Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 68 186477 144648 2026-04-04T07:47:35Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186477 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Aristoteles Louvre.jpg | описание изображения = Aristotel'. Antižen bronzskul'pturan kopii [[Luvr]]-muzejas }} '''Aristotel'''' ({{lang-grc|Ἀριστοτέλης}} ''Aristotélēs'' [aristotélɛːs]; sünd. vl 384 edel m.e., [[Stagir]]-lidn, [[Frakii]] — kol. 322 e.m.e., [[Halkis]], [[Evbei|Evbejan sarel]]) oli [[Amuine Grekanma|amuižgrekalaine]] [[filosofii|filosof]], [[Platon]]an openik. Vodespäi 343 edel m. e. — [[Aleksandr Makedonijalaine|Makedonijalaižen Aleksandran]] kazvatai da opetai. Vl 335 EME hän pani Likejan [[Peripatetikad|Peripatetižen školan]] alusen. Aristotel' oli klassižen periodan naturalist da amuižaigan lujas valatoitai [[dialektik|dialektikantedomez']]. Hän oli mugažo [[formaline logik|formaližen logikan]] alusenpanijan. Aristotel' om sänu tärtuzapparatan, kudambad nügüd'-ki kävutadas filosofijas da tedostiliš. Aristotel' oli ezmäine, ken om sänu [[filosofii|filosofijan]] kaikenpol'žen sisteman. Sihe sistemha mülüdas kaik ristitun šingotesen sferad — [[sociologii]], [[filosofii]], [[politik]], [[logik]], [[fizik]]. Aristotelin kaceged [[ontologii|ontologijha]] oma lujas valatoitnuded ristitunmeletamišt. Hänen metafizine openduz om šingotanu [[Homoi Akvinalaine|Akvinalaižen Homoin]] [[sholastik|sholastižen]] metodan abul. == Homaičendad == <references/> == Edesine lugemine == === Originaližed tekstad === Standartine (Berlinan) pästand (''archive.org''): * [http://www.archive.org/details/aristotelisopera01arisrich Vol. I (1831)] * [http://www.archive.org/details/aristotelisopera02arisrich Vol. II (1831)] * [http://www.archive.org/details/aristotelisopera03arisrich Vol. III (1831)]. Latinankel'žed tekstad. * [http://www.archive.org/details/aristotelisopera04arisrich Vol. IV (1836)]. Sholijad Aristotel'he. * [http://www.archive.org/details/aristotelisopera05arisrich Vol. V (1870)]. Fragmentad. Ližad sholijoihe. Ozutez. {{stub}} [[Kategorii:Amuižen Grekanman filosofad]] [[Kategorii:Astronomad]] [[Kategorii:Biologad]] [[Kategorii:Mehanikantedomehed]] [[Kategorii:Amuižen Grekanman tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Amuižhe Grekanmaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 384 edel m.e.]] [[Kategorii:Kolnuded Amuižes Grekanmas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 322 edel m.e.]] czozpnsso9ylf730fdi3sfui6ohg08p 0 532 186467 186042 2026-04-03T17:32:31Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186467 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Tesla Sarony.jpg | описание изображения = Nikola Tesla (fotokuva läz 1893. vot) }} '''Nikola Tesla''' ([[serbohorvatan kel'|serbohorvatan kelel]]: ''Никола Тесла'' vai ''Nikola Tesla'' [nǐkola têsla]; sünd. [[10. heinku]] [[1856]], [[Smilän (Horvatii)|Smilän]], [[Avstrine imperii]], nügüd' [[Horvatii|Horvatijas]] — kol. [[7. viluku]] [[1943]], [[Nju Jork]], [[Nju Jork (štat)]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]) — [[fizik]]antedomez', [[inženerii|inžener]], [[elektrotehnik]]antedomez' da melestegii. Tesla oli sündnu [[Avstrine imperii|Avstrižhe imperijha]] da kaznu siš (sid' — [[Avstrijan da Mad'jaranman imperii|Avstrijan da Mad'jaranman imperijas]]), möhemba radoi [[Francii|Francijas]] da [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiš]]. Vl 1891 hän kändihe AÜV:oiden rahvahanikaks. Teslan tond [[elektruz|elektrusen]] da [[magnetizm]]an tedoidushe om sur'. Hänen [[patent]]ad da teoretižed töd avaižiba ted nügüd'aigaižile ladimile, kudambad ratas [[vajehtui joksuz|vajehtujan joksusen]] abunke, äifazižile sistemile da [[elektrolikutim]]ile. Kaik nened ladimed laskiba zavottä uz' etap [[industrialine revolücii|industrialižes revolücijas]]. Tesla om tutab kut [[efiran teorii (fizik)|efiran teorijan]] polenpidai. Magnitvalun tihedusen ühtnik om nimitadud hänen nimel (''[[Tesla (märičendühtnik)|Tesla]]''). == Biografii == Tuleban aigan tedomez' oli sündnu hristanuskondan serbižen ortodoksižen jumalankodikundan Milutin Tesla-papin (1819−1879) kanzha. Georgina (Džuka) Tesla-mam (1822−1892) oli papin tütreks. Nikola oli nelländen lapsen videspäi. Vll 1870−1873 Tesla openui [[Karlovac]]an korktas školas (nüg. Horvatijas), vll 1875−1878 tedoiži elektrotehnikad [[Grac]]an tehnižes korktas školas (nüg. universitet, Avstrii). Napri opetas filosofijan tedokundal Pragan universitetas vl 1880, no lopi opendust ühten semestran jäl'ghe i läksi radmaha rahoiden mairhen tagut. