Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.21 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 1074 186307 139850 2026-03-29T15:56:45Z Motoranger 10577 +virkand, kategorijad+ 186307 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Retrato de Hernando de Magallanes.jpg | описание изображения = Fernan Magellanan portret,<br />voikuva Madridan merimuzejas, pirdai om tundmatoi }} '''Fernan Magellan''' ({{lang-pt|Fernão de Magalhães}} [fɨɾˈnɐ̃w̃ dɨ mɐɣɐˈʎɐ̃j̃ʃ]; {{lang-es|Fernando (Hernando) de Magallanes}} [feɾˈnando ðe maɣaˈʎanes] / [- maɣaˈʝanes]; sünd. [[1480]], [[Traz už Montiš]]-agj, [[Portugalii]] — kol. [[27. sulaku]] [[1521]], [[Makatan]]-sar', [[Filippinad]]) — [[Portugalii|portugaline]] da [[Ispanii|ispanine]] merimatkadai. Magellan oli [[Ezmäine ujund mail'mas ümbri|ezmäižen mail'man ujundan]] (1519−1522) käsknikan. Avaiži [[Magellanan sal'm]]en. Merimatkadai tömehištonke oma ezmäižed evropalaižed, kudambad saiba ujuden [[Tün' valdmeri|Tüned valdmert]] [[Atlantine valdmeri|Atlantižespäi]]. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Fernão de Magalhães}} {{stub}} [[Kategorii:Ispanijan matkadajad]] [[Kategorii:Portugalijan matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Portugalijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1480]] [[Kategorii:Kolnuded Filippinoil]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1521]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 27. päiväl]] qfduenn9pzxz48sr3bnz602ifdti4io 0 1269 186324 149507 2026-03-29T18:33:53Z Motoranger 10577 formitez, ližaduz, +galerei 186324 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Mrongovo<br />Mrągowo | Lidnanznam = POL Mrągowo COA.svg | Flag = POL Mrągowo flag.svg | Lidnanznam text = Mrongovon lidnanznam | Flag text = Mrongovon flag | Valdkund = Pol'šanma | Eläjiden lugu = 19,084 | Voz' = 2025 | Pind = 14.80 | Fail = Mragowo-Magistrackie.jpg | Pämez' = Stanislav Bulajevski<br/>(kül'mku 2018—,<br/>''Stanisław Bułajewski'') | Telefonkod = +48-89 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Mrągowo location map.png|thumb|left|200px|Lidnan kart (2013)]] '''Mrongovo''' ({{lang-pl|Mrągowo}} [mrɔŋˈɡɔvɔ], vhesai 1947 ''Ządźbork'' [ˈʐɔɲd͡ʑbɔrk]; [[saksan kel'|saksan kelel]]: ''Sensburg'' [ˈzɛnsbʊʁk]) om kurortlidn [[Pol'šanma]]n pohjoižpäivnouzmas. Mülüb [[Varminiž-Mazuran sodaveikund]]ha. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1348, istorine nimi om ''Sensburg'' pol'šan ''Ządzbork''-versijanke. Se sai lidnan oiktusid vl 1444. Raudte tuli lidnha vl 1897. Vl 1947 udesnimitihe lidnad 19. voz'sadan Pol'šanman Kšištof Mrongoviuš-filosofan da kašuban kelentedomehen oiktastuseks. Mrongovo šingotase turizmal da torguindal, mugažo industrijan nenil sarakoil: sömtegimišt (maid, kalaižanduz), punümbriradmine (mebel', iknad), omblendtegmišton «Varmii»-tegim, maižanduzmašinoiden pästand ([[traktor]]ad, metallurgine tegim). == Geografijan andmused == [[Fail:POL Mrągowo map.svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz sodaveikundas i valdkundas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase sodaveikundan keskuzpalan päivnouzmas, Mazurijan järviden rajonan keskes, 20..200 m ü.m.t. korktusil. Suremb järv om Čos ({{lang-pl|Czos}}, {{lang-de|Schoss-See}}) lidnan suvipäivnouzmas, 2,8 km² pindal. Matkad sodaveikundan [[Ol'štin]]-keskushesai om kuz'kümne kilometrad päivlaskmha. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +6,7 C°, heinkun lämuz om +17,2 C°, vilukun — −3,5 C°. Paneb sadegid 450..600 mm vodes. == Eläjad == Vl 2016 lidnan eläjiden lugu oli 21 592 ristitud, vl 2020 — 21 302 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli vll 1999−2020, se vajehtihe 21..22 tuhad eläjid röunoiš. Jaugvägiden sodapalakundad baziruihe lidnas vll 1719−1954, harjoituzkeskuz i sodasidonikoiden openduzkeskuz radoiba vll 1955−2002. Nügüd'aigan kazarmad oma municipaližed sauvused vai mödud. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Mrągowo 4.jpg|Lidnan tobmuden sauvused (2007) Mrągowo Honorat 6.jpg|Ph. Honorat Koz'minskijan jumalanpert' (riman katoline), vn 2009 nägu Mrągowo - Mrongoville (01).jpg|Vesternoiden ''Mrongoville''-lidnut vl 2012 Mrągowo-dom kultury.jpg|Kul'turan da turizman keskuz (vn 2005 olend) Mrągowo - hala sportowa.jpg|Sportkeskuz (2015) Pier in Mrągowo.jpg|Pirs Čos-järvel vl 2012 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{POL|#}} [[Limanov]], [[Pol'šanma]] (vn 2006 redukun 2. päiväspäi) * {{GER|#}} [[Grünberg]], [[Hessen]], [[Saksanma]] (vn 1992 redukun 12. päiväspäi) * {{RUS|#}} [[Zelenogradsk]], [[Kaliningradan agj]], [[Venäma]] (vn 2011 sulakun 9. päiväspäi; vl 2022 kosketused oma seižuhtadud Venäman polespäi) == Irdkosketused == * [http://www.mragowo.pl/ Lidnan oficialine sait (''mragowo.pl'').] {{ref-pl}} {{Commons|Mrągowo}} [[Kategorii:Pol'šanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Varminiž-Mazuran sodaveikund]] g8dodznh29tiombmrkn0mm2o2f4huut 0 3312 186311 186032 2026-03-29T16:17:15Z Motoranger 10577 +virkand 186311 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Sarah Bernhardt by Paul Nadar (crop).jpg | описание изображения = Sara Bernar läz 1878 }} '''Sara Bernar''' ({{lang-fr|Sarah Bernhardt}} [saʁa bɛʁnɑʁt]), oli sündnu '''Genriett Rozin Bernar'''-nimenke ({{lang-fr|Henriette Rosine Bernard}}; sünd. [[22. reduku]] [[1844]], [[Pariž]], [[Francii]] — kol. [[26. keväz'ku]] [[1923]], sigä-žo) oli [[Francii|francijalaine]] aktris. == Literatur == * ''Dans les nuages, Impressions d'une chaise'' (1878) * ''L'Aveu, drame en un acte en prose'' (1888) * ''Adrienne Lecouvreur, drame en six actes'' (1907) * ''Ma Double Vie'' (1907) * ''Un Coeur d'Homme, pièce en quatre actes'' (1911) * ''Petite Idole'' (1920) * ''L'Art du Théâtre: la voix, le geste, la prononciation, etc.'' (1923) == Fil'mad == * 1900: ''[[Le Duel d'Hamlet]]'' * 1908: ''[[La Tosca]]'' * 1911: ''[[La Dame aux Camélias]]'' * 1912: ''[[Adrienne Lecouvreur]]'' * 1912: ''[[Les Amours de la reine Élisabeth|Les Amours d'Elisabeth, Reine d'Angleterre]]'' * 1912: ''Sarah Bernhardt à Belle-Isle'' * 1915: ''Mères Françaises'' * 1915: ''Ceux de Chez Nous'' * 1916: ''Jeanne Doré'' * 1921: ''Daniel'' * 1923: ''La Voyante'' == Muzik == * ''Phèdre'' (1902) * ''Le Lac'' (''The Lake'') (1902) * ''La Fiancée du Timbalier'' (1902) * ''Lucie'' (1902) * ''Le Lac'' (1903) * ''La Samaritaine'' (1903) * ''Les Vieux'' (1903) * ''Un Évangile'' (1903) * ''Phèdre'' (1903) * ''La Mort d'Izéil'' (1903) * ''La Rêverie de Théroigne de Méricourt'' (1903) * ''Un Peu de Musique'' (1903) * ''L'Aiglon'' (1910) * ''Phèdre'' (1910) * ''Les Buffons'' (1908) * ''La Samaritaine'' (1910) * ''L'Étoile dans la Nuit'' (1918) * ''Prière pour nos Ennemis'' (1918) == Galerei == <center><gallery> Bernhardt.jpg Bernhardt in Theodora Early in Career.jpg Bernhardt with elaborate headdress.jpg Bernhardt Performs (Sorceress).jpg Bernhardt as Joan of Arc.jpg|[[Žanna D'Ark]]an roliš Bernhardt as Cleopatra.jpg|[[Kleopatra]]n roliš Bernhardt (Gismonda).jpg Bernhardt Near Table.jpg|Bernar läz stal'cad Bernhardt later years 2.jpg|Möhembaižed voded Bernhardts Chateau Near Conde.jpg </gallery></center> == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.sarah-bernhardt.com/ Sait Sara Bernaran polhe (''sarah-bernhardt.com'').] {{ref-en}} * [http://www.ibdb.com/person.asp?ID=9688 Sara Bernar «Internet Broadway Database»-saital.] {{ref-en}} * [http://www.imdb.com/name/nm0076800 Sara Bernar: IMDB.] {{ref-en}} {{Commons|Sarah Bernhardt}} {{stub}} [[Kategorii:Francijan aktrisad]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Parižha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1844]] [[Kategorii:Sündnuded redukun 22. päiväl]] lwbheanqawct3npcu883arduer7elfq 0 5258 186326 182793 2026-03-30T05:46:38Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186326 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Chaplin The Champion.jpg | описание изображения = Čarli Čaplin [[1915]]-nden voden [[Čempion (fil'm)|Čempion-fil'mas]] }} '''Čarl'z «Čarli» Spenser Čaplin''' ({{lang-en|Charles «Charlie» Spencer Chaplin}} [ʧɑːlz ˈspensə ˈʧæplɪn]; sünd. [[16. sulaku]] [[1889]], [[London]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[25. tal'vku]] [[1977]], [[Veve]]-lidn, [[Vo (kanton)|Vo-kanton]], [[Šveicarii]]) oli amerikaine i britanine [[laman kino|lamanan kinon]] akt'or, kinoscenarist, muzikankirjutai da režissör, üks' mail'man tetabiš akt'orišpäi. == Kar'jer == Akt'or sädi mail'man kinos Čarli-kalaidajan mel'kuvad 1910-nziden voziden Kistounan kinostudijan lühüdpiduzližil fil'mil. Vspäi 1914 Čaplin oli fil'miden ičeze ühtnendanke režissöraks i scenarijan kirjutajaks, vspäi 1916 prodüsirui fil'mid, vspäi 1918 kirjuti muzikad-ki niile. Čarli Čaplin, [[Meri Pikford]], [[Duglas Ferbenks]] i [[Devid Griffit]] paniba [[United Artists]]-kinostudijan alust vl 1919. Čaplin om Amerikaižen Kinoakademijan premijan vn 1973 laureat, voziden 1929 i 1972 «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-arvostuzpremijan sai (andase konkursata suriš edessatusiš). == Personaline elo == Čaplin nai nell' kerdad, hänele sündutihe üks'toštkümne last. Erased-se heišpäi kodviba ičtaze vizualižes čomamahtos, no vaiše Džeral'dina Čaplin-kinoaktris sai avarod tetabut. Sidni Čaplin-poig kahtendes naindaspäi kändihe tetabaks teatran akt'oraks. Artistan lapsiden nened jäl'gnikad saiba tetabut: ispanine Una Čaplin-aktris i šveicarine Džeims Tjerre-akt'or, rezissör i akrobat. Bigikinon Mildred Harris-aktris (eli vll 1901−1944) oli Čaplinan ezmäižen akan (reduku 1918 — 1920), heiden poig koli koumepäiväližes igäs. Lita Grei-aktris (1908−1995) — Čaplinan kahtenz' ak (1924−1927), sünduti hänele kaht poigad. Čaplin oli kosketusiš Polett Goddar-aktrisanke (1910−1990) vspäi 1932, heiden oficialine naimiželo jätksihe kuz' vot (1936−1942). Una O'Nil-aktris (1925−1991) (vn 1943 kezakuspäi Čarli Čaplinan surmhasai) sünduti akt'orale koume poigad i viž tütärt, abuti hänele sirta Amerikaspäi. == Täuz'piduzližed fil'mad == Kaikiš niiš fil'miš Čaplin tegi professijoid: prodüser, režissör, scenarist, akt'or, muzikankirjutai. * «''Čočo''» (1921, The Kid) * «''Parižalaine naine''» (1923, A Woman of Paris) * «''Kuldsäruläžund''» (1925, The Gold Rush) * «''Cirk''» (1928, The Circus) * «''Suren lidnan lämoid''» (1931, City Lights / City Lights: A Comedy Romance in Pantomime) * «''Uded aigad''» (1936, Modern Times / The Masses) * «''Sur' diktator''» (1940, The Great Dictator / The Dictator) * «''Mesje Verdu''» (1947, Monsieur Verdoux / A Comedy of Murders / The Ladykiller) * «''Rampan lämoid''» (1952, Limelight) * «''Kunigaz Nju Jorkas''» (1957, A King in New York) * «''Grafanak Honkongaspäi''» (1967, A Countess From Hong Kong) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == {{Commons|Charlie Chaplin}} {{stub}} [[Kategorii:AÜV:oiden akt'orad]] [[Kategorii:Suren Britanijan akt'orad]] [[Kategorii:Akt'orad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1889]] [[Kategorii:Sündnuded sulakun 16. