [[Tanžer]], [[Marok]] — kol. 1368 vai 1369, Marok) oli berberine islamine matkadai i kalaidai torgovan. Ajeli Afrikan, Suvievropan i Azijan äjihe maihe, [[Bulgar]]aspäi [[Mombas]]hasai, [[Tombuktu]]späi [[Kitai]]hesai. Diktui «Lahj kaclijoile lidnoiden mel'heižtahoiš i matkoiden čudoiš»-kirjad vll 1354−1355 muštospäi i olnuziden tedotöiden alusel, ka ei tekoi tarkoikti, oli-k mez' Kitaiš. Ibn Battutan matkoiden ühthine piduz ületi 117 tuhad kilometrid, hän oleli 44 nügüdläižen valdkundan territorijal. == Biografii == Tuleban aigan matkadai oli sündnu arvostadud Abdallah al-Lavati-šeihan kanzha. Ezitatad libuiba berberižes lavata-heimospäi, se nägub kanzannimespäi. Om tetab vähän Ibn Battutan laps'aigas. Hän sai opendust medreses i zavodi [[hadž]]ad [[Mekk]]hasai vn 1325 kezal. Sijaližed sodad i ozaitelemižed matkan aigan pidihe mest jäta znamasižiš lidnoiš, i hän saihe Egipthasai vaiše vn 1326 kevädel. Oleskeli Mekkas, sid' [[Lähine Päivnouzmma|Lähižen Päivnouzmman]] lidnoiš i pördui Mekkha, kus sai [[fakih]]-arvod (jumalantedai). Äi neičeižid putui matkadajale. Mez' nai ühesakuižen olendan aigan [[Mal'divad]]-saril, oti rauhan sultanan tütärt akaks. Memuaroiden kirjutandan jäl'ghe Ibn Battuta oli pandud käsköl kadin radsijha (šariatan sudii) Marokos. == Matkad == Jagadas matkoid koumeks pordoks: * 1325−1332 (Afrikan pohjoine randišt, Lähine Päivnouzmma, Afrikan päivnouzmaine rand). * 1332−1346 (Päivlaskmaine Azii, Keskuzazii, Suviazii, Kitai). * 1349−1354 (Suvievrop, Pohjoine Afrik i Päivlaskmaižen Afrikan oazisad). Ibn Battuta ümbrikirjuti kaikid maid täudeks lujas. Kätihe hänen kirjan fragmentad Evropan kel'he (latinan kel'he) ezmäižen kerdan vl 1818. Matkadajan kirjutesed anttas hüväd mel'kuvad 14. voz'sadan civilizacijan suren palan polhe, erasihe värihe i ottud velgha andmusihe kacmata. == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Marokon matkadajad]] [[Kategorii:Geografad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Tanžerha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1304]] [[Kategorii:Sündnuded uhokun 24. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Marokos]] jxlj1gtp597ez4c002909vphidlveeb 10 40282 186290 2026-03-28T21:05:40Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186290 wikitext text/x-wiki Palahižen [[päiväižen pimitez|päiväižen pimitesen]] nägud vn 2025 29. päiväl keväz'kud Brastad-žilonno, Lüsečil'-lidnan kund [[Ročinma]]n suvipäivlaskmaižen randpolel, kompiläcii 44 fotospäi. Ezmäine fotokuva om tehtud 11:54:41 sijaližen aigan mödhe, jäl'gmäine 13:00:49. Videon hätkeližuz om 9,2 sekundad.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> nckxb0lyrtyb0rlfwbl6qw9kbangkmh 10 40283 186291 2026-03-28T21:07:23Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "<includeonly>{{Potd/Month|Year=2027|Month=03}}</includeonly><noinclude>{{Potd/2027-03}}[[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]]</noinclude>" 186291 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Potd/Month|Year=2027|Month=03}}</includeonly><noinclude>{{Potd/2027-03}}[[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]]</noinclude> 0dhrr3icpxskba7jxho45aaf2o4tp5w 10 40284 186292 2026-03-28T21:08:49Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Yellowstone National Park (WY, USA), Firehole River, Abflusskanal des Excelsior Geysirs -- 2022 -- 2572-4.jpg" 186292 wikitext text/x-wiki Yellowstone National Park (WY, USA), Firehole River, Abflusskanal des Excelsior Geysirs -- 2022 -- 2572-4.jpg ea334pmnjw6lsljqyaz48qzapszvvpd 10 40285 186293 2026-03-28T21:09:14Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Generation III Extended Cold Weather Clothing System.jpg" 186293 wikitext text/x-wiki Generation III Extended Cold Weather Clothing System.jpg p7yc47u2i6b5omfmv5x0xwovgngag32 10 40286 186294 2026-03-28T21:09:40Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Golden Gate Bridge as seen from Marshall’s Beach, March 2018.jpg" 186294 wikitext text/x-wiki Golden Gate Bridge as seen from Marshall’s Beach, March 2018.jpg 5mjgohv0tteis8g0agzj8c2pmj7oss7 10 40287 186295 2026-03-28T21:10:19Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "CH.SZ.Stoos Fronalpstock Sequence Rescue-Helicopter REGA 16K 16x9-R.jpg" 186295 wikitext text/x-wiki CH.SZ.Stoos Fronalpstock Sequence Rescue-Helicopter REGA 16K 16x9-R.jpg 4yylep9xzmp2t6lbk20ohj2bo8budws 10 40288 186296 2026-03-28T21:10:49Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "A view from the northeast coast of Kåfjorden, 2012 March.jpg" 186296 wikitext text/x-wiki A view from the northeast coast of Kåfjorden, 2012 March.jpg 44ttf1adeupmu134y1toop3l194cxrl 10 40289 186297 2026-03-28T21:11:29Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Blue-winged Minla in Lava May 2025 by Tisha Mukherjee 01.jpg" 186297 wikitext text/x-wiki Blue-winged Minla in Lava May 2025 by Tisha Mukherjee 01.jpg fagamaqkmxpqt0b6vnpa18ogl9n3q1r 10 40290 186298 2026-03-28T21:12:56Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Going am Wilden Kaiser Panorama 2011-01-29.jpg" 186298 wikitext text/x-wiki Going am Wilden Kaiser Panorama 2011-01-29.jpg tb8liszct10458jy86m0xeah54wwiwd 10 40291 186299 2026-03-28T21:13:27Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "North face of Mount Shasta at sunset-2175.jpg" 186299 wikitext text/x-wiki North face of Mount Shasta at sunset-2175.jpg dqsu41h3nhj5j0eim26c060ylmbclj6 10 40292 186300 2026-03-28T21:14:58Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Chuck Sketch, a Wounded Warrior with the veteran swim team, swims laps during a practice session 120214-M-YO938-177.jpg" 186300 wikitext text/x-wiki Chuck Sketch, a Wounded Warrior with the veteran swim team, swims laps during a practice session 120214-M-YO938-177.jpg er3r4fubjqf9bho63p6ic37wpmeftib 10 40293 186301 2026-03-28T21:16:02Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Woman with watering can, Dent de Man.jpg" 186301 wikitext text/x-wiki Woman with watering can, Dent de Man.jpg 5n6xr7hkbpfohks9zqoyg765tpurz2o 14 40294 186306 2026-03-29T11:54:51Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:1304 births}} [[Kategorii:1304]] [[Kategorii:Personalijad sündundan voden mödhe]]" 186306 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:1304 births}} [[Kategorii:1304]] [[Kategorii:Personalijad sündundan voden mödhe]] ei9pmd5zsgwwkde9859ekop5lgollaw