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://nikolateslamuseum.org/ Nikola Teslan muzejan sait (''nikolateslamuseum.org'', Belgrad, Serbii).] {{ref-sr}} {{ref-en}} * [http://teslauniverse.com/ Nikola Teslan patentad, kirjad da kirjutused ''teslauniverse.com''-saital.] {{ref-en}} [[Kategorii:Serbijan fizikantedomehed]] [[Kategorii:AÜV:oiden fizikantedomehed]] [[Kategorii:Serbijan tedomehed]] [[Kategorii:AÜV:oiden tedomehed]] [[Kategorii:Fizikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Avstrijan imperijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1856]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 10. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Nju Jorkas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1943]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 7. päiväl]] dpv1cvr6odn4eyix8bscf8mwomw1pg1 0 553 186469 158554 2026-04-03T17:48:13Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186469 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = James Watt by Henry Howard.jpg | описание изображения = Džeims Uatt läz 1797 (''Genri Govardal ratud portret'') }} '''Džeims Uatt''' ({{lang-en|James Watt}} [ʤeɪmz wɒt]; sünd. [[30. viluku|19. (30.) viluku]] [[1736]], [[Grinok]], [[Šotlandii]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[25. eloku]] [[1819]], [[Hendsuort]], [[Börmingem]], [[Anglii]], Sur' Britanii) — sur' britanine inžener-šotlandijalaine, mehanik da melestegii. Uatt oli [[Londonan kunigazline sebr|Londonan kunigazližen sebran]] (1785) da Parižan Tedoakademijan ühtnijan (1814). Universaližen kaks'kerdaižen tegendan [[purumašin]]an sädai, paremboiči Njukomenan purumašinad. Universaližen purumašinan-likutimen sädand pani [[industrialine revolücii|industrialižen revolücijan]] alust mail'mas. Melestegii tariči «[[hebonvägi]]»-ühtnikad vägevuden märičendan täht. Vägevuden sistemine ''[[vatt|vatt (W)]]''-märičendühtnik om nimitadud Uattan nimel. Grinokan kolledž i memorialine kirjišt (abuti sen alusenpanendale) oma nimitadud Uattan oiktastuseks. Melestegii om kuvatud [[sterlingoiden funt]]an banknotal 50-nominalanke. == Biografii == Džeims Uatt-noremb oli sündnu Grinokha, presviterianižen jumalankodikundan uskojiden kanzha. Tat Džeims Uatt-vanhemb mahtoi äjan: sauvoi laivoid, pidi laivoiden ladlusiden varažomad, vedi meritorguindad, iče tegi i kohenzi erazvuiččid ladimid da mehanizmoid, sädi ezmäšt libutint Grinokan valdmoiden täht. Tuleban aigan melestegijan Agnes Mürhed-mam libui elohakas roduspäi i sai lujas hüväd opendust. Prihaižen tervhuz oli väll', hän sai alaopendust kodiš kazvatajišpäi i iče. Alaigäčul oli otnus astronomijha i himižihe kodvihe, tegi ičeze käzil kaikid kaluid. Tat lahjoiči poigale lukkolsepän zbrujad, ka nor' Džeims tegi sätud tatal mehanizmoiden da ladimiden modelid. Igän mödhe tuli openumha gimnazijha, openui hüvin. Sen jäl'ghe kahesakümnevoččes igäs priha openui üht vot Londonas märičemižladimiden tehmižele, pördui koditahoiže. == Homaičendad == <references/> {{Commons|James Watt}} {{stub}} [[Kategorii:Suren Britanijan fizikantedomehed]] [[Kategorii:Melestegijad]] [[Kategorii:Suren Britanijan tedomehed]] [[Kategorii:Fizikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Šotlandijha]] [[Kategorii:Sündnuded Grinokha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1736]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Börmingemas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1819]] [[Kategorii:Kolnuded elokun 25. päiväl]] 52aih0ypj5b1uhy2wznmfzqnc3n8ile 0 1126 186466 157252 2026-04-03T17:28:28Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186466 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Erwin Schrödinger (1933).jpg | описание изображения = Ervin Šrödinger vl 1933 }} '''Ervin Šrödinger''' (saksan virkand ['ɛrvi:n 'ʃrø:dɪŋɐ]), täuz' nimi om '''Ervin Rudol'f Jozef Aleksander Šrödinger''' ({{lang-de|Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger}}; sünd. [[12. eloku]] [[1887]], [[Ven]], [[Avstrijan da Mad'jaranman imperii]] — kol. [[4. viluku]] [[1961]], sigä-žo, [[Avstrii]]), oli [[Avstrii|avstrine]] [[teoretine fizik|teoretižen fizikan]] tedomez', kenen pätedotöd oma [[kvantmehanik]]as, sen üks' alusenpanijoišpäi. E. Šrödinger om voden 1933 [[Nobelän premii|Nobelän premijan]] fizikas laureatan. == Biografii == Ervin oli sündnu Rudol'f Šrödinger-edheotajan i himikan Georgina Emilija Brenda-tütren kanzha, oli üks'jäižen lapsen kanzas. Vspäi 1898 openui hüvin gumanitarižes Akademižes gimnazijas. Lahjakaz priha openui matematikad i fizikad Venan universitetas vll 1906−1910. Vahvišti dissertacijad siš i oli pästtud universitetaspäi filosofijan doktor-arvonke. Mez' radoi opendajan Evropan neniden lidnoiden universitetoiš (1911−1914, 1919−1957): Ven, Cürih, Berlin, Oksford, Dublin. == Tedoradmine == Tedomez' kirjuti äi töid fizikan erazvuiččiš sarakoiš: statistine mehanik i termodinamik, dielektrižiden substancijoiden fizik, mujun teorii, elektrodinamik, relätivižusen ühthine teorii, kosmologii. Ičeze «Mi elo om? Eläban stajan fizine aspekt»-kirjas (1944, {{lang-en|What Is Life? The Physical Aspect of the Living Cell}}) Šrödinger kärauzi genetikan problemoidennoks, kacli [[elo]]n fenomenad fizikan polespäi. Šrödinger formulirui [[Šrödingeran tazostused|lainehmehanikan tazostusid]], todesti šingotadud hänel formalizman i matricmehanikan ühtejiččust. Tariči lainehfunkcijan fizižen sün originališt el'gendust, napri säta ühthišt kendan teorijad. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Erwin Schrödinger}} [[Kategorii:Avstrijan fizikantedomehed]] [[Kategorii:Avstrijan tedomehed]] [[Kategorii:Fizikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Nobelän premijan laureatad]] [[Kategorii:Sündnuded Venha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1887]] [[Kategorii:Sündnuded elokun 12. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Venas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1961]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 4. päiväl]] 51ouzgxavixgktmvzkt6a1qbfa5mgf1 0 10920 186473 149285 2026-04-04T06:27:19Z Motoranger 10577 formitez, +kart 186473 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Elankur<br />Élancourt | Lidnanznam = Blason ville fr Elancourt (Yvelines).svg | Flag = | Lidnanznam text = Elankuran lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 25,624 | Voz' = 2019 | Pind = 9.79 | Fail = Elancourt Commanderie bâtiment ouest.JPG | Pämez' = Žan-Mišel' Furgus<br />(sulaku 1996—,<br/>mandat 2020−2026,<br/>''Jean-Michel Fourgous'') | Telefonkod = +33- | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:78208-Élancourt-Sols.png|thumb|left|250px|Kundan kart (2021)]] '''Elankur''' ({{lang-fr|Élancourt}} [elɑ̃kuʁ]) om [[Francii|Francijan]] lidn da kund (kommun) [[Il'-de-Frans]]-regionas, sen [[Ivelin]]-departamentas. Mülüb [[Pariž]]an lidnaglomeracijha. == Etimologii == Ezmäine ''Elan''-element sel'gitase saksan Agilenus-antroponiman (fr. Aglin) suližel toižetamižel, voib jäl'gestada sidä dokumentoiš 11. voz'sadaspäi. Lopuline -''court'' ({{lang-la|cōrtem}}) znamoiči «tanaz», «aidoitud ižanduz», «küläusadib». Kogonaine nimituz kändase «Aglinan aidoitud futor», «Aglinan maižanduz». Fermeruz oli Elankuran eläjiden radmižen 20. voz'sadahasai. == Istorii == Voz'sadoiš Elankur oli küläks i žiloks vähemb mi tuha eläjiden lugunke. Privatižed sauvondkompanijad zavodiba leta pertid 1970-nzil vozil Parižan «uden lidnan» koncepcijan ramuziš, i ristitišt ližadui kümenikoid kerdoid. Ei jänd erigoittud külid lidnankundas. Lidnan znamasine Klef-de-Sen-Pjer-tegimištzon mülütab 5400 radinsijid koumekümnes kontoras i tehmižlavudes. Dominirui industrii om aeronaftik i korktoiden tehnologijoiden, sidä kesken nened kompanijad: [[Airbus]], Thales, Fenwick. == Geografijan andmused == Lidn sijadase valdkundan pohjoižes, 100..175 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Elankur-kukkaz om Il'-de-Frans-regionan kaikiš korktemb čokkoim, 231 m ü.m.t.. Tehtas voibištelendoid sen pautkil: [[mägivelosiped]], paraplanerizm, [[planer]]oiden radiomodelid. Kaks' znamasišt raudtestancijad ratas läz lidnad lähižiš kundoiš. Matkad [[Pariž]]an keskuzpalhasai om koumekümne kilometrad päivnouzmha, [[Versal'|Versalihesai]] om 16 km päivnouzmha. == Eläjad == Vn 2011 Francijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 26 389 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 27 577 eläjad vl 2006. Opendusen aluzkundad oma kaks' keskškolad i koume kolledžad. == Irdkosketused == * [http://ville-elancourt.fr/ Lidnan oficialine sait (''ville-elancourt.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Category:Élancourt}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Il'-de-Frans]] 194bmaqvcgyd62jry1jvl48fiw3m2mb 0 10931 186475 169314 2026-04-04T06:38:56Z Motoranger 10577 +kart 186475 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Müluz<br />Mulhouse | Lidnanznam = Blason Mulhouse.svg | Flag = DrapeauMulhouse.svg | Lidnanznam text = Müluzan lidnanznam | Flag text = Müluzan flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 106,341 | Voz' = 2021 | Pind = 22.18 | Fail = Mulhouseviews.png | Pämez' = Mišel' Lutc<br/>(mandat 2020−2026,<br/>''Michèle Lutz'') | Telefonkod = +33-(0)389-xxx-xxx,<br />+33-369 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Cartemulhouse ville-centre et banlieue.png|thumb|left|250px|Müluzan kart (2010), lidnan keskuzpala om ozutadud ramudes]] '''Müluz''' ({{lang-fr|Mulhouse}} [myˈluːz], sijaline pagin: ''Milhüsa'' vai ''Milhüse'' [mɪlˈyːzə], {{lang-de|Mülhausen}} [myːlˈhaʊzn̩] «mellic pertiden keskes») om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] päivnouzmas, sen [[Ülärein]]-departamentas. Mülüb [[Grand Est]]-regionha. Departmentan kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunkt mainitase kirjutadud purtkiš 12. voz'sadaspäi. Se sai lidnan statusad vl 1275. Vll 1515−1798 oli [[Šveicarii|Šveicarijan]] palaks. Lidn oli tekstil'tegimišton (puvill) i raudtevedimiden pästandan keskuseks 19. voz'sadal. Müluz šingotase järedal himižtegimištol sijaližel [[kalii|potašan]] loudmižsijal 20. voz'sadaspäi, avtosauvomižel. Avtoiden i raudten sured muzejad oma avaitud lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Mulhouse-Karte.gif|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2008 kartal]] Lidn sijadase regionan suvipäivnouzmas, 232..338 m korktusil, 240 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Saksanma]]n röunhasai om nell'toštkümne kilometrad päivnouzmha, [[Šveicarii|Šveicarijan]] röunhasai — 30 km suvhe. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren valatoitandanke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +11,1 C°, kezakun-elokun +18,4..+20,3 C°, tal'vkun-uhokun +2,3..+3,4 C°. Ekstremumad oma −21,5 C° (uhoku) i +39,1 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +0,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,7 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 748 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus-elokus (63..78 mm kus), redukus (70 mm) i tal'vkus (75 mm), vähemba uhokus-sulakus (49..50 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 72..76 % röunoiš keväz'kus-elokus, 84..85 % redukus-vilukus. [[Fail:Quartiermulhouseintramuros.png|thumb|left|250px|Lidnan sektorad i fartalad (2009)]] == Eläjad == Vn 2011 Francijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 110,351 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 117,013 eläjad vl 1975. Läz 250 tuhad ristituid om lidnaglomeracijas 239 nellikkilometrad pindal (2017). Edeline lidnan pämez' om Žan Rottner (2014−2020, ''Jean Rottner''). == Transport == Avtobusad i tramvaid (vspäi 2006, nell' jonod) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Jonused ühtenzoittas lidnad Francijan i Šveicarijan suridenke lidnoidenke, Frankfurtanke (Saksanma). Rahvahidenkeskeine civiline ''Bazel' — Müluz — Fraiburg''-lendimport<ref>[http://support.euroairport.com/ Rahvahidenkeskeižen Bazel' — Müluz — Fraiburg-lendimportan sait (''euroairport.com'').] {{ref-en}} {{ref-de}} {{ref-fr}}</ref> (vai ''Evroaeroport'', ''MLH, BSL, EAP / LFSB'', 9 mln passažiroid vl 2019, 100 tuh. tonnoid jüguid vl 2022) sijadase kaks'kümnes vides kilometras suvhe lidnaspäi läz Francijan, Saksanman i Šveicarijan röunoiden ühthišt čokkoint. Tehtas reisid Evropan, Pohjoižafrikan i Turkanman surihe lidnoihe, om sezonreisid Monrealihe, jügureisid Seulha, Dohaze, Torontoho. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://mulhouse.fr/ Lidnan oficialine sait (''mulhouse.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Mulhouse - Mülhausen - Milhüüsa}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Grand Est]] t6igvhjyyux2oqbszpf0j3zhfzigodu 186476 186475 2026-04-04T07:42:21Z Motoranger 10577 +galerei 186476 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Müluz<br />Mulhouse | Lidnanznam = Blason Mulhouse.svg | Flag = DrapeauMulhouse.svg | Lidnanznam text = Müluzan lidnanznam | Flag text = Müluzan flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 106,341 | Voz' = 2021 | Pind = 22.18 | Fail = Mulhouseviews.png | Pämez' = Mišel' Lutc<br/>(mandat 2020−2026,<br/>''Michèle Lutz'') | Telefonkod = +33-(0)389-xxx-xxx,<br />+33-369 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Cartemulhouse ville-centre et banlieue.png|thumb|left|250px|Müluzan kart (2010), lidnan keskuzpala om ozutadud ramudes]] '''Müluz''' ({{lang-fr|Mulhouse}} [myˈluːz], sijaline pagin: ''Milhüsa'' vai ''Milhüse'' [mɪlˈyːzə], {{lang-de|Mülhausen}} [myːlˈhaʊzn̩] «mellic pertiden keskes») om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] päivnouzmas, sen [[Ülärein]]-departamentas. Mülüb [[Grand Est]]-regionha. Departmentan kaikiš suremb lidn. == Istorii == Eländpunkt mainitase kirjutadud purtkiš 12. voz'sadaspäi. Se sai lidnan statusad vl 1275. Vll 1515−1798 oli [[Šveicarii|Šveicarijan]] palaks. Lidn oli tekstil'tegimišton (puvill) i raudtevedimiden pästandan keskuseks 19. voz'sadal. Müluz šingotase järedal himižtegimištol sijaližel [[kalii|potašan]] loudmižsijal 20. voz'sadaspäi, avtosauvomižel. Avtoiden i raudten sured muzejad oma avaitud lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Mulhouse-Karte.gif|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2008 kartal]] Lidn sijadase regionan suvipäivnouzmas, 232..338 m korktusil, 240 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Saksanma]]n röunhasai om nell'toštkümne kilometrad päivnouzmha, [[Šveicarii|Šveicarijan]] röunhasai — 30 km suvhe. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren valatoitandanke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +11,1 C°, kezakun-elokun +18,4..+20,3 C°, tal'vkun-uhokun +2,3..