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Šveicarijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1977]] [[Kategorii:Kolnuded tal'vkun 25. päiväl]] 8p1ig3ck77xhdxo24n7vxz9p291voye 186330 186326 2026-03-30T06:16:14Z Motoranger 10577 formitez 186330 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Chaplin The Champion.jpg | описание изображения = Čarli Čaplin [[1915]]-nden voden [[Čempion (fil'm)|Čempion-fil'mas]] }} '''Čarl'z «Čarli» Spenser Čaplin''' ({{lang-en|Charles «Charlie» Spencer Chaplin}} [ʧɑːlz ˈspensə ˈʧæplɪn]; sünd. [[16. sulaku]] [[1889]], [[London]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[25. tal'vku]] [[1977]], [[Veve]]-lidn, [[Vo (kanton)|Vo-kanton]], [[Šveicarii]]) oli amerikaine i britanine [[laman kino|lamanan kinon]] akt'or, kinoscenarist, muzikankirjutai da režissör, üks' mail'man tetabiš akt'orišpäi. == Kar'jer == Akt'or sädi mail'man kinos Čarli-kalaidajan mel'kuvad 1910-nziden voziden Kistounan kinostudijan lühüdpiduzližil fil'mil. Vspäi 1914 Čaplin oli fil'miden ičeze ühtnendanke režissöraks i scenarijan kirjutajaks, vspäi 1916 prodüsirui fil'mid, vspäi 1918 kirjuti muzikad-ki niile. Čarli Čaplin, [[Meri Pikford]], [[Duglas Ferbenks]] i [[Devid Griffit]] paniba [[United Artists]]-kinostudijan alust vl 1919. Čaplin om Amerikaižen Kinoakademijan premijan vn 1973 laureat, voziden 1929 i 1972 «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-arvostuzpremijan sai (andase konkursata suriš edessatusiš). == Personaline elo == Čaplin nai nell' kerdad, hänele sündutihe üks'toštkümne last. Erased-se heišpäi kodviba ičtaze vizualižes čomamahtos, no vaiše Džeral'dina Čaplin-kinoaktris sai avarod tetabut. Sidni Čaplin-poig kahtendes naindaspäi kändihe tetabaks teatran akt'oraks. Artistan lapsiden nened jäl'gnikad saiba tetabut: ispanine Una Čaplin-aktris i šveicarine Džeims Tjerre-akt'or, rezissör i akrobat. Bigikinon Mildred Harris-aktris (eli vll 1901−1944) oli Čaplinan ezmäižen akan (reduku 1918 — 1920), heiden poig koli koumepäiväližes igäs. Lita Grei-aktris (1908−1995) — Čaplinan kahtenz' ak (1924−1927), sünduti hänele kaht poigad. Čaplin oli kosketusiš Polett Goddar-aktrisanke (1910−1990) vspäi 1932, heiden oficialine naimiželo jätksihe kuz' vot (1936−1942). Una O'Nil-aktris (1925−1991) (vn 1943 kezakuspäi Čarli Čaplinan surmhasai) sünduti akt'orale koume poigad i viž tütärt, abuti hänele sirta Amerikaspäi. == Täuz'piduzližed fil'mad == Kaikiš alemba kirjutadud fil'miš Čaplin tegi professijoid: prodüser, režissör, scenarist, akt'or, muzikankirjutai. * «''Čočo''» (1921, The Kid) * «''Parižalaine naine''» (1923, A Woman of Paris) * «''Kuldsäruläžund''» (1925, The Gold Rush) * «''Cirk''» (1928, The Circus) * «''Suren lidnan lämoid''» (1931, City Lights / City Lights: A Comedy Romance in Pantomime) * «''Uded aigad''» (1936, Modern Times / The Masses) * «''Sur' diktator''» (1940, The Great Dictator / The Dictator) * «''Mesje Verdu''» (1947, Monsieur Verdoux / A Comedy of Murders / The Ladykiller) * «''Rampan lämoid''» (1952, Limelight) * «''Kunigaz Nju Jorkas''» (1957, A King in New York) * «''Grafanak Honkongaspäi''» (1967, A Countess From Hong Kong) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == {{Commons|Charlie Chaplin}} [[Kategorii:AÜV:oiden akt'orad]] [[Kategorii:Suren Britanijan akt'orad]] [[Kategorii:Akt'orad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1889]] [[Kategorii:Sündnuded sulakun 16. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Šveicarijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1977]] [[Kategorii:Kolnuded tal'vkun 25. päiväl]] ezmycx8wyibad5rvug9dazbtob13cdj 0 5699 186309 143599 2026-03-29T16:10:12Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186309 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Zheng He.jpg | описание изображения = Čžen Hen-admiralan muštpacaz [[Malakk]]as, Malaizii }} '''Čžen He''' ({{lang-zh|鄭和}}, kebnenzoittud kit.: 郑和; sünd. [[1371]], Hedai-külä, Kun'jan-makund, [[Junnan']], [[Min (imperii)|Min-imperii]] — kol. 1433 meren matkan aigan vai 1435, [[Nankin]], Min-imperii) oli [[Kitai|kitajine]] matkadai, laivišton pämez' da diplomat. Seičeme matkad oliba tehtud [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] randoile admiralan ohjastusen al. Merimatkad kändiba Indokitain, Indostanan, Arabijan pol'saren da Päivnouzmaižen Afrikan randoid Min-imperijan vassaloikš, torguindpartnörikš, hot' vaiše severdoikš-se voz'kümnikš. Min-dinastijan [[Junle|Čžu Di]]-imperator oigenzi matkoid, no hänen poiganpoigan surman jäl'ghe Kitai saupsihe irdpol'žes miruspäi tošti, suriden laivoiden pirdatesed kadoiba tarbhaižusetomudespäi vai oliba likvidiruidud. Tedomehed meletadas, miše kitajižen merilaivišton matkad valatoitiba [[Malain pol'sar'|Malain pol'saren]], [[Sumatr]]- i [[Jav (sar')|Jav]]-sariden šingotest hätken aigan, ned andoiba čuradust kitajalaižiden emigracijale Suvipäivnouzmaižen Azijan regionha, kitajine kul'tur vahvišti pozicijoid siš i om tähäsai. Nügüd'aigaižes Kitaiš pidadas Čžen Hed rahvahan vägimeheks, lugetas hänen ekspedicijoid Kitain kožmuseližen politikan ezikuvaks, evropižiden kolonizirujiden anastajiden tegendoiden vastaiti. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Kitain matkadajad]] [[Kategorii:Merimatkadajad]] [[Kategorii:Kitain istorii]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Junnanihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1371]] [[Kategorii:Kolnuded Nankinas]] kf8bh17q4ni7e9invnkyt1iaz31018h 0 6942 186327 156652 2026-03-30T05:58:22Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186327 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Marlene Dietrich in No Highway (1951) (Cropped).png | описание изображение = Marlen Ditrih vl 1950 }} '''Marlen Ditrih''' ({{lang-de|Marlene Dietrich}} [maʁˈleːnə ˈdiːtʁɪç]), todesine nimi — '''Marija Magdalena Ditrih''' (saks.: ''Marie Magdalene Dietrich''; sund. [[27. tal'vku]] [[1901]], [[Šöneberg]] ([[Berlin]]), [[Germanii]] — kol. [[6. semendku]] [[1992]], [[Pariž]], [[Francii]]) oli [[Germanii|germanine]] i [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|amerikaine]] aktris da pajatai kontral'to-änenke. Aktris sai AÜV:oiden rahvahanikust vl 1939, ühtni sodakoncertoihe Toižen mail'man sodan aigan. Edesti rolid anglijan i saksan kelil, Ditrihan kinokar'jer jätkustui 1920−1980-nzil vozil. Om mahapandud Berlinas. Elon aigan völ aktris kändihe legendarižeks, sädi naižen üht kaikiš vigatomembiš mel'kuvišpäi kinos, valatoiti lujas modad, stilid, naižiden tundet. == Valitud fil'mografii == * «''Mehed oma mugomad''» (1922) — Katrin * «''Armastusen tragedii''» (1923) — Lüsi * «''Ristit matkas''» (1923) — laukanpidajan tütär * «''Hüpke eloho''» (1924) — neižne kül'bendrandal * «''Manon Lesko''» (1926) — Mišlena * «''Taivazma angel''» (1930) — Lola-Lola * «''Marok''» (1930) — Emi Džolli * «''Vaugedhibusine Venera''» (1932) — Helen Faradei * «''Šanhain ekspress''» (1932) — Magdalen / Lili Šanhai * «''Pajo pajoišpäi''» (1933) — Lili Kžepanek * «''Diavol om naine''» (1935) — Končita Peres * «''Himotiž''» (1936) — Madelen de Büpre * «''Scenan varu''» (1950) — Šarlott Invud * «''Ei ole manted taivhadme''» (1951) — Monika Tisdeil * «''Mainitadud rančo''» (1951) — Olter Kin * «''Ümbri mirus kahesakümnes päiväs''» (1956) — salonan emäg * «''Monte Karlo''» (1957) — Marija de Krevesje * «''Väritusen todištai''» (1957) — Kristina Hel'm / Voul * «''Pahuden vahvištotuzznam''» (1957) — Tana * «''[[Nürnbergan process (fil'm, 1961)|Nürnbergan process]]''» (1961) — Berthol't-emänd * «''Must reboi. Adol'f Gitleran tozine istorii''» (1962) — ''diktor'' * «''Čomakulu žigolo, rauk žigolo''» (1978) — Fon Zemering-baroness == Homaičendad == <references /> {{Commons|Marlene Dietrich}} {{stub}} [[Kategorii:Saksanman pajatajad‎]] [[Kategorii:Saksanman aktrisad]] [[Kategorii:AÜV:oiden pajatajad]] [[Kategorii:AÜV:oiden aktrisad]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Pajatajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Berlinha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1901]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 27. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Parižas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1992]] [[Kategorii:Kolnuded semendkun 6. päiväl]] tiy9k9x8ydleksncfj5pdvnguqoqefq 0 6944 186346 155487 2026-03-30T08:18:32Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186346 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Marilyn Monroe 1952.jpg | описание изображения = Merilin Monro vl 1952 }} [[Fail:Marilyn Monroe photo pose Seven Year Itch.jpg|thumb|left|250px|Merilin Monron fotokuva [[Nju Jork]]an irdal «Seičemenden voden sibitez»-fil'man sädamižen aigan, vn 1954 sügüz'ku]] '''Merilin Monro''' ({{lang-en|Marilyn Monroe}} [ˈmærəlɪn mənˈroʊ]), todesine nimi — '''Norma Džin Mortenson''' (angl. ''Norma Jeane Mortensоn''; sünd. [[1. kezaku]] [[1926. voz'|1926]], [[Los Andželes]], [[Kalifornii]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]] — kol. [[4. eloku]] [[1962. voz'|1962]], sigä-žo) oli [[AÜV|amerikalaine]] kinoaktris, pajatai naine i [[sekssimvol]]. == Biografii == Kazvoi armotoman laps'aigan tobjan palan, Monron mam läžui psihižikš. Zavodi radod radiol ohjastadud lendimiden tegimel, oli homaitud i kändihe AÜV:oiden propagandan radnikaks-modelikš vl 1945. Sirdi [[Los Andželes]]ha radmaha «Blue Book»-model'agentuses i otaškanzi populärižust. Kar'jer jätksi kinoaktrisaks vll 1947−1962, Monro edesti pärolid tobjimalaz. == Valitud fil'mografii == * «''Džentl'menad valitas vaugedverižid''» (1953) — Lorelei Li * «''Kut lähtta mehele-millionerale''» (1953) — Pola Debevuaz * «''Jogi vastjoksmuseta''» (1954) — Kei Ueston * «''Parahim biznes om šoubiznes''» (1954) — Viktoria Hoffman * «''Seičemenden voden sibitez''» (1955) — neižne * «''Avtobusseižutez''» (1956) — Šeri * «''Princ i kargaidai neižne''» (1957) — Elsi Marina * «''Džazas om neiččid vaiše''» (1959) — Hüvämel'ne neižne (Dana Koval'čik) * «''Tegeškandem armastust''» (1960) — Amanda Dell * «''Tartumatomad ristitud''» (1961) — Rozlin Teiber * «''Mille-se pidab tehtas''» (1962) — Ellen Arden == Homaičendad == <references /> {{Commons|Marilyn Monroe}} {{stub}} [[Kategorii:AÜV:oiden aktrisad]] [[Kategorii:AÜV:oiden pajatajad‎]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1926]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 1. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1962]] [[Kategorii:Kolnuded elokun 4. päiväl]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Pajatajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Los Andželesha]] [[Kategorii:Kolnuded Los Andželesas]] eusdlihzpr9l70wu49o1k28jzj1oqyz 0 11328 186336 150106 2026-03-30T07:01:21Z Motoranger 10577 formitez, +galerei 186336 wikitext text/x-wiki {{10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Port Lui<br />Porlwi <small>(mavrik.)</small><br />Port-Louis <small>(franc.)</small><br />Port Louis <small>(angl.)</small> | Lidnanznam = Coat of arms of Port Louis, Mauritius.svg | Flag = Flag of Port Louis, Mauritius.svg | Lidnanznam text = Port Luin lidnanznam | Flag text = Port Luin flag | Valdkund = Mavrikii | Eläjiden lugu = 140,403 | Voz' = 2022 | Pind = 46.7 | Fail = Evening Port Louis.jpg | Pämez' = Mahfuz Musa Kadersajib<br/>(2019—,<br/>''Mahfooz Moussa Cadersaib'') | Telefonkod = +230- | Aigvö = [[UTC]]+4 }} '''Port Lui''' ({{lang-mfe|Porlwi}} [poːlwi], {{lang-fr|Port-Louis}} [pɔʁlwi], {{lang-en|Port Louis}} [pɔːt ˈluɪs]) om [[Mavrikii|Mavrikijan]] pälidn, kaikiš suremb lidn da port. Se om [[Port Luin ümbrik]]on administrativižeks keskuseks da palaks mugažo. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud meriportaks [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] randal. Vspäi 1735 se oli Francijan kolonijan administrativine keskuz, nimitihe [[Lui XV]]-kunigahan oiktastuseks. Sai lidnan statusad oficialižeks vn 1966 25. päiväl elokud. Port Lui šingotase meriportal, turizmal, finansižeks keskuseks, industrijal (tekstil', himikatad, [[plastmass|plastiktegesed]], [[zelläd]]), sömtegimištol ([[sahar (produkt)|sahar]], voi, kala, tabak). == Geografijan andmused == Lidn sijadase Mavrikii-saren lodehes, süvän kaitud merikaran randal. Laivad tuldas ujuden merikarha katkelmusen kal't korallrifas. Moka Port Lui-mägiden sel'gad ümbärtas lidnad kuivman polespäi. Klimat om [[tropikad|tropine]] mussonine pol'kuiv, päivoikaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,0..+27,8 C° röunoiš voden aigan. Ekstremumad oma +10 C° (eloku) i +35 C° (tal'vku, viluku). Paneb sadegid 711 mm vodes, enamba vilukus-uhokus (131..160 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-kül'mkus (15..24 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..76 % röunoiš kezakus-kül'mkus, 77..82 % tal'vkus-semendkus. == Eläjad == Vn 2012 Mavrikijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 149,194 ristitud, vn 2022 — 140,403 ristitud. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> | Port Louis, Mauritius.jpg|Azjaline keskuz vl 2012 Port Louis Theatre.JPG|Lidnan teatr (vn 2015 olend) </gallery> == Sebruzlidnad == * {{IND|#}} [[Ahmedabad]], [[Indii]] * {{QAT|#}} [[Doh]], [[Katar]] (vspäi 2007) * {{IND|#}} [[Džaipur]], [[Indii]] == Irdkosketused == * [http://www.mccpl.mu/ Lidnan oficialine portal (''mccpl.mu'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Port Louis}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Port Lui| ]] [[Kategorii:Mavrikijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Mavrikii|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] [[Kategorii:Port Luin ümbrik|*]] ia53npktp2ifq46cvcy15wamdkfnwph 186337 186336 2026-03-30T07:41:15Z Motoranger 10577 galerei+, +kart 186337 wikitext text/x-wiki {{10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Port Lui<br />Porlwi <small>(mavrik.)</small><br />Port-Louis <small>(franc.)</small><br />Port Louis <small>(angl.)</small> | Lidnanznam = Coat of arms of Port Louis, Mauritius.svg | Flag = Flag of Port Louis, Mauritius.svg | Lidnanznam text = Port Luin lidnanznam | Flag text = Port Luin flag | Valdkund = Mavrikii | Eläjiden lugu = 140,403 | Voz' = 2022 | Pind = 46.7 | Fail = Evening Port Louis.jpg | Pämez' = Mahfuz Musa Kadersajib<br/>(2019—,<br/>''Mahfooz Moussa Cadersaib'') | Telefonkod = +230- | Aigvö = [[UTC]]+4 }} '''Port Lui''' ({{lang-mfe|Porlwi}} [poːlwi], {{lang-fr|Port-Louis}} [pɔʁlwi], {{lang-en|Port Louis}} [pɔːt ˈluɪs]) om [[Mavrikii|Mavrikijan]] pälidn, kaikiš suremb lidn da port. Se om [[Port Luin ümbrik]]on administrativižeks keskuseks da palaks mugažo. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud meriportaks [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] randal. Vspäi 1735 se oli [[Francii|Francijan]] kolonijan administrativine keskuz, nimitihe [[Lui XV]]-kunigahan oiktastuseks. Sai lidnan statusad oficialižeks vn 1966 25. päiväl elokud. Port Lui šingotase meriportal, turizmal, finansižeks keskuseks, industrijal (tekstil', himikatad, [[plastmass|plastiktegesed]], [[zelläd]]), sömtegimištol ([[sahar (produkt)|sahar]], voi, kala, tabak). == Geografijan andmused == [[Fail:Port Louis in Mauritius (zoom).svg|thumb|left|250px|Port Luin ümbrikon sijaduz sarel vn 2011 kartal]] Lidn sijadase Mavrikii-saren lodehes, süvän kaitud merikaran randal. Laivad tuldas ujuden merikarha katkelmusen kal't korallrifas. Moka Port Lui-mägiden sel'gad ümbärtas lidnad kuivman polespäi. Klimat om [[tropikad|tropine]] mussonine pol'kuiv, päivoikaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,0..+27,8 C° röunoiš voden aigan. Ekstremumad oma +10 C° (eloku) i +35 C° (tal'vku, viluku). Paneb sadegid 711 mm vodes, enamba vilukus-uhokus (131..160 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-kül'mkus (15..24 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..76 % röunoiš kezakus-kül'mkus, 77..82 % tal'vkus-semendkus. == Eläjad == Vn 2012 Mavrikijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 149,194 ristitud, vn 2022 — 140,403 ristitud. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Port Louis, Saint Louis Cathedral.jpg|Pühän Luin päjumalanpert' (riman katoline, 1782), vn 2015 nägu Port Louis, Mauritius.jpg|Azjaline keskuz vl 2012 Port Louis Theatre.JPG|Lidnan teatr (vn 2015 olend) Odyssey Oceanarium Mauritius.jpg|''Odysseo''-okeanarium (2025) 2007-09-09 Mauritius 26.jpg|Lidnan meriport vl 2007 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{IND|#}} [[Ahmedabad]], [[Indii]] * {{QAT|#}} [[Doh]], [[Katar]] (vspäi 2007) * {{IND|#}} [[Džaipur]], [[Indii]] == Irdkosketused == * [http://www.mccpl.mu/ Lidnan oficialine portal (''mccpl.mu'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Port Louis}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Port Lui| ]] [[Kategorii:Mavrikijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Mavrikii|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] [[Kategorii:Port Luin ümbrik|*]] 4sms5azibaa7ieysfr4ih52rhsm0mdm 186338 186337 2026-03-30T07:59:51Z Motoranger 10577 +transport 186338 wikitext text/x-wiki {{10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Port Lui<br />Porlwi <small>(mavrik.)</small><br />Port-Louis <small>(franc.)</small><br />Port Louis <small>(angl.)</small> | Lidnanznam = Coat of arms of Port Louis, Mauritius.svg | Flag = Flag of Port Louis, Mauritius.svg | Lidnanznam text = Port Luin lidnanznam | Flag text = Port Luin flag | Valdkund = Mavrikii | Eläjiden lugu = 140,403 | Voz' = 2022 | Pind = 46.7 | Fail = Evening Port Louis.jpg | Pämez' = Mahfuz Musa Kadersajib<br/>(2019—,<br/>''Mahfooz Moussa Cadersaib'') | Telefonkod = +230- | Aigvö = [[UTC]]+4 }} '''Port Lui''' ({{lang-mfe|Porlwi}} [poːlwi], {{lang-fr|Port-Louis}} [pɔʁlwi], {{lang-en|Port Louis}} [pɔːt ˈluɪs]) om [[Mavrikii|Mavrikijan]] pälidn, kaikiš suremb lidn da port. Se om [[Port Luin ümbrik]]on administrativižeks keskuseks da palaks mugažo. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud meriportaks [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] randal. Vspäi 1735 se oli [[Francii|Francijan]] kolonijan administrativine keskuz, nimitihe [[Lui XV]]-kunigahan oiktastuseks. Sai lidnan statusad oficialižeks vn 1966 25. päiväl elokud. Om ripmatoman valdkundan pälidnaks vn 1968 keväz'kuspäi. Port Lui šingotase meriportal, turizmal, finansižeks keskuseks, industrijal (tekstil', himikatad, [[plastmass|plastiktegesed]], [[zelläd]]), sömtegimištol ([[sahar (produkt)|sahar]], voi, kala, tabak). == Geografijan andmused == [[Fail:Port Louis in Mauritius (zoom).svg|thumb|left|250px|Port Luin ümbrikon sijaduz sarel vn 2011 kartal]] Lidn sijadase Mavrikii-saren lodehes, süvän kaitud merikaran randal. Laivad tuldas ujuden merikarha katkelmusen kal't korallrifas. Moka Port Lui-mägiden sel'gad ümbärtas lidnad kuivman polespäi. Klimat om [[tropikad|tropine]] mussonine pol'kuiv, päivoikaz vodes läbi. Kun keskmäine lämuz vajehtase +23,0..+27,8 C° röunoiš voden aigan. Ekstremumad oma +10 C° (eloku) i +35 C° (tal'vku, viluku). Paneb sadegid 711 mm vodes, enamba vilukus-uhokus (131..160 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-kül'mkus (15..24 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..76 % röunoiš kezakus-kül'mkus, 77..82 % tal'vkus-semendkus. == Eläjad == Vn 2012 Mavrikijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 149,194 ristitud, vn 2022 — 140,403 ristitud. Kaiken lidnaglomeracijan ristitišt om 670 tuhad eläjid (2014). Rahvahuden mödhe koume eläjad nelläspäi oma [[Indii|indižen]] augotižlibundanke. Toižed eläjad oma Evrazijan rahvahiden jäl'gnikad (kitajalaižed ezikät), afrikalaižed i kreolad (segoitadud augotižlibundanke). == Transport == Avtobusad ühtenzoittas lidnad saren toižidenke eländpunktoidenke. Lidn om saren avtoteiden päsol'meks. Raudte radoi sarel edel ripmatomuden sandad, se oli okaidud hätkeks, vl 2017 pättihe sauda kebnan metron jonod sen alusel [[Kurepipe]]-ezilidnannoks. Valdkundan läz kaik irdpol'ne torguind tegese Port Luin meriportan kal't, se-žo kävutase jüguiden kontinentidenkeskeižen vendan täht. Vspäi 1971 eriline eksportzon om pandud ümbri portas. Mavrikijan üks'jäine rahvahidenkeskeine lendimport sijadase nell'kümnes seičemes kilometras suvipäivnouzmha pälidnaspäi, saren vastrandal. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Port Louis, Saint Louis Cathedral.jpg|Pühän Luin päjumalanpert' (riman katoline, 1782), vn 2015 nägu Port Louis, Mauritius.jpg|Azjaline keskuz vl 2012 Port Louis Theatre.JPG|Lidnan teatr (vn 2015 olend) Odyssey Oceanarium Mauritius.jpg|''Odysseo''-okeanarium (2025) 2007-09-09 Mauritius 26.jpg|Lidnan meriport vl 2007 </gallery> == Sebruzlidnad == * {{IND|#}} [[Ahmedabad]], [[Indii]] * {{QAT|#}} [[Doh]], [[Katar]] (vspäi 2007) * {{IND|#}} [[Džaipur]], [[Indii]] == Irdkosketused == * [http://www.mccpl.mu/ Lidnan oficialine portal (''mccpl.mu'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Port Louis}} {{Afrikan pälidnad}} [[Kategorii:Port Lui| ]] [[Kategorii:Mavrikijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Mavrikii|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] [[Kategorii:Port Luin ümbrik|*]] efagdvlsy6vt70u9nicrlcijwkz9cyx 0 13212 186308 162200 2026-03-29T16:05:37Z Motoranger 10577 formitez, kategorijad+ 186308 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Marco Polo portrait.jpg | описание изображения = Marko Polo ravastuses (''16. voz'sadan tundmatoman pirdajan fantazii'') }} '''Marko Polo''' ({{lang-it|Marco Polo}} [ˈmarko ˈpɔːlo]; sünd. 15. sügüz'ku [[1254]], [[Venecii]] — kol. [[8. viluku]] [[1324]], sigä-žo) oli [[italijalaižed|italine]] [[torgovan]] da matkadai. Hän edesti ičeze matkad Azijadme tetabas [[«Kirj mail'man čudoiš»|«Mail'man erazvuiččendas»]]-kirjas. Nece kirj om arvokaz purde maiden [[Keskaig]]an geografijas, etnografijas da istorijas: [[Armenii]], [[Iran]], [[Kitai]], [[Mongolii]], [[Indii]], [[Indonezii]] da erased toižed mad. No sanutas heilüid necen kirjan ezmäižen pästandan aigassai erasiden faktoiden todesižuses. Kacmata sihe, 14.-16. voz'sadoil kirj painoi lujas merimatkadajile, kartografoile da kirjutajile. Ozutesikš, ičeze päivlaskmaižen ten Indijha ecmižen aigan [[Kolumb Hristofor|Hristofor Kolumb]] oti nece kirj laivha; tedoidajiden lugendan mödhe, Kolumb tegi 70 homaičendad kirjan lehtpoliš. Polo-torgovanad, heiden kesken Marko Polo-ki, oliba elänuded [[Kitai]]š 17 vot keskustamata. Marko Polon elo da matkad löuziba ičeze kuvahaižen fil'miden äjudes, vll 2014−2016 «Marko Polo»-TV-serial (AÜV, anglijan kelel) läksi ekranoile. == Augotižlibund == Lugetas, miše Marko Polo oli sündnu [[Venecii|venecižen]] Nikkolo Polo-torgovanan kanzha. Hänen kanzkund torgui juvelirižid tegesid i eriližmagutesid. Ei ole kaičenus varmdoid tundištusid Marko Polon sündundan aigas. 19. voz'sadal horvatižed tedoidajad ridatiba järgeližen versijan. Hö vahvištadas, miše Polo-kanzan olemižen Venecijas ezmäižed tundištused znamoitas 13. voz'sadan kahtendel polel, i kanzannimi mainitase kuti ''Poli di Dalmazia''. Sen ližaks, vhesai 1430 Polo-kanz valdoi pertid [[Korčul]]as, nece om [[Horvatii|Horvatijas]] nügüd'<ref>Gogala-Dominis, Frederik (1954). ''Dopuna u životopisu Marka Pola''. Zadarska revija III (4). — Lp. 332. {{ref-hr}}</ref>. == Marko Polon sündund, hänen tatan i dädän ezmäine matk == Venecijan torgovanad saiba vägevut torguindas [[Keskmeri|Keskmeren]] randoil 13. voz'sadal. Hö ei voigoi olda üks'kaikžikš niihe tedoidusihe, kudambid rohktad matkadajad tegiba Keskmäižes Azijas, Indijas i Kitaiš. Torgovanad el'genziba, miše mugoižed matkad avaitas uziden torgusiden näguid mömhä tavaroid, i miše torguind Päivnouzmmanke endustab heile äi ližad. Sidä vizid, meleltartund torguindha vei samha tedoid uziden maiden polhe oikti. Arni necen sün tagut kaks' sur't Venecijan torgovanad tegiba matkan Keskmäižhe i Päivnouzmaižhe Azijha. Vl 1260 Nikolo (Markan tat) ühtes Maffeo-vellesenke oigenziba [[Krim]]ha ([[Sudak]]ha), sigä heiden koumanz' vell' (hänen nimi oli mugažo Marko) pidi ičeze torguindpert'. Krimaspäi hö oigenziba sil-žo maršrutal, kus vl 1253 [[Gijom de Rubrik]] oli matkadanu, ezmäi [[Sarai-Batu]]hu. Sigä vellesed mänetiba voz', sid' oigenziba edemba, [[Buhar]]-lidnha. Sišpäi hö ei voigoi pörtas kodihe koumes vodes ümbri, sikš miše [[Berke]] ([[Batii|Batijan]] vell') zavodi sodategendoid, i pördumine oliži varuline. Nelländel vodel, voimuseta pörta kodihe, Polo-velled ühtniba persižhe karavanha. Karavan oli männu Kitaihe. [[Hulagu]]-[[il'han]] oigenzi sidä [[Hanbalik]]ha (nügüd'aigaižen [[Pekin]]an territorii), ičeze vellennoks, mongoliženno [[Hubilai]]-hanannoks. Sil aigal Hubilai läz oti vägi kitajižen [[Sun (dinastii)|Sun-dinastijan]] päl i tegihe pigai [[Mongolijan imperii|Mongolijan imperijan]] i [[Kitai]]n üksinohjandajaks. Vn 1266 tal'vel Polo-velled saisoiš Pekinhasai, Hubilai tegi vasttusen heidenke. Polo-velliden sanoiden mödhe, hän andoi heile kuldasišt [[paicza]]d (pästai arbaine hanan kirjutesidenke i štampoidenke) pördumha tagaze kodihe tugedusita i sanui oigeta kirješt [[Rimalaine papa|Rimalaižele papale]]. Neciš kirjeižes pakičend oli kirjutadud oigeta hanale void [[Iisus Hristos|Hristan]] kaumusennopäi Jerusalimas i hristanuskondan pühäpaginikoid<ref>Yule, Henry; Cordier, Henri. ''[http://en.wikisource.org/wiki/The_Travels_of_Marco_Polo The Travels Of Marco Polo] [Marko Polon matkad]''. — 7. jaguz. Mineola: Dover Publications. ISBN 978-0-486-27586-4 {{ref-en}}</ref>. Mongolijan sur'oigenu [[Vatikan]]ha läksi vellidenke ühtes, no matkan aigan hän läžeganzi i jäi. Matkan aigan tedotuz tuli Nikolole hänen akan surmas i poigan sündundas. Poig oli sündnu severziš päiviš päliči hänen lähtendas matkadamha, vl 1254. Poigale andoihe Marko-nimen. Markon tädi da däd' kazvatiba händast. Marko sai hüvän finansižen opendusen, mahtaškanzi ohjastada jügulaiv. Hänen tat nai tošti, Floradis Polo (Trevisan neiččel) oli Markon emindamaks. Tuldes ujuden Venecijha vl 1269, velled löuziba, miše [[Klement IV]]-papa koli, i ut papad ei olend panenu völ radnikoičemha. Hö tahtoiba vaumita hanan pakičendad heredamba i pätiba lähtta uden papan valičendoita. Vl 1271 Polo-kanzankund oigenzi [[Jerusalim]]ha otten Markod ühtes. == Marko Polon matk heimolaižidenke == === Elo Kitaiš === [[Fail:Travels of Marco Polo.png|thumb|right|350px|Marko Polon matkoiden shem kartal]] Šačž (nügüdläine [[Dun'huan]]) tegihe ezmäižen kitajižen lidnan, kudambha Polo-heimolaižed tuliba vl 1275. Sil-žo vodel hö saihe Hubilain kezaližhe rezidencijhasai [[Šan'du]]s (nügüd' [[Gan'su]]-provincijas). Polon sanoiden mödhe, han oli hengidunu heihe, andoi erazvuiččid käsköid, ei laskend hänele pörta Venecijha, eskai koumen voden joksten pidi händast [[Jančžou]]-lidnan gubernatoraks (CXLIV. jaguz, 2. kirj). Sen ližaks, Polo-kanzkund ühtni (kirjan mödhe) hanan armijan šingoteses i openzi händast kävutada katapul'tid otten lidnusid. Polo-kanzan elon Kitaiš ümbrikirjutand mäneb aigan mödhe harvoin, necišpäi om jüged panda matkoiden tarkoiged maršrut. Oiged geografine ümbrikirjutand (kus taho om i äjak päiväd matkad sihesai) — necen tagut kirj om arvokaz. Mugažo Polo ümbrikirjutab [[kitajalaižed|kitajalaižiden]] jogapäivälišt elod, johtutab sen paloin bumagrahoiden kävutandas, starinoičeb erazvuiččiden agjoiden järgeližiš radonmahtoiš i keitandan veroiš. Marko Polon ümbrikirjutandad oma täuded penid petusid, no hän diktui kirjutajale muštospäi. Polo pagiži [[persijan kel'|persijan kelel]], se oli rahvahidenkeskeižiden kontaktoiden kel' sil aigal. Hän kävuti persijan nimitusid. Polo openzi [[mongolijan kel'|mongolijan kel't]] Kitaiš eläden, nece oli Kitain administracijan kel' sil pordol. Hän eli laptas kitajižes kundaspäi, sikš miše oli mongoližen ohjastusen ühtnijan. Polon tundištusen mödhe, kitajine kund pidi negativižikš evropižid varvarid. Kitajine dinastijoiden [[Juan'-ši]]-aigkirj mainitab Po-Lo-nimen. Mugoi mez' mülüi laudkundha Ahmad-ministran rikondan sel'gitamižen mödhe. Nece mez' oli homaitud, sikš miše starinoiči imperatorale avoinmel'žikš Ahmadan pahoiš tegoiš. === Pördumine Venecijha === Vl 1291 Hubilai-han andoi üks' mongoližiš princessišpäi mehele — persižele [[Argun (han)|Argun-il'hanale]]. Hot' hän ei tahtoind, miše Polo-kanz läksiži, no venecijalaižiden abu pidi hänele vemha neičešt varuitomil merenteil. === Marko Polon matkan znamoičend === Marko Polo jäti meile niiden sijiden ümbrikirjutandan, kus hän oli, edeližid matkadajid erineden. Hänen kirj tegihe populärižeks avaros i oli mugoižen [[Keskaig]]an läbi. Äjad evropalaižed tedištiba bumagrahoiš, sagpal'mas i kävutadud poltamha mustoiš kiviš Marko Polon kal't. Tedod kal'hiden magitesiden sijadusiš abutiba evropalaižile zavottä niiden torguind. Muga arabižiden torgovanoiden monopolii oli muretud. Se azj abuti evropalaižile koloniziruida mail'mad edesižes. == Elo Venecijas pördumižen jäl'ghe == Om tetab lujas vähä Marko Polon elos pördumižen jäl'ghe Kitaišpäi. Erasiden andmusiden mödhe, hän ühtni sodas [[Genui|Genujanke]]. Läz 1298. vot Polo putui plenha genujalaižile i oli siš vn 1299 semendkuhusai. Hänele abutihe kirjutada johtutesid matkas, plenan aigan tuli hüvä kirj. Joudutandan plenaspäi jäl'ghe Polo pörzihe Venecijha i nai. Donata-ak oli tetabal venecižel rodul. Naimiželos hänel koume tütärt oli: Fantina, Bellella i Moreta. Kaks' heišpäi oliba anttud torgovanoile Dalmacijaspäi. Mugažo Polo valdoi pertid. Hänen kodi oli Rio di San Giovanni Crisostomo- da Rio di San Lio-irdoiden saumal. Mugažo Polo ühtni kahtes penes käskuzkundaližes processas, om dokumentoid siš. Vl 1324 Polo oli jo paha läžui i tegi zavetoičendan. Siš kuldasine [[paicza]] mainitase, kudambad saihe ''totarlaižes hanaspäi''. Marko sai sidä Maffeo-dädäspäi, hän zavetoiči sidä Markole vl 1310. Sil-žo 1324. vodel Marko Polo koli. Hän oli mahapandud San Lorenco-jumalankodiš. Vl 1596 hänen kodi paloi lophu. Toštelmasen mödhe, vedatud kitajižes matkaspäi kalud oliba kaičemas sigä. 19. voz'sadal panihe mantazole pühäkodi, kus Polo oli mahapandud. == Kirj mail'man čudoiš == [[Fail:Marco Polo, Il Milione, Chapter CXXIII and CXXIV Cropped.jpg|thumb|right|250px|Kirjan lehtpol' eläban Polon aigoišpäi]] Marko Polon kirjan original oli kirjutadud vanhfrancijan kelel. Rustičello [[Piz]]aspäi kirjuti Polon johtutesid plenan aigan. Kirj kogoneb nelläs palaspäi: * ezmäine pala ümbrikirjutab Päivlaskmaižen i Keskmäižen Azijan territorijoid, kus Marko Polo oli edel kitajišt matkad. * kahtendes palas — Kitain mad i Hubilai-hanan tanaz ümbrikirjutase. * koumanz' pala starinoičeb mererandaližiš maiš: Japonii, Indii, Šrilank, Suvipäivnouzmaine Azii i Afrikan päivnouzmaine mererandpol'. * nelländes palas erased sodad mongoloiden i heiden pohjoižsusedoiden keskes tegese. «Kirj mail'man čudoiš» om üks' kaikiš populärižembišpäi istorižiden tedoidusiden objektoišpäi. Ičeze sündundan jäl'ghe kirjan kätihe lähembaižiden maiden kelihe severziš voziš: venetan kel'he, latinan kel'he (kändused venetan i vanhfrancijan versijoišpäi), tagaze vanhfrancijan kel'he latinan versijaspäi. Kändmižen i toštkirjutamižen aigan vajehtihe, ližazihe vai heittihe tekstan fragmentid. Kaičenuziden manuskriptoiden keskes kaikiš amuižemb (F) om äjal lühüdamb toižid. Ezimeletaden, pidembad originaližed tekstad oma toižiden manuskriptoiden aluseks. Vl 1995 [[Britanine muzei|Britanižen muzejan]] kitaižen keradusen Fransis Vud-kurator pästi populärižen kirjan. Siš hän pani heilündan alle Polon kitajižen matkan fakt i ezimeleti, miše venecijalaine kävuti tetabid hänele Persijan torgovanoiden ümbrikirjutandoid, da i kaik. Kirjan pästand kucui äi uzid tedoidusid Marko Polos, sauptihe enamba vauktoid läipoid, matkan uded todestused oma olmas nügüd'. Torgovanan eziauguižed kirjutesed oliba sijiš tavaroid mömhä, niiden edenendan maršrutoiš i erazvuiččiden valdkundoiden elon ümbriolendas. Möhemba kirjutesile ližazihe mel'hetartujid populärižid kirjutusid egzotižiden maiden elos. Nügüd'aigan kirjan kändused erazvuiččiš kelišpäi oma pästtud. == Mušt Marko Polos == <gallery mode="packed" heights="125px"> 马可波罗像 - Statue of Marco Polo - 2016.03 - panoramio.jpg|Marko Polon muštpacaz [[Nan'pin]]-lidnas, Kitai, 2016 Lire 1000 (Marco Polo).jpg|Paindud vl 1982 1000-arvoine [[italijan lir]] Marko Polon portretanke Lugouqiao2.jpg|Marko Polon sild (Lugou-sild) [[Pekin]]as. Lugetas, miše se mainitase Polon kirjas Eratosthenes + Montes Apenninus - LROC - WAC.JPG|Marko Polo-krater ümbrištonke [[Kudmaine|Kudmaižen]] nägujal polel, nimi om vahvištadud vl 1961 Colias marcopolo male.jpg|''[[Colias marcopolo]]'' (ižač) — Polo nimel nimitadud (vl 1888) lipkaine, putui vastha [[Afganistan]]as i [[Pamir]]an pautkil </gallery> == Homaičendad == <references /> {{Commons|Marco Polo}} [[Kategorii:Italijan matkadajad]] [[Kategorii:Torgovanad]] [[Kategorii:Italijan kirjutajad]] [[Kategorii:Venecii]] [[Kategorii:Italijan istorii]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Matkadajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Venecijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1254]] [[Kategorii:Kolnuded Venecijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1324]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 8. päiväl]] hx40a0i1wst2ljxm39x63crjn2t6vc2 0 15345 186334 186013 2026-03-30T06:33:36Z Motoranger 10577 formitez 186334 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Akirakurosawa-onthesetof7samurai-1953-page88.jpg | описание изображения = Akira Kurosava vn 1953 tal'vkus }} '''Akira Kurosava''' ({{lang-ja|黒澤 明}} [kɯɾosawa aꜜkiɾa] ''Kurosava Akira''; sünd. [[23. keväz'ku]] [[1910]], [[Tokio]], [[Japonijan imperii]] — kol. [[6. sügüz'ku]] [[1998]], [[Setagai]], [[Tokio]], [[Japonii]]) oli tutab japonine režissör, scenarist, fil'miden prodüser. Lahjoitud nevondkundaližel Rahvahiden kožundan ordenal (1991). Pästi 30 znamasišt fil'mad 57-voččes kar'jeras (1936−1993), neniden fil'miden enambust lugetas mail'man kinon klassikaks. Sai kaks' «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-arvlahjad parahimas verazkel'žes fil'mas: 1951. vodes («[[Rašömon (fil'm)|Rašömon]]») da 1975. vodes (venäkel'ne «[[Dersu Uzala (fil'm, 1975)|Dersu Uzala]]»). Oli tetab mail'mas enamba, mi Japonijas. Läheni Päivnouzmman i Päivlaskmman veroid toštmatomiš fil'miš, erased süžetad oma sätud mail'man literaturan klassižiden kirjoiden mödhe (Dostojevskijan «Idiot», Lev Tolstoin «Ivan Il'jičan surm», Gor'kijan «Pohjas»-pjes, Šekspiran «Makbet» i «Lir-kunigaz»). Mez' oli sündnu Tokioho, Isamu da Šima Kurosavan kanzha, oli norembaižen kahesan lapsen keskes. Ozuti čomamahton mahtoid noressai, pirdi kuvid. Vl 1945 naiži, japonine Joko Jaguči-aktris oli hänen ak, elihe ühtes hänen surmhasai vl 1985. Sünduihe kaht last. == Valitud fil'mografii == * «Dzüdon genii» ({{lang-ja|姿三四郎}} ''Sugata sansiro:'', 1943) * «Koditoi ižakoir» (野良犬 ''Nora inu'', 1949) * «[[Rašömon (fil'm)|Rašömon]]» (羅生門 ''Rasö:mon'', 1950) * «[[Idiot (fil'm, 1951)|Idiot]]» (白痴 ''Hakuči'', 1951) * «[[Eläda (fil'm, 1952)|Eläda]]» (生きる ''Ikiru'', 1952) * «Verev tron» (蜘蛛巣城 ''Kumonosu dzö:'' «häpein pezan zamk», 1957) * «Koume pahatukad peittud lidnuses» (隠し砦の三悪人 ''Kakusi toride-no san akunin'', 1958) * «Pahad mehed magadas tünäs» (悪い奴ほどよく眠る ''Varui jacu hodo joku nemuru'', 1960), vai «Käredad mehed jädas elegiš» nevondkundaližiš kinoteatriš * «Rusked bard» (赤ひげ ''Akahige'', 1965) * «[[Dersu Uzala (fil'm, 1975)|Dersu Uzala]]» (デルス・ウザーラ ''Derusu Udza:ra'', 1975) * «Sodamehen kuvahaine» (影武者 ''Kagemusä'' «sodamez'-kuvahaine», 1980) * «Elokun rapsodii» (八月の狂詩曲 ''Hačigacu-no rapusodi'', 1991) * «Völ ei» (まあだだよ ''Ma:dadajo'', 1993) == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Japonijan režissörad]] [[Kategorii:Japonijan prodüserad]] [[Kategorii:Japonijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Prodüserad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Tokioho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1910]] [[Kategorii:Sündnuded keväz'kun 23. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Tokios]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1998]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 6. päiväl]] ow28dsdd5uz1cqu86n3cioe6bbx7bd5 186335 186334 2026-03-30T06:35:13Z Motoranger 10577 186335 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Akirakurosawa-onthesetof7samurai-1953-page88.jpg | описание изображения = Akira Kurosava vn 1953 tal'vkus }} '''Akira Kurosava''' ({{lang-ja|黒澤 明}} [kɯɾosawa aꜜkiɾa] ''Kurosava Akira''; sünd. [[23. keväz'ku]] [[1910]], [[Tokio]], [[Japonijan imperii]] — kol. [[6. sügüz'ku]] [[1998]], [[Setagai]], [[Tokio]], [[Japonii]]) oli tutab japonine režissör, scenarist, fil'miden prodüser. Lahjoitud nevondkundaližel Rahvahiden kožundan ordenal (1991). Kurosava pästi koumekümned znamasišt fil'mad 57-voččes kar'jeras (1936−1993), neniden fil'miden enambust lugetas mail'man kinon klassikaks. Sai kaks' «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-arvlahjad parahimas verazkel'žes fil'mas: 1951. vodes («[[Rašömon (fil'm)|Rašömon]]») da 1975. vodes (venäkel'ne «[[Dersu Uzala (fil'm, 1975)|Dersu Uzala]]»). Oli tetab mail'mas enamba, mi Japonijas. Läheni Päivnouzmman i Päivlaskmman veroid toštmatomiš fil'miš, erased süžetad oma sätud mail'man literaturan klassižiden kirjoiden mödhe (Dostojevskijan «Idiot», Lev Tolstoin «Ivan Il'jičan surm», Gor'kijan «Pohjas»-pjes, Šekspiran «Makbet» i «Lir-kunigaz»). Mez' oli sündnu Tokioho, Isamu da Šima Kurosavan kanzha, oli norembaižen kahesan lapsen keskes. Ozuti čomamahton mahtoid noressai, pirdi kuvid. Vl 1945 naiži, japonine Joko Jaguči-aktris oli hänen ak, elihe ühtes hänen surmhasai vl 1985. Sünduihe kaht last. == Valitud fil'mografii == * «Dzüdon genii» ({{lang-ja|姿三四郎}} ''Sugata sansiro:'', 1943) * «Koditoi ižakoir» (野良犬 ''Nora inu'', 1949) * «[[Rašömon (fil'm)|Rašömon]]» (羅生門 ''Rasö:mon'', 1950) * «[[Idiot (fil'm, 1951)|Idiot]]» (白痴 ''Hakuči'', 1951) * «[[Eläda (fil'm, 1952)|Eläda]]» (生きる ''Ikiru'', 1952) * «Verev tron» (蜘蛛巣城 ''Kumonosu dzö:'' «häpein pezan zamk», 1957) * «Koume pahatukad peittud lidnuses» (隠し砦の三悪人 ''Kakusi toride-no san akunin'', 1958) * «Pahad mehed magadas tünäs» (悪い奴ほどよく眠る ''Varui jacu hodo joku nemuru'', 1960), vai «Käredad mehed jädas elegiš» nevondkundaližiš kinoteatriš * «Rusked bard» (赤ひげ ''Akahige'', 1965) * «[[Dersu Uzala (fil'm, 1975)|Dersu Uzala]]» (デルス・ウザーラ ''Derusu Udza:ra'', 1975) * «Sodamehen kuvahaine» (影武者 ''Kagemusä'' «sodamez'-kuvahaine», 1980) * «Elokun rapsodii» (八月の狂詩曲 ''Hačigacu-no rapusodi'', 1991) * «Völ ei» (まあだだよ ''Ma:dadajo'', 1993) == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Japonijan režissörad]] [[Kategorii:Japonijan prodüserad]] [[Kategorii:Japonijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Prodüserad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Tokioho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1910]] [[Kategorii:Sündnuded keväz'kun 23. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Tokios]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1998]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 6. päiväl]] 7s2lt9nsijq2ub548k3pmcnp2k9kk2z 0 15414 186331 186035 2026-03-30T06:21:26Z Motoranger 10577 formitez, kategorijad+ 186331 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Hitchcock, Alfred 02.jpg | описание изображения = Al'fred Hičkok edel 1963. vot }} '''Al'fred Džozef Hičkok'''-ižand ({{lang-en|Sir Alfred Joseph Hitchcock}} [ˈælfrɪd ˈʤəʊzɪf ˈhɪʧkɒk]; sünd. [[13. eloku]] [[1899]], [[Leitonstoun]], Sur' [[London]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[29. sulaku]] [[1980]], [[Bel' Eir]], [[Los Andželes]], [[Kalifornii]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]) oli britanine da amerikaine fil'miden režissör, prodüser, scenarist. Kinon režissöran sädamine om sidodud «[[triller]]»-žanrha ({{lang-en|thrill}}-sanaspäi — «säru») da «saspens»-tärtushe (angl. ''suspense'' — «kingitez»). Mez' mahtoi säta holdujan märhapanmatomuden da kingitadud varastusen atmosferad ičeze fil'miš. Sädandan aigas fil'mzi 55 kinofil'mad da 17 fil'mad «Al'fred Hičkok ezitab»-TV-serijha. Erašti ozutihe fil'miš [[kameo]]-roliš. == Biografii == Laps'aigas Al'fred kazvoi burkol. Openui Londonan kahtes kolledžas, sid' Inženerijan da navigacijan školas i ühtes kävui kundelta lekcijoid čomamahtontedos Londonan universitetas. Sädi kar'jerad vozil 1921−1976. Täuz'igäižen harjeni ozutada ümbärdajile, mi «must jumor» om. Edel 1939. vot Al'fred radoi Sures Britanijas, sai kahtent (AÜV:oiden) rahvahanikust vl 1955. Sai «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-premijad «[[Rebekka (fil'm, 1940)|Rebekka]]»-fil'mas 1940 vodes (voden parahim fil'm). Ei voind kacta ičeze fil'mid, sikš miše opak oli. == Kanz == Vspäi 1926 mez' oli nainu, eli Al'ma Revil'-akanke surmhasai. Üks'jäine laps' Patricija-tütär om sündnu vl 1928, vll 1950−1978 om ranu aktrisaks, koume tütrentütärt om hänespäi. == Valitud fil'mografii == * «''Magitusiden sad''» (1925, laman fil'm) * «''Šantaž''» (1929) * «''[[Rebekka (fil'm, 1940)|Rebekka]]''» (1940) * «''Heilün pil'vez''» (1943) * «''Nor''» (1948) * «''Ikun tanhaspäi''» (1954) * «''Pänpunotand''» (1958) * «''[[Psiho (fil'm, 1960)|Psiho]]''» (1960) * «''Lindud''» (1963) * «''Komplot kanzas''» (1976) == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * {{IMDb|0000033}} [[Kategorii:Suren Britanijan prodüserad]] [[Kategorii:AÜV:oiden prodüserad]] [[Kategorii:Suren Britanijan režissörad]] [[Kategorii:AÜV:oiden režissörad]] [[Kategorii:Suren Britanijan scenaristad]] [[Kategorii:AÜV:oiden scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1899]] [[Kategorii:Sündnuded elokun 13. päiväl]] [[Kategorii:Prodüserad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Kolnuded Los Andželesas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1980]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 29. päiväl]] ec9woiaytujphvgqzbmto1bt9wwxxmj 0 21940 186332 184909 2026-03-30T06:27:25Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186332 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Stanley Kubrick in Dr. Strangelove Trailer (4) Cropped.jpg | описание изображения = Stenli Kubrik «[[Streindžlav-doktor]]»-fil'man treileras vl 1964 }} '''Stenli Kubrik''' ({{lang-en|Stanley Kubrick}} [ˈstænlɪ ˈkuːbrɪk]; sünd. [[26. heinku]] [[1928]], [[Nju Jork]]an Manhetten-rajon, [[Nju Jork (štat)|Nju Jork-štat]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]], — kol. [[7. keväz'ku]], [[1999]], Čailduikberi-erižpert', [[Hartfordšir|Hartfordan grafkund]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]]) oli [[AÜV|amerikaine]] i britanine fil'miden režissör, prodüser da scenarist, mugažo fotograf i [[šahmatad|šahmatoiden]] navedii školan igäspäi. Tegi kirjoiden ekranizacijoid tobjimalaz. == Biografii == Stenli oli sündnu [[evrejalaižed|evrejalaižiden]] pereheze ezmäižen lapsen, kazvoi Nju Jorkan Bronks-rajonas. Džeikob Leonard Kubrik (1902−1985) oli tat, Sedi Gertruda Perveler (1903−1985) oli mam, molembiden ezitatad libuiba Keskuzližes i Päivnouzmaižes Evropaspäi. Nor' Kubrik ei voind ühtneda üläopendusen aluzkundha vähähkon ehtmižen tagut školas, sid' radaškanzi «Look»-aiglehtesen fotografal i vändi šahmatoil rahoiže näht. Vspäi 1951 tegeškanzi fil'mid, ezmäi lühüdpiduzližid i ičeze rahoiden mänetamal. Vl 1962 sirdi Surhe Britanijha fil'mdamha «Lolita»-sädust amerikaižen cenzuran taguiči. Oli nainu kaks' kerdad. Režissöran arhiv kaičeze Londonan Čomamahtoiden universitetas. == Fil'mografii režissöraks == Alemba kaik täuz'piduzližed fil'mad oma mainitadud. Kubrik oli läz kaikiden niiden prodüseraks i scenarijan kirjutajaks-ki päpaloin. * «Varu i himoituz» (1953, {{lang-en|Fear and Desire}}) * «Rikojan čoksuine» (1955, ''Killer’s Kiss'') * «Rikond» (1956, ''The Killing'') * «Hoštusen takaižed» (1957, ''Paths of Glory'') * «Spartak» (1960, ''Spartacus'') * «Lolita» (1962, mugažo anglijan kelel) * «Streindžlav-doktor vai kut minä heitin varud i armastaškanzin bombad» (1964, ''Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb'') * «[[2001: Kosmine odissei|2001. voz': Kosmine odissei]]» (1968, ''2001: A Space Odyssey'') — fil'm sai [[Oskar (kinopremii)|Oskarad]] parahimiš vizualizacijan effektoiš * «Pandud kävutamižhe apel'sin» (1971, ''A Clockwork Orange'') * «Barri Lindon» (1975, ''Barry Lyndon'') * «Säind» (1980, ''The Shining'') * «Ünäine metalline kor'» (1987, ''Full Metal Jacket'') * «Avaros umbištadud sil'midenke» (1999, ''Eyes Wide Shut'') == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.stanleykubrick.de/ Sait Stenli Kubrikas, Saksanman fil'miden muzei Frankfurtas Mainal.] {{ref-de}} {{ref-en}} [[Kategorii:AÜV:oiden režissörad]] [[Kategorii:Suren Britanijan režissörad]] [[Kategorii:AÜV:oiden prodüserad]] [[Kategorii:Suren Britanijan prodüserad]] [[Kategorii:AÜV:oiden scenaristad]] [[Kategorii:Suren Britanijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Prodüserad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Nju Jorkha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1928]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 26. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Anglijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1999]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 7. päiväl]] rl9ede6o6cfnlr1sa8hugm7b890fmt9 186333 186332 2026-03-30T06:29:02Z Motoranger 10577 formitez 186333 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Stanley Kubrick in Dr. Strangelove Trailer (4) Cropped.jpg | описание изображения = Stenli Kubrik «[[Streindžlav-doktor]]»-fil'man treileras vl 1964 }} '''Stenli Kubrik''' ({{lang-en|Stanley Kubrick}} [ˈstænlɪ ˈkuːbrɪk]; sünd. [[26. heinku]] [[1928]], [[Nju Jork]]an Manhetten-rajon, [[Nju Jork (štat)|Nju Jork-štat]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]], — kol. [[7. keväz'ku]], [[1999]], Čailduikberi-erižpert', [[Hartfordšir|Hartfordan grafkund]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]]) oli [[AÜV|amerikaine]] i britanine fil'miden režissör, prodüser da scenarist, mugažo fotograf i [[šahmatad|šahmatoiden]] navedii školan igäspäi. Tegi kirjoiden ekranizacijoid tobjimalaz. == Biografii == Stenli oli sündnu [[evrejalaižed|evrejalaižiden]] pereheze ezmäižen lapsen, kazvoi Nju Jorkan Bronks-rajonas. Džeikob Leonard Kubrik (1902−1985) oli tat, Sedi Gertruda Perveler (1903−1985) oli mam, molembiden ezitatad libuiba Keskuzližes i Päivnouzmaižes Evropaspäi. Nor' Kubrik ei voind ühtneda üläopendusen aluzkundha vähähkon ehtmižen tagut školas, sid' radaškanzi «Look»-aiglehtesen fotografal i vändi šahmatoil rahoiže näht. Vspäi 1951 tegeškanzi fil'mid, ezmäi lühüdpiduzližid i ičeze rahoiden mänetamal. Vl 1962 sirdi Surhe Britanijha fil'mdamha «Lolita»-sädust amerikaižen cenzuran taguiči. Oli nainu kaks' kerdad. Režissöran arhiv kaičeze Londonan Čomamahtoiden universitetas. == Fil'mografii režissöraks == Alemba kaik täuz'piduzližed fil'mad oma mainitadud. Kubrik oli läz kaikiden niiden prodüseraks i scenarijan kirjutajaks-ki päpaloin. * «Varu i himoituz» (1953, {{lang-en|Fear and Desire}}) * «Rikojan čoksuine» (1955, ''Killer’s Kiss'') * «Rikond» (1956, ''The Killing'') * «Hoštusen takaižed» (1957, ''Paths of Glory'') * «Spartak» (1960, ''Spartacus'') * «Lolita» (1962, mugažo anglijan kelel) * «Streindžlav-doktor vai kut minä heitin varud i armastaškanzin bombad» (1964, ''Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb'') * «[[2001: Kosmine odissei|2001. voz': Kosmine odissei]]» (1968, ''2001: A Space Odyssey'') — fil'm sai [[Oskar (kinopremii)|Oskarad]] parahimiš vizualizacijan effektoiš * «Pandud kävutamižhe apel'sin» (1971, ''A Clockwork Orange'') * «Barri Lindon» (1975, ''Barry Lyndon'') * «Säind» (1980, ''The Shining'') * «Ünäine metalline kor'» (1987, ''Full Metal Jacket'') * «Avaros umbištadud sil'midenke» (1999, ''Eyes Wide Shut'') == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.stanleykubrick.de/ Sait Stenli Kubrikas, Saksanman fil'miden muzei Frankfurtas Mainal (''stanleykubrick.de'').] {{ref-de}} {{ref-en}} [[Kategorii:AÜV:oiden režissörad]] [[Kategorii:Suren Britanijan režissörad]] [[Kategorii:AÜV:oiden prodüserad]] [[Kategorii:Suren Britanijan prodüserad]] [[Kategorii:AÜV:oiden scenaristad]] [[Kategorii:Suren Britanijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Prodüserad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Nju Jorkha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1928]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 26. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Anglijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1999]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 7. päiväl]] 941y11qovlot4pqxnwdukbqcpaa9xja 0 21997 186329 146734 2026-03-30T06:05:49Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186329 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Federico Fellini NYWTS 2.jpg | описание изображения = Federiko Fellini vn 1965 fotokuval<br />''(tegii om Val'ter Al'bertin)'' }} '''Federiko Fellini''' ({{lang-it|Federico Fellini}} [fedeˈriːko felˈliːni]; sünd. [[20. viluku]] [[1920]], [[Rimini]], [[Italii|Italijan kunigahuz]] — kol. [[31. reduku]] [[1993]], [[Rim]], Italii) oli italijalaine kinorežissör da scenarist. Hänen nell' fil'mad saiba Oskar-arvlahjad kuti parahimad verazmaižed fil'mad (1957, 1958, 1964, 1976), videnz' — kostümiden parahimas dizainas (1977), kudenz' Oskar (1993) oli arvostuzlahjaks «tondas kinon čomamahtho». == Biografii == Federiko sai klassišt opendust školas jumalankodinno. Vl 1937 openui [[Florencii|Florencijas]] kändamhas reportöraks, möi šaržid-kuvid. Vll 1938−1942 Fellini radoi Riman jumoristižes «Mark Avrelii»-aiglehteses, kirjuti läz 700 sädust, sid' taritihe hänele säta scenarijoid. Kinokar'jeran voded oma 1945−1992. == Valitud fil'mografii == Federiko Fellini oli kaikiden alemba kirjutadud fil'miden režissöraks da scenaristaks ühten aigan. * «Var'jeten lämoid» (1951, it. ''Luci del Varietà'', toine režissör om Al'berto Lattuada) * «Te» (1954, ''La Strada'') * «Manitelijad» (1955, ''Il Bidone'') * «Kabirijan öd» (1957, ''Le notti di Cabiria'') * «Maged elo» (1960, ''La Dolce Vita'') * «Kahesa polenke» (1963, ''8½'') * «Džul'jetta i rahkoid» (1965, ''Giulietta Degli Spiriti'', Fellinin ezmäine mujufil'm) * «Fellinin Satirikon» (1969, ''Fellini — Satyricon'') * «Klounad» (1970, ''I Clowns'', Fellini edestab pärolin-ki) * «Federiko Fellini:n Kazanova» (1976, ''Il Casanova di Federico Fellini'') * «Naižiden lidn» (1980, ''La Città Delle Donne'') * «Kudmaižen än'» (1990, ''La Voce Della Luna'') == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.federicofellini.it/ Fondan Federiko Fellinin muštho oficialine sait (''federicofellini.it''), Riminin kommun.] {{ref-it}} {{ref-en}} {{ref-es}} {{ref-de}} {{ref-fr}} {{stub}} [[Kategorii:Italijan režissörad]] [[Kategorii:Italijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Riminihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1920]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 20. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Rimas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1993]] [[Kategorii:Kolnuded redukun 31. päiväl]] 85med13azooz4js45xf5u7o2bq8ey7c 0 22204 186347 185938 2026-03-30T08:22:36Z Motoranger 10577 +virkand 186347 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Satyajit Ray with Ravi Sankar recording for Pather Panchali cropped Ray.jpg | описание изображения = Satjadžit Rai tegeb «''Ten pajo''»-fil'man vn 1955 uhokus }} '''Satjadžit Rai''' ({{lang-bn|সত্যজিত রায়}} vai সত্যজিৎ রায় [ˈʃotːodʒit ˈrae̯], {{lang-en|Satyajit Ray}}; sünd. [[2. semendku]] [[1921]], [[Kolkat|Kal'kutt]], [[Britanine Indii]] — kol. [[23. sulaku]] [[1992]], [[Kolkat]], [[Päivlaskmaine Bengalii]], [[Indii]]) oli indine režissör, prodüser da scenarist. Kirjuti muzikad äjile ičeze fil'mile. Lapsiden kirjutai, kirjoiden kuvatai da pästai. Ezmäine indine «[[Oskar (kinopremii)|Oskar-premijan]]» sai (1992, suriden satusiden tagut kinematografas). Sädi bengalan kelel tobjimalaz, om sädusid anglijan i hindi-kelil, Indijan erasil toižil kelil. == Biografii == Satjadžit oli sündnu Sukumar Rai-kirjutajan i hänen Suprabha Rai-akan pereheze i jäi üks'jäižen poigan. Voib löuta tatan ezitatoid kümnehe pol'vhesai, kanz oli otnus literaturha i čomamahtho. Tat koli pošavad taguiči vl 1923, i Satjadžit eli mamanke gollüdes. Openui školas, sid' Kolkatan universitetan Prezidentan kolledžas (ekonomik, fizik). Oli pästnus kolledaspäi vl 1940, opendusen aigan Päivlaskmman klassižen muzikan i kinon tedoiduz tegihe hänen navedijaks radoks. Tedoizi grafikan tehnikad kaks' vot Visva-Bharata-universitetas. Toižen mail'man sodan zavodindan tagut Rai taci opendust i radoi reklaman agentuses kümne vot, kazvoi sen čomamahton ohjandajaks. Vl 1947 pani ezmäižen indižen kinokluban alust ühtes Čidananda Guptanke. Vll 1950−1991 jätkusti kar'jerad kinos, linni [[realizm]]an tetaban kuvatajan, bengalan rahvaz oli fil'miden hengen. Rai sai enamba 20 Indijan i rahvahidenkeskešt arvlahjad da premijad fil'miden sädandas. Kirjuti äiluguižid sanutesid i romanid bengalan kelel, sädi ''Ray Roman''-šriftad. == Kanz == Satjadžit Rai nai vl 1948, dvojurodnii Bidžoija Rai-sizar (1917−2015) oli hänen akan. Heiden üks'jäine laps' om Sandip-poig (sünd. 1953), radab fil'miden prodüseran i muzikdirektoran. == Valitud fil'mografii režissöraks == * «''Ten pajo''» (1955) * «''Alištumatoi''» (1956) * «''Filosofijan kivi''» (1958) * «''Muzikaline honuz''» (1958) * «''Apu:n mail'm''» (1959) * «''Jumalnaine''» (1960) * «''Koume tütärt''» (1961) * «''Kančendžang''» (1962) * «''Järed lidn''» (1963) * «''Päiväd da öd mecas''» (1970) * «''Diamantoiden kunigahuz''» (1980) * «''Kodi i mail'm ''» (1984) * «''Vihankandai rahvast vaste''» (1990) * «''Ühten pun oksad''» (1990) * «''Kalaidai''» (1991) == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://srfti.ac.in/ Kinon da televizijan institut Satjadžit Rai nimed Kolkatas (''srfti.ac.in'').] {{ref-en}} {{ref-hi}} [[Kategorii:Indijan režissörad]] [[Kategorii:Indijan scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1921]] [[Kategorii:Sündnuded semendkun 2. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Kolkatas]] 0nxjs6v3slzkkt7tyegbg4m7xrssw25 0 22367 186310 155446 2026-03-29T16:14:37Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186310 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Ingmar Bergman (1966).jpg | описание изображения = Ingmar Bergman vn 1966 redukus }} '''Ernst Ingmar Bergman''' (mugažo [[ročin kel'|ročin kelel]], virktas [ˈɪŋmar ˈbærjman]; sünd. [[14. heinku]] [[1918]], [[Uppsal]], [[Ročinma]] — kol. [[30. heinku]] [[2007]], Forö-sar' [[Gotland]]-sarenno, Ročinma) — oli ročine teatran, fil'miden i teleradion režissör, kinoscenarijoiden i p'jesiden kirjutai. Sai «[[Oskar (kinopremii)|Oskar]]»-premijad vll 1961, 1962 i 1984 parahimas verazmaižes fil'mas, da anttihe Bergmanale äjid toižid arvlahjoid hänen kinoradmižes. == Biografii == Ingmar oli sündnu lüteranižen Erik Bergman-pastoran i Karin Bergman-medsizaren (neiččel Okerblum) pereheze. Prihal oli Dag-veik i Margareta-sizar. Nor' Ingmar tegi navedijan mul'tfil'mid i oli otnus tätüteatran dekoracijoihe opeten gimnazijas sil-žo aigal. Vl 1937 Bergman ühtni Stokhol'man universitetižhe kolledžha (nüg. [[Stokhol'man universitet]]), no taci opendust teatrha näht. Kar'jer jätkustui vozil 1944−2005. Ingmar Bergman sädi enamba 60 avtorfil'mid, iče kirjuti niiden scenarijad tobjimalaz. Enamba mi sada seičemekümnen teatraližen lavastusen tegijan. Ročinman akt'orad edestiba rolid hänen fil'miš, Bergman radoi Sven Nükvist-operatoranke pit'kan aigan. Režissör oli naižiš viž kerdad, ühesa last sünduihe naimiželoiš. Lapsed kändihe kul'turan da čomamahton šingotajikš mugažo päpaloin. == Valitud fil'mografii režissöraks da scenaristaks == * «Krizis» (1946, {{lang-sv|Kris}}) * «Laiv Indijhasai» (1947, ''Skepp till India land'') * «Manzikpallišt» (1957, ''Smultronstället'') * «Neidižpurde» (1960, ''Jungfrukällan'', sai vn 1961 Oskar-premijad) * «Häipäkos stöklas läbi» (1961, ''Såsom i en spegel'', sai vn 1962 Oskar-premijad) * «Vaittiolend» (1963, ''Tystnaden'') * «Händikahan čas» (1968, ''Vargtimmen'') * «Šuhaidused i kidastused» (1972, ''Viskningar Och Rop'') * «Sügüz'line sonat» (1978, ''Höstsonaten'') * «Marionetiden elospäi» (1980, ''Aus Dem Leben Der Marionetten'') * «Fanni i Aleksandr» (1982, ''Fanny Och Alexander'', sai vn 1984 Oskar-premijad) * «Saraband» (2003, ''Saraband'') == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Ročinman režissörad]] [[Kategorii:Ročinman scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:Ročinman kirjutajad]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1918]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2007]] [[Kategorii:Kolnuded heinkun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Uppsalha]] b3dnwzgc2scy8wtyi589zmlkv48znj1 0 22599 186349 142772 2026-03-30T08:30:25Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186349 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Tim Berners-Lee CP 2 head crop.jpg | описание изображения = Tim Berners-Li «Campus Party Brasil»-aigtegol, vn 2009 sulaku }} '''Timoti Džon Berners-Li'''-''ižand'' ({{lang-en|Sir Timothy John «Tim» Berners-Lee}} [ˈtɪməθɪ ʤɒn ˈbɜːnəz-liː]; sünd. [[8. kezaku]] [[1955]], [[London]], [[Sur' Britanii]]) om britanine tedomez' [[informacižed tehnologijad|IT]]-sarakos. Hän om [[URL]]-sisteman, [[HTTP]]-protokolan i [[HTML]]-kelen melestegii, [[Mail'man hämähoukunverk]]on sädai (ühtes [[Robert Kajo]]nke, 1989) i sen konsorciuman (vspäi 1994) ezmäine da nügüdläine pämez'. «[[Semantine hämähoukunverk]]»-koncepcijan tegii. Tedomehen päine kirj om «Kuvaten hämähoukunverkod: Mail'man hämähoukunverkon augud i tulii aig» (angl. ''Weaving the Web: Origins and Future of the World Wide Web'', Texere Publishing, 1999, ISBN 0-7528-2090-7). Siš hän starinoičeb Hämähoukunverkon sädamižes, koncepcijas, ozutab ičeze kacegid [[Internet]]an šingoteshe. Avtor pagižeb neniš tezisoiš: # Voimuz koheta Hämähoukunverkon informacijad om tärged mugažo, kut serfingan-ki voind sidme. Tegii lugeb [[WYSIWYG]]-tehnologijad (se-žo virtualine redaktor) päižeks, hot' verkon [[Wiki]]-saitad oma oiged hašk. # Voib kävutada [[kompjuter]]oid «tagamaižiden processiden» täht, ned abutižiba ristituile rata ühtes. # Internetan kaikuččele aspektale piidab rata hämähoukunverkon kartte, eile ijerarhijan. Sikš domennimiden sistem (DNS — {{lang-en|Domain Name System}}) om vastmel'ne erind, ICANN-organizacii ohjastab sidä. # Kompjutertedomehed pidadas moral'vastust tehnižen vastusen ližaks. Timotin kazvatajad oma Konuei Berners-Li i Meri Li Vuds, hö radoiba matematikantedomehil i ühtniba «Mark I»-kompjuteran sädandha. Berners-Li sai fizikantedomehen arvod Oksfordan universitetas vl 1976, radoi telekommunikacijoiden sarakos, sid' programistan. Tedomez' om nainu, kaks' last. == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Programistad]] [[Kategorii:Melestegijad]] [[Kategorii:Kompjutertedomehed]] [[Kategorii:Suren Britanijan tedomehed]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1955]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 8. päiväl]] eyb6rg2yx0ih65hx6sy2no59e0vobu6 0 23391 186328 186043 2026-03-30T06:00:39Z Motoranger 10577 painendad 186328 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Sergei Eisenstein 03.jpg | описание изображения = Sergei Eizenštein fotokuval Piteriš, 1910-nded voded }} '''Sergei Eizenštein''' ({{lang-ru|Серге́й Миха́йлович Эйзенште́йн}}, {{lang-lv|Sergejs Eizenšteins}}; sünd. [[22. viluku|10. (22.) viluku]] [[1898]], [[Rig]], [[Lifländijan gubernii]], [[Venäman imperii]] — kol. [[11. uhoku]] [[1948]], [[Moskv]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) oli nevondkundaline fil'miden režissör, scenarist, [[kino]]n teoretik, pedagog. Tegi kar'jerad [[socialistine realizm|socialistižen realizman]] žanras vll 1924−1945. Venäman NFST:n čomamahtoiden arvostadud šingotai (1935). Kahten ezmäižen märan Stalinan nimed premijan laureat (1941, 1946). [[Venäman kinematografijan valdkundaline institut|VGIK:an]] professor. Sai čomamahtontedon doktoran arvod vl 1939. == Biografii == Tuleban aigan mail'man tetab režissör oli sündnu Mihail Eizenštein-arhitektoran elokahaze pereheze. Kanz oli elokaz Julija-maman suren päluižen tagut. Vll 1907−1915 Sergei openui Rigan realižes školas. Kazvatajad eliba eriži vspäi 1908. Vll 1915−1917 Eizenštein oli Piterin [[Piterin valdkundaline arhitekturan da sauvondan universitet|Civiližiden inženeriden institutan]] openikaks. Vn 1918 keväz'kul Sergei ühtni [[Rusked Armii|Rusttaha Armijha]] i kaks' vot ajeli agitacižel jonusel Venäman lodehedme. Radoi Proletkul'tas, sid' Leningradan «Sevzapkino»-edheotandas. Režissöran aigaline «Potömkin-somuzlaiv»-fil'm (1925) oli satusekaz NSTÜ:s i verhiš maiš. Vl 1934 Sergei nai, oti Pera Ataševa-režissörad i scenaristad akaks (todesine nimi oli Perl Moisejevna Fogel'man, 1900−1965). Ak vaumiči režissöran sädusiden kuz'tomašt kogodust i kaiči hänen arhivad. == Fil'mografii režissöraks i scenaristaks == * «Radonheitand» (1924, {{lang-ru|Стачка}} vai ''Чертово гнездо'', ''История стачки'' — Mecamehen peza, Radonheitandan istorii) * «Reduku» (1927, ''Октябрь'' vai ''Десять дней, которые потрясли мир'' — Kümne rehkitajad mail'man päiväd) * «Edhevanh i uz'» (1929, ''Старое и новое'' vai ''Генеральная линия'' — Päjono) * «Bežin nit» (1935−1937, ''Бежин луг'') * «Aleksandr Nevalaine» (1938, ''Александр Невский'') * «Ivan Grazii» (1944−1946, ''Иван Грозный''), 1. i 2. serijad, 3. serii jäi kesken == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:NSTÜ:n režissörad]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Righa]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1898]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 22. päiväl]] 8qw9dpew4b028p8jsb2k6i19jc0tzij 0 26079 186348 184906 2026-03-30T08:26:38Z Motoranger 10577 +kategorii 186348 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Avicenna Portrait on Silver Vase - Museum at BuAli Sina (Avicenna) Mausoleum - Hamadan - Western Iran (7423560860).jpg | описание изображения = Mehen portret hobedan mall'an pindal Ibn Sinan mavzolejaspäi-kaumusespäi lugese tedomehen elon aigan portretaks }} '''Ibn Sina''', täuz' nimi om '''Abu Ali Husein ibn Abdullah ibn al'-Hasan ibn Ali ibn Sina''' ({{lang-fa|ابو علی حسین بن عبدالله بن سینا‎}} ''Abū ‘Alī Husein ibn ‘Abdallāh ibn Sīnā''; sünd. 16. eloku [[980]] Afšan-žilho [[Buhar]]-lidnanno, [[Samanidoiden valdkund]], nüg. [[Uzbekistan]] — kol. 18. kezaku [[1037]] Hamadan-lidnas, [[Abbasidoiden halifat]], nüg. [[Iran]], mavzolei om saudud sihe kauman päl), om tetab kut '''Avicenna''' Päivlaskmmas, oli [[keskaig]]aine [[Iran|persine]] tedomez', filosof da lekar', päivnouzmaižen [[aristotelizm]]an ezitai. Islaman keskaigaižen mail'man kaikiš tetabamb da valatoitai filosof-tedomez', eli [[islam]]an šingotesen «kuldaižen aigan». == Biografii == Mez' oli Samanidoiden emiroiden i Dailemitoiden sultanoiden tanhaližeks lekarikš, radoi vizirikš Hamadanas erasen-se aigan. Elon jäl'gmäižid vozid (1023−1037) mez' radnikoiči [[Isfahan]]as Ala ad-Daula-emiran tanhanno, siš tegihe Ibn Sinale sättujid arvomižid tedoradmižen täht. Hän oli emiran pälekarin i nevojan, oli kaimdajan sodamatkoiš eskai. Ühten mugoman aigan südäikohtun löumai läžund avaižihe Ibn Sinal, lekar' ei voi spravitada ičtaze i koli. Eziauguižešti tedomez' oli mahapandud Hamadanas lidnan seinänno. Kahesan kun jäl'ghe hänen jändused oliba todud Isfahanha, mahapanihe niid tošti emiran mavzolejas. == Sädused == Mez' sädi kaik enamba mi 450 tedotöd tedon 29 sarakos, sidä kesken neniš: medicin, filosofii, astronomii, mehanik, himii, geologii, logik, runoišt. Tuliba meihesai vaiše 274 tedotöd, äjad oma kirjutadud runoil. Koume enciklopedijad oma tedotöiden keskes: * «Spravitandan kirj» («Kitab al'-Šifa», araban kelel) mülütab neniden sarakoiden tedoid: logik, fizik, biologii, psihologii, geometrii, arifmetik, muzik, astronomii, mugažo metafizik. * «Tedoinformacijan kirj» («Daniš-name-i-alai», om kirjutadud vll 1024−1037 persijan kelel). Kogoneb nelläs jagusespäi: logik, metafizik, fizik, matematik. Lähtnu kadogehe Matematik-pala om kirjutadud tošti tedomehen Al'-Džuzdžani-openikal. * «Lekarin tedon alused» (vai ''Medicinan alused'', «Kitab al-Kanun fi-t-tibb»), antikaigan lekariden edeskirjutesed oma ümbriratud siš araban medicinan satusiden mödhe. Kätihe kirjad latinan kel'he äi kerdoid. == Homaičendad == <references /> {{Commons|Category:Avicenna}} {{stub}} [[Kategorii:Iranan filosofad]] [[Kategorii:Iranan runokirjutajad]] [[Kategorii:Iranan fizikantedomehed]] [[Kategorii:Iranan matematikantedomehed]] [[Kategorii:Uzbekistanan filosofad]] [[Kategorii:Uzbekistanan fizikantedomehed]] [[Kategorii:Uzbekistanan matematikantedomehed]] [[Kategorii:Astronomad]] [[Kategorii:Lekarid]] [[Kategorii:Mehanikantedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Fizikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Matematikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Runokirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Enciklopedistad]] [[Kategorii:Sündnuded Uzbekistanha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 980]] [[Kategorii:Kolnuded Iranas]] [[Kategorii:Polimatad]] gwqpkc3t5eih4cj13y5plcv13di1x5b 0 35240 186350 161118 2026-03-30T08:56:03Z Motoranger 10577 +kartad, klimat+ 186350 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Gojanii<br />Goiânia | Lidnanznam = Goiânia.PNG | Flag = Bandeira de Goiânia.svg | Lidnanznam text = Gojanijan lidnanznam | Flag text = Gojanijan flag | Valdkund = Brazilii | Eläjiden lugu = 1,437,237 | Voz' = 2022 | Pind = 729.3 | Fail = Goiânia Collage.png | Pämez' = Roherio Krus<br/>(2021−2024,<br/>''Rogério Cruz'') | Telefonkod = +55-62 | Aigvö = [[UTC]]−3 }} [[Fail:OSM Goiânia map.jpg|thumb|left|250px|Lidnan kart (2025)]] '''Gojanii''' ({{lang-pt|Goiânia}} [ɡojˈjɐniɐ]) om lidn [[Brazilii|Brazilijan]] keskuzpalan suves. Se om valdkundan kümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Gojas]]-štatan administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vn 1933 24. redukud kut štatan uz' pälidn, ende Gojas-lidn oli keskuseks. Valitihe nimitust štatan lehtesen konkursal. Ezmäine literaturine säduz Gojasas nimitase muga-žo, se om vn 1896 epine poem. Letihe Gojanijad planan mödhe, se ezimeleti 50 tuhad eläjid. Vozil 1937−1942 štatan ohjastuz sirdi lidnha. Gojanii šingotase maižanduzmašiništon, instrumentoiden da heretusiden pästandal, sauvondal, avtoiden möndal da holitišil, medicinan keskuseks. == Geografijan andmused == [[Fail:Goias Municip Goiania.svg|thumb|left|250px|Lidnan municipalitetan sijaduz Gojas-štatas i Brazilijas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase štatan keskuzpalan suves, 749 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Brazilia]]-pälidnhasai om 209 km pohjoižpäivnouzmha avtotedme. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] räk kaks'sezonine. Sulaku-eloku oma päivoikahad, reduku-uhoku oma pil'vekahad. Kun keskmäine lämuz vajehtase +22,3..+26,3 C° röunoiš voden aigan. Ekstremumad oma +0,5 C° (heinku) i +41,2 C° (reduku). Paneb sadegid 1611 mm vodes, enamba kül'mkus-keväz'kus (220..272 mm kus), kuiv sezon oleskeleb kezakus-elokus (19 mm pordos, vihm heinkus om harv lujas). Ul'traruskedsinižen sädegoičendan keskmäine indeks om 14..16 redukus-keväz'kus. == Tobmuz == [[Fail:Administrações Regionais de Goiânia.jpg|thumb|left|250px|Lidnan administrativižed rajonad (2012)]] Gojanii jagase seičemeks administrativižeks regionaks. Ned alajagasoiš läz 640 ümbrikoks ({{lang-pt|barrio}}). == Eläjad == Vn 2010 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 302 001 ristitud (12. sija valdkundas sil aigal). Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Läz 2,6 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas 7315 km² pindal (2020, kümnenz' surtte valdkundas). Kaik koume universitetad ratas lidnas. == Irdkosketused == * [http://goiania.go.gov.br/ Lidnan municipalitetan sait (''goiania.go.gov.br'').] {{ref-pt}} {{Commons|Goiânia}} [[Kategorii:Gojanii| ]] [[Kategorii:Brazilijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Gojas|*]] qy05szlb37mpkfyeixzwj6nbugui1ka 0 37130 186325 168475 2026-03-29T18:45:45Z Motoranger 10577 + 186325 wikitext text/x-wiki '''«Mända, Koir. Mända!»''' ({{lang-en|Go, Dog. Go!}})<ref>[https://media.netflix.com/en/press-releases/netflix-to-launch-diverse-slate-of-original-preschool-series-from-award-winning-kids-programming-creators "NETFLIX TO LAUNCH DIVERSE SLATE OF ORIGINAL PRESCHOOL SERIES FROM AWARD-WINNING KIDS PROGRAMMING CREATORS"]. ''Netflix Media Center''.</ref> om [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|amerikaiž]]-[[Kanad|kanadine]] mul'tiplikacine serial. Serial läksi ekranoile vll 2021−2023. Kaik nell' sezonad om olmas, 40 epizodad, kaikutte om 24 minutad hätkte. Original om anglijan kelel. Serialan scenarii om sätud P. D. Istmanan ühtennimižen (''Go, Dog. Go!'') kirjan mödhe. Sädi Adam Pel'cman, prodüsiruiba ''DreamWorks Animation Television'' i ''WildBrain Studios'' [[Netflix]]-kanalan täht. == Roliden änetoitand == * ''Teg Barker'' — Mišela Lusi * ''Skuč Puč'' — Kalum Šoniker * ''Ma Barker'' — Keti Grifin * ''Paw Barker'' — Martin Roč * ''Spaik Barker'' / ''Gilber Barker'' — Lion Smit * ''Ledi Lidija'' / ''Sgt Puč'' — Linda Balantain * ''Sem Vipet'' — Džošua Grehem == Epizodad == === 1. sezon (2021) === # Welcome to Pawston / Ruff Day on the Job # Dark Park Bark Lark / The Fast and the Curious # Old Dog, New Tricks / Snoozie-Hullabaloozie # Show Dog, Show / Keys to Victory # Pupcakes / Stink or Swim # A Ball for All # Ding Dong Day / Grand Sam # Clucky Day / Take Me Out to the Fetch Game # Dog the Right Thing === 2. sezon (2021) === # Snow Dog, Snow # All Paws on Deck / Bonestand and Deliver # Catch Me If You Sam / Toy Driver # Frank and Beans with Chili / Little Hound on the Prairie # Chaser and Chewer / Recipe for Adventure # Raiders of the Lost Bark / Slow Dog Slow # Board Silly / Sing for the Fences # Fast Frank's Fixit / Tail-kwondo # Happy Birthday Pawston === 3. sezon (2022) === # Big Dog Job / The Case of the Slobbery # Tag Team / Cattitude Adjustment # Hocus Focus / Furricane # Mom for a Day / Kitty in the City # The Itch to Switch / Mismatched Socks # New Hat, New Tag! / Furry-Tail Ending # Bigpaw, Big Problem / Captain Scooch and Scally-Tag # The Pawston Chewbilee / Don't Go, Cat. Go! === 4. sezon (2023) === # Tails in the Seats / Roadside Distraction # Tough Cookies / More Than Meets the Tie # Tail to the Chief / Chaser and Chewer: Part Chew # The Puppy Whisperer / Doggy Book of World Records # The Pawmazing Race # Bridge to Meowbuquerque / No Part Harmony # Happy Pawtomotiversary / Winner, Winner, Lasagna Dinner # Bites, Camera, Action! / Stay, Dog. Stay! # Whatever It Cakes / Haturday # Trick or Thief / Meow-Lo-Ween # The Trouble with Kibbles / Road to Kindness # How Tag Got Her Tag / Blankie Blaster # Chaser and Chewer: Part Flea / Sing for Your Pupper # Dogcathalon == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [https://www.dreamworks.com/shows/go,-dog.-go! «Mända, Koir. Mända!»-mul'tserialan oficialižed lehtpoled ''dreamworks.com''-saital.] {{ref-en}} * [[imdbtitle:10687202|Serial ''imdb.com''-saital.]] {{ref-en}} * [https://www.kinopoisk.ru/series/4422685/ Serial ''kinopoisk.com''-saital.] {{ref-ru}} * [https://www.fernsehserien.de/ein-lustiges-hundeleben Serial ''fernsehserien.com''-saital.] {{ref-de}} [[Kategorii:Mul'tserialad]] [[Kategorii:TV-serialad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:TV-serialad anglijan kelel]] [[Kategorii:AÜV:oiden TV-serialad]] [[Kategorii:Kanadan TV-serialad]] lgerhgf5j1cgysno4rvadmgyxe4k2dh 10 40295 186312 2026-03-29T16:42:11Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186312 wikitext text/x-wiki Morfo menelai-lipkaižen ({{lang-la|Morpho menelaus}}) ''[[Nymphalidae]]''-sugukundaspäi video, kudambal sen suugiden nägu om suretud submikroskopižhe masštabhasai, Lourensan tedozalan änetusenke (se om kundaline tedokeskuz San Franciskon [[Berkli (Kalifornii)|Berkli]]-ezilidnas, [[Kalifornii]]-štat, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]). Videon hätkeližuz om 3 min 4 s, 6. sügüz'ku 2011, om ottud socialižen [[YouTube]]-verkon ''The Lawrence Hall of Science''-kanalaspäi, anglijan kelel.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 7foqtv39igg8bbk0xlfnoe7paehn7yo 10 40296 186313 2026-03-29T16:56:02Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186313 wikitext text/x-wiki [[Kofe]]-joman vaumičendan video levitadud plastmassatoman ''Moka''-kofeinikan abul. Videon hätkeližuz om 5 min 1 sekund, 30. keväz'ku 2025, om ottud socialižen [[YouTube]]-verkon ''Shokuiku Cuisine''-kanalaspäi, neitraline kelen mödhe.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 3rk397hm1p9udpd6ay8hq7cdhfcouhk 10 40297 186314 2026-03-29T17:26:38Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "How (and when) did humans first make fire.webm" 186314 wikitext text/x-wiki How (and when) did humans first make fire.webm jb6uelxs823tmrms2w07lnxgfvihmli 10 40298 186315 2026-03-29T17:29:04Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Ba b767-300 g-bnwa planform arp.jpg" 186315 wikitext text/x-wiki Ba b767-300 g-bnwa planform arp.jpg t7h5xov7qyufwedtaw8idpypdcphaz9 10 40299 186316 2026-03-29T17:29:54Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "20190227 FIS NWSC Seefeld Men CC 15km Janosch Brugger 850 5030.jpg" 186316 wikitext text/x-wiki 20190227 FIS NWSC Seefeld Men CC 15km Janosch Brugger 850 5030.jpg ld8a7ot8bpaz2u220nvo1br1ixgl17r 10 40300 186317 2026-03-29T17:31:06Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Barcelona March 2015-2a.jpg" 186317 wikitext text/x-wiki Barcelona March 2015-2a.jpg jlkcesfyckt0u9fei26i7u65srgkpid 10 40301 186318 2026-03-29T17:31:40Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Knop van een esdoorn (Acer platanoides). 03-04-2023 (d.j.b.).jpg" 186318 wikitext text/x-wiki Knop van een esdoorn (Acer platanoides). 03-04-2023 (d.j.b.).jpg jjmlipzpsu4h03fos2vv7egvlokmuyj 10 40302 186319 2026-03-29T17:32:08Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Dorudon atrox fossil at Wadi El-Hitan, Egypt, March 2008.jpg" 186319 wikitext text/x-wiki Dorudon atrox fossil at Wadi El-Hitan, Egypt, March 2008.jpg hz4dtyekxymmou78gje833fzli6netu 10 40303 186320 2026-03-29T17:32:52Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Trees reflected on building windows, Conde Valbom Avenue 30, Lisbon, Portugal julesvernex2.jpg" 186320 wikitext text/x-wiki Trees reflected on building windows, Conde Valbom Avenue 30, Lisbon, Portugal julesvernex2.jpg e6e9nijwo6bh7vds4qy5inmj89ksqnm 10 40304 186321 2026-03-29T17:33:27Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "George Vince's Cross.jpg" 186321 wikitext text/x-wiki George Vince's Cross.jpg 0n9yf8dj5zr5901lmj0jnrsw7joj7pc 10 40305 186322 2026-03-29T17:34:00Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Renfe Mercancías 333.338 Samper de Calanda - Central térmica de Andorra.jpg" 186322 wikitext text/x-wiki Renfe Mercancías 333.338 Samper de Calanda - Central térmica de Andorra.jpg in4c6zy3c15gteawmhcd82lyrhqviz5 10 40306 186323 2026-03-29T17:34:39Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "US Army soldier welding two metal pieces, Fort Gregg-Adams, Virginia, March 2025.jpg" 186323 wikitext text/x-wiki US Army soldier welding two metal pieces, Fort Gregg-Adams, Virginia, March 2025.jpg dqhdx4om9mt0ypran9ujh16n95hi8om 10 40307 186339 2026-03-30T08:09:17Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Minggu Pagi 6.45 (7 February 1954) cover.jpg" 186339 wikitext text/x-wiki Minggu Pagi 6.45 (7 February 1954) cover.jpg miy5q2syjpxi11afw72e7sf5enzrjkx 10 40308 186340 2026-03-30T08:09:44Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Louvre Courtyard, Looking West.jpg" 186340 wikitext text/x-wiki Louvre Courtyard, Looking West.jpg lo3dlacvby08zpa667hicyoh4erwl6k 10 40309 186341 2026-03-30T08:10:18Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Funchal (Madeira, Portugal), Rua de Santa Maria 39 -- 2025 -- 0831.jpg" 186341 wikitext text/x-wiki Funchal (Madeira, Portugal), Rua de Santa Maria 39 -- 2025 -- 0831.jpg pznij664obj6ejjp7x9ofsaqqfb92g6 10 40310 186342 2026-03-30T08:10:46Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "PK Karachi asv2020-02 img43 StPatrick Cathedral.jpg" 186342 wikitext text/x-wiki PK Karachi asv2020-02 img43 StPatrick Cathedral.jpg 0jey0fao3zwerrie0y9zxtl9o8z4afi 10 40311 186343 2026-03-30T08:11:19Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Rauwerd (Fries Raerd). 26-02-2025. (actm.) jpg 08.jpg" 186343 wikitext text/x-wiki Rauwerd (Fries Raerd). 26-02-2025. (actm.) jpg 08.jpg fug5fdwa1l3gt8u3vt4ckcr1fxv0al3 10 40312 186344 2026-03-30T08:11:54Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Broad-tailed Grassbird in Mahabaleshwar August 2025 by Tisha Mukherjee 03.jpg" 186344 wikitext text/x-wiki Broad-tailed Grassbird in Mahabaleshwar August 2025 by Tisha Mukherjee 03.jpg 641qnpw08y8yte0yo8v3heefbq30qsm 10 40313 186345 2026-03-30T08:12:35Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Hacienda San Jorge - Los Cancajos 01.jpg" 186345 wikitext text/x-wiki Hacienda San Jorge - Los Cancajos 01.jpg omrsx57b1595ydohw4w0w3ufkhwr0wq