+3,4 C°. Ekstremumad oma −21,5 C° (uhoku) i +39,1 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +0,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,7 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 748 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus-elokus (63..78 mm kus), redukus (70 mm) i tal'vkus (75 mm), vähemba uhokus-sulakus (49..50 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 72..76 % röunoiš keväz'kus-elokus, 84..85 % redukus-vilukus. == Tobmuz == [[Fail:Quartiermulhouseintramuros.png|thumb|left|250px|Lidnan sektorad i fartalad (2009)]] Edeline lidnan pämez' om Žan Rottner (''Jean Rottner'', 2014−2020). == Eläjad == Vn 2011 Francijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 110,351 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 117,013 eläjad vl 1975. Läz 250 tuhad ristituid om lidnaglomeracijas 239 nellikkilometrad pindal (2017). Müluzan himijan nacionaline korgedškol radab lidnas ({{lang-fr|École nationale supérieure de chimie de Mulhouse}}), se om ezmäine valdkundas istorižikš. == Transport == Avtobusad i tramvaid (vspäi 2006, nell' jonod) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ümbrištos. Jonused ühtenzoittas lidnad Francijan i Šveicarijan suridenke lidnoidenke, Frankfurtanke (Saksanma). Rahvahidenkeskeine civiline ''Bazel' — Müluz — Fraiburg''-lendimport<ref>[http://support.euroairport.com/ Rahvahidenkeskeižen Bazel' — Müluz — Fraiburg-lendimportan sait (''euroairport.com'').] {{ref-en}} {{ref-de}} {{ref-fr}}</ref> (vai ''Evroaeroport'', ''MLH, BSL, EAP / LFSB'', 9 mln passažiroid vl 2019, 100 tuh. tonnoid jüguid vl 2022) sijadase kaks'kümnes vides kilometras suvhe lidnaspäi läz Francijan, Saksanman i Šveicarijan röunoiden ühthišt čokkoint. Tehtas reisid Evropan, Pohjoižafrikan i Turkanman surihe lidnoihe, om sezonreisid Monrealihe, jügureisid Seulha, Dohaze, Torontoho. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Mulhouse - Town hall.jpg|Ludnan tobmuden sauvuz (2010) Mulhouse - église St Etienne.jpg|Ph. Stefanan jumalanpert' (kal'vinizm), vn 2012 nägu Mulhouse PorteJeune 02.JPG|''PorteJeune''-moll vl 2010 UHA-La Fonderie (1).jpg|Ülembaižen El'zasan universitetan ''La Fonderi''-kampus (vn 2008 olend) Mulhouse-Théâtre de la Sinne.jpg|Teatr Sinne-irdal (2012, ''Théâtre de la Sinne'') om Reinan nacionaližen operan koumes sijadusespäi Gare de Mulhouse-ville - Square du Général de Gaulle (2023).jpg|''Müluz-Lidn''-päraudtestancijan (''Mulhouse-Ville'') sauvuz vl 2023 De Goll'-jenaralan torgunno </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://mulhouse.fr/ Lidnan oficialine sait (''mulhouse.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Mulhouse - Mülhausen - Milhüüsa}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Grand Est]] kd6q2hqli2g6bggl8k5qpgz0jwnfpqv 0 11054 186474 167338 2026-04-04T06:31:10Z Motoranger 10577 +kart 186474 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Grenobl'<br />Grenoble | Lidnanznam = Blason ville fr Grenoble (Isere).svg | Flag = Flag of Grenoble.svg | Lidnanznam text = Grenoblin lidnanznam | Flag text = Grenoblin flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 157,477 | Voz' = 2021 | Pind = 18.13 | Fail = Panorama grenoble.png | Pämez' = Erik Pjolle<br/>(mandat 2014−2026,<br/>''Éric Piolle'') | Telefonkod = +33-(0)476-xxx-xxx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Map commune FR insee code 38185.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke, kommunoiden röunad (2012)]] '''Grenobl' ''' ({{lang-fr|Grenoble}} [gʁə.ˈnɔbl], sijaline pagin ''Grenoblo'', {{lang-oc|Graçanòbol}}) om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] suvipäivnouzmas. Mülüb [[Overn' — Ron — Al'pad]]-regionha, sen koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe. Om [[Izer (departament)|Izer]]-departamentan administrativižeks keskuseks. == Istorii == Varmitadud eländpunktan aluz om pandud 3. voz'sadal ''Kularo''-nimitusenke. Vl 380 udesnimitihe ''Gracianopol:ikš'' [[Rimalaine imperii|rimalaižen]] [[Gracian]]-imperatoran nimen mödhe. Imperijan čihodamižen jäl'ghe lidn mülüi Burgundijan kunigahusihe vhesai 1032. Vspäi 1349 om Francijan palaks, oli röunman lidnuseks keskaigan. Vl 1968 Grenobl' vastsi 10. Tal'veližid [[Olimpižed vändod|Olimpižid vändoid]]. Grenobl' šingotase nenil sarakoil: elektroladimišt i elektronikan komponentad, jüžmak mašiništ ([[Caterpillar]]), sauvondmaterialiden pästand, soban edheotandad ([[sormikod]]). == Geografijan andmused == [[Fail:Métropole de Grenoble locator map.png|thumb|left|250px|Lidnan aglomeracijan sijaduz regionas i valdkundas vn 2015 kartal]] Lidn sijadase koumes alangištos, Izer-jogen randal ({{lang-fr|Isère}} 286 km pitte, [[Ron (jogi)|Ronan]] hura ližajogi), 212..500 m korktusil, 398 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Om ümbärtud [[Al'pad|Al'piden]] koumel mägisel'gal: Šartröz, Bel'don i Verkor. Matkad [[Pariž]]hasai om 483 km lodeheze-pohjoižhe. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] valdmeren valatoitusenke, lendimportan (40 kilometras) klimat om ven kontinentaline. Lidnas voden keskmäine lämuz om +13,4 C°, kezakun-elokun +21,3..+23,6 C°, tal'vkun-uhokun +3,5..+4,9 C°. Ekstremumad oma −12,3 C° (uhoku) i +40,7 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,9 C° (uhoku). Ei voi panda halad semendkus-sügüz'kus. Paneb sadegid 924 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus (98 mm), vähemba uhokus (54 mm) i sulakus (61 mm). [[Fail:Quartiers Grenoble.png|thumb|left|250px|Lidnan nimitadud fartalad (2011)]] == Eläjad == Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 158 346 ristitud, vl 2016 — 158 180 ristitud. Vspäi 1962 ristitišt vajehtihe 150..166 tuh. eläjid röunoiš (166 037 rist. vl 1975). Lähižidenke ezilidnoidenke (358,1 km²) ristitišt om 451 096 eläjad. Kaik 714 799 ristitud elihe lidnaglomeracijas vl 2018 2876 nellikkilometrad pindal (vl 2016 oli 687 985 ristitud). Grenobl' om üläopendusen znamasine keskuz, 54 tuhad üläopenikoid oli lidnas vl 2013. == Transport == Avtobusad (26 maršrutad) i tramvaid (viž jonod) oma kundaližeks transportaks lidnas sen ezilidnoidenke. Funikulöran jono radab. Raudte ühtenzoitab nenidenke lidnoidenke: [[Lion]], [[Ženev]], [[Valans]], Francijan suven lidnad. Vspäi 2016 avtoiden lasktud piguz om 30 km/čas penil irdoil i 50 km/čas suril irdoil. Grenoblin rahvahidenkeskeine civiline ''Al'pad-Izer''-lendimport<ref>[http://www.grenoble-airport.com/ Rahvahidenkeskeižen Al'pad-Izer-lendimportan sait (''grenoble-airport.com'').] {{ref-fr}} {{ref-en}}</ref> (''GNB / LFLS'', 308 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 40 km päivlaskmha-lodeheze lidnaspäi. Tehtas sezonižid čarterreisid Suren Britanijan lidnoihe tal'vaigan päpaloin, mugažo Stokhol'mha, Kopenhagenha, Tel' Avivha. Kävutase lendajiden opendusen täht. Avtobusad ühtenzoittas lidnad Lionan i Ženevan surembidenke lendimportoidenke. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://ville-grenoble.fr/ Lidnan oficialine sait (''ville-grenoble.fr'').] {{ref-fr}} * [http://grenoble-tourisme.com/ Lidnan turizman sait (''grenoble-tourisme.com'').] {{ref-en}} {{ref-de}} {{ref-es}} {{ref-fr}} {{Commons|Grenoble}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Overn' — Ron — Al'pad]] [[Kategorii:Izer (departament)|*]] qssejy8t58boy4lnpvy0gpl9yb964op 0 11162 186472 170193 2026-04-04T06:18:31Z Motoranger 10577 +kart 186472 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Dižon<br />Dijon | Lidnanznam = Coat of Arms of Dijon.svg | Flag = Flag of Dijon.svg | Lidnanznam text = Dižonan lidnanznam | Flag text = Dižonan flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 158,002 | Voz' = 2019 | Pind = 40.41 | Fail = Dijon - montage.jpg | Pämez' = Fransua Rebsamen<br/>(2001−2014,<br/>eloku 2015—,<br/>om valitud tošti 2020−2026 strokuks,<br/>''François Rebsamen'') | Telefonkod = +33- | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Map commune FR insee code 21231.png|thumb|left|250px|Lidn i ümbärdajad kundad (2012)]] '''Dižon''' ({{lang-fr|Dijon}} [diʒɔ̃]) om lidn da kund (kommun) [[Francii|Francijan]] päivnouzmas. Se om [[Burgundii — Franš-Konte]]-regionan i [[Kot-d'Or]]-departamentan administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt oli strategine [[Rimalaine imperii|Rimalaižen imperijan]] aigan völ. [[Avrelian]]-imperator (ohjasti vll 270−275) käski sauda seinid žilos ümbri. Dižon sai lidnan oiktusid vl 1183. Oli [[Burgundii|Burgundijan]] parlamentan sijaduseks Keskaigaspäi. Burgundijan universitet radab lidnas vspäi 1722 (27 tuhad üläopenikoid). Dižon šingotase [[metallurgii|metallurgijan]] tegimel, farmaceftižil edheotandoil (Sanofi, Urgo, Groupe Fournier), [[optik]]an edheotandoil (Essilor, SAGEM, Nachet), kebnal tegimištol (vill- da puvillkanghad, nahkan ümbriradmine), sömtegimištol ([[Nestle]]-kompanijan šokoladfabrik, [[vin]]an pästandan edheotandad), tehtas mugažo [[buč]]id, [[špalerad|špalerid]], pakuitest ([[Tetra Pak]]-tegim) i avtopaloid. Saduiden da änikoiden kazvatuz kommunas. == Geografijan andmused == [[Fail:Dijon dot.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase [[Burgundijan kanal]]an randal, 210..410 m korktusil, 245 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Pariž]]hasai om 310 km lodeheze, [[Lion]]hasai om 190 km suvhe. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren kontinentan valatoitusenke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +11,4 C°, kezakun-elokun +18,5..+20,8 C°, tal'vkun-uhokun +2,7..+3,8 C°. Kaikiš lujemb pakaine oleli −22,0 C° (viluku, uhoku), kaikiš lujemb räk +39,5 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +0,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 743 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus (76 mm) i redukus-kül'mkus (74..78 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (43..48 mm kus). Paneb lunt 23 päiväd tal'ves. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 68..74 % röunoiš sulakus-elokus, 85..89 % redukus-vilukus. Sumeg oleskeleb 67 päiväd vodes. == Tobmuz == [[Fail:Carte quartiers Dijon.png|thumb|left|250px|Lidnan fartalad (2020)]] Lidn jagase ühesaks nimitadud i nomeruidud fartalaks (üks' lugu {{lang-fr|quartier}}). Vl 2013 niiden lugu oli 11. == Eläjad == Vl 2010 lidnan-kommunan eläjiden lugu oli 151 212 ristitud. Kaik 245 895 ristitud eliba lidnaglomeracijas vl 2018. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 151 705 eläjad vl 1975 i om nügüd'. == Irdkosketused == * [http://dijon.fr/ Lidnan da kommunan oficialine sait (''dijon.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Dijon}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Burgundii — Franš-Konte|*]] 79isrgtaywl7b7ddjjfspgn2tsi2s9d 0 15431 186481 144669 2026-04-04T08:00:50Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186481 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Frans Hals - Portret van René Descartes (cropped).jpg | описание изображения = Rene Dekartan portret<br />''(pirdi Frans Hals, jäl'ges 1648 vot)'' }} '''Rene Dekart''' ({{lang-fr|René Descartes}} [ʁəne dekaʁt], {{lang-la|Renatus Cartesius}}; sünd. [[31. keväz'ku]] [[1596]], [[Dekart (Endr da Luar)|Lae]]-lidn, nüg. Dekart, [[Francii|Francijan kunigahuz]] — kol. [[11. uhoku]] [[1650]], [[Stokhol'm]], [[Ročinma|Ročinman kunigahuz]]) oli francijalaine filosof, matematikantedomez' da fizikantedai. == Tond tedoho == [[Racionalizm]]an filosofijan toižendan — [[kartezianižuz|kartezianižusen]] — alusenpanii, se om nimitadud hänen kanzannimen adjektivižes latinižes formaspäi: ''Cartesian''. Filosofijan ''radikaližen heilün metodan'' sädai. Analitižen [[geometrii|geometrijan]] alusenpanii, tegi melel [[Dekartan koordinatsistem]]ad. Tariči [[algebr]]an nügüdläšt simvolištod. Todesti ohjandimen [[päivänvauktuz|vauktuses]] kahten ümbrišton röunal, sädi «likundan lugumär»-tärtust, avaiži virtualižiden piguziden ohjandint. Tedoiži iškun londuseližohjandimid. Lugi, miše materii, sidä kesken hoikad substancijad, om mail'man aluseks, no hän oli [[atomine teorii|atomišt teorijad]] vaste. == Biografii == Vhesai 1612 openui sodakolledžas Francijan päivlaskmas. Sid' eli [[Pariž]]as, oli otnus [[matematik]]an tedoidusihe. Vll 1617−1628 služi Alamaiden, sid' Saksanman armijoiš, ühtni severdoihe-se sodoihe da torihe, oz. tora Pragan tagut, Lä Rošelin blokad. Vozil 1628−1649 eli [[Alamad|Alamaiš]], pästi siš kaikid ičeze tedotöid, radoi Leidenan universitetan opendajan. Katoližen jumalankodikundan radnikoičijad ei navedigoi Dekartan tedotöid, kudambiš [[Ülähäine]] om ozutadud vaiše mail'man sädajan (eskai todesti Hänen olendad olmas), ei ole ohjastajan; no kunigahad ozutiba pid'oitelendad Dekartale. == Kanz == Üks'jäine illegitimine Fransina-tütär oli sündnu (1635−1640). == Homaičendad == <references/> {{Commons|René Descartes}} [[Kategorii:Kartezianižuz]] [[Kategorii:Francijan filosofad]] [[Kategorii:Francijan matematikantedomehed]] [[Kategorii:Francijan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Matematikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Francijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1596]] [[Kategorii:Sündnuded keväz'kun 31. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Stokhol'mas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1650]] [[Kategorii:Kolnuded uhokun 11. päiväl]] i2cj1ie83b96surjp55o59fpo1l0xns 4 19767 186483 102972 2026-04-04T09:40:27Z Rafa.maza 18244 186483 wikitext text/x-wiki [[File:{{Motd/{{CURRENTYEAR}}-{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY2}}}}| 300px|thumb|<center>{{Motd/{{CURRENTYEAR}}-{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY2}}M2103K19GP(vep)}}<br/><small>''Image description'' / Oписание изображения<br/>''[[Commons:Template:Motd/{{CURRENTYEAR}}-{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY2}} (en)|in English]]'' / [[Commons:Template:Motd/{{CURRENTYEAR}}-{{CURRENTMONTH}}-{{CURRENTDAY2}} (ru)|на русском]].</small></center>]] Täs voib nähta medijan valitud failoid formitamha Vikipedijan jagusen Pälehtpol't / Здесь можно увидеть избранные файлы мультимедиа, иллюстрирующие Заглавную страницу раздела Википедии на вепсском языке.</br> {{Motd/Months}} VEP: Failoiden purde - '''[[:commons:Commons:Медиафайл дня|Päivän medijanfail]]'''-projekt Vikiaitas.</br> EN: Source of files - '''[[:commons:Commons:Media of the day|Media of the day]]''' project @ Wikimedia Commons.</br> RU: Источник файлов - проект '''[[:commons:Commons:Медиафайл дня|Медиафайл дня]]''' на Викискладе. <br style="clear:both;" /> <div align="center{| |-valign=top |style="margin:1.0em; padding:1.0em;"| ">[{{fullurl:Vikipedii:Päivän_multimedia|action=purge}} Udištada / Purge / Обновить]</div> {| |-valign=top |style="margin:1.0em; padding:1.0em;"| == Current month /Nügüdläine ku == {{Motd/CurrentMonth|width=300}} |style="margin:1.0em; padding:1.0em;"| == Next month /Jäl'ghine ku == {{Motd/NextMonth|width=300}} |style="margin:1.0em; padding:1.0em;"| |} [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] 1nhirsef83rpn85f36kbucc3nbnvlku 0 22452 186468 162118 2026-04-03T17:39:49Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186468 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Alan Turing az 1930-as években.jpg | описание изображения = Alan Tjuringan fotokuva 1930-nzil vozil }} '''Alan Metison Tjuring''' ({{lang-en|Alan Mathison Turing}} [ˈælən ˈmæθɪsən ˈtjʊərɪŋ]; sünd. [[23. kezaku]] [[1912]], [[London]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[7. kezaku]] [[1954]], [[Uilmslou]]-lidn, [[Češir]]-grafkund, [[Anglii]], Sur' Britanii) oli britanine (anglijalaine) matematikantedomez', logikantedai i kriptograf. Valatoiti [[informatik]]an i [[ratud intellekt]]an šingotest. == Biografii == Alan Tjuring oli sündnu Julius Metison Tjuring-radnikoičijan amuižes šotlandižes roduspäi i hänen irlandijalaižen Sara Etel'-akan pereheze. Sara kandoi Alanad, konz kanz sirdi indižes [[Čhatrapur]]-lidnudespäi Londonha. Džon-veik oli Alanal. Šerbornan privatine škol openzi süvin vaiše gumanitarižid tedoid, i priha eci matematižid tedoid iče. Alan openui [[Kembridž]]an Kunigazližes kolledžas vll 1931−1934. Tedomez' tariči «[[Tjuringan lugim]]»-modelid vl 1936, se om kuti abstraktine kompjuter ühthižiden metoiden täht, abuti formalizuida [[algoritm]]-tärtust. Sen idei oli lugii kaikid voimuzid mašin, tegii kaikiden toižiden mašinoiden funkcijoid ladluz. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan Alan Tjuring radoi vihalaižiden kodoiden dešifruindan gruppas. Sodan aigan i sen jäl'ghe tedomez' ühtni ezmäižiden [[kompjuter]]oiden sädamižhe, ned oliba sured. Vl 1950 sädi empirišt [[Tjuringan test]]ad arvostamha kompjuteran ratud intellektad. Vl 1951 ezmäine [[kompjutermuzik]] om änetadud diskaks, se oli generiruidud [[Mančester]]an laboratorijan Tjuringan kompjuteral. Vl 1941 tedomez' tegi taričendad Džoan Klarkale, no pučihe naindaspäi. Tjuring praktikui sugukosketusid mužikoidenke, oli ustavzoittud necen tagut, koli lapsetoman ičetravindaspäi. Navedi hečkud, jokseli marafonan distancijad külätahondas hüvin. == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Suren Britanijan matematikantedomehed]] [[Kategorii:Kriptografad]] [[Kategorii:Suren Britanijan tedomehed]] [[Kategorii:Matematikantedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1912]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 23. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Češiras]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1954]] [[Kategorii:Kolnuded kezakun 7. päiväl]] db4h14l40jfvbamydu4eielq9csame0 0 22721 186480 155137 2026-04-04T07:56:56Z Motoranger 10577 formitez 186480 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Konfuzius-1770.jpg | описание изображения = Konfucijan kuva Britanižes enciklopedijaspäi,<br />guaš bumagal, läz 1770. vot }} '''Konfucii''' ({{lang-zh|孔子}} [*kʰloːŋʔ ʔslɯʔ] ''Kun-czi'' «Kun-opendai» vai 孔夫子 [*kʰloːŋʔ pa ʔslɯʔ] ''Kun Fu-czi'', {{lang-la|Confucius}}), nimed sündundaspäi ''Kun Cü'' 孔丘 i ''Kun Čžunni'' 孔仲尼 (sünd. läz 551. vot EME [[Cüifu]]-makundha, nüg. [[Šan'dun]]-agjas, [[Kitai]] — kol. 479 EME, sigä-žo) oli kitajine opendai da filosof. Kirjuti [[amuižkitajan kel'|amuižkitajan kelel]]. Üläsuguižel Kun-rodul, sai tetabut kaks'kümnevoččen kuti opendai. Tedomehen filosofijan sistem nimitase [[konfucijanizm]], se valatoiti lujas Kitain i kaiken Päivnouzmaižen Azijan elod. Konfucii pani ezmäižen [[universitet]]an alust i pani erazvuiččiden ruhtinazkundoiden aigkirjoid sistemaks. Hän formulirui [[etik]]an kuldašt ohjandint: «Ala tege ristitule sidä, midä ed tahtoiži tehta ičeleiž». Konfucijan openduz om ruhtinasiden, vakdkundmehiden, sodamehiden i manmehiden ičtazvedandan ohjandimiš, se leviganzi Kitain maidme avaros [[Budda]]n opendusen kartte Indijas. Tetas 26 Konfucijan openikad. Filosof openikoidenke keraziba [[U-Czin]]-kogodust (kit. 五经 «viž kirjad») — kitajižen istorijan i literaturan muštnik, Kitain veroližen opendusen aluz. Konfucijan udessündutadud openduz kändihe valdkundan ideologijaks [[Han' (imperii)|Han']]-imperijan aigan (meiden eran zavodind) i oli mugomaks 20. voz'sadan augotižhesai, sil aigal toihe filosofad religiipanteonha pühämeheks. Filosof nai ühesatoštkümnevoččen, Li-poig oli sündnu (鯉, närituznimi oli 伯魚 Bo Jui). [[Sima Cän']] kirjuti Konfucijan biografijad «Istorižed kirjutesed»-säduses. == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Konfucii| ]] [[Kategorii:Kitain filosofad]] [[Kategorii:Kitain tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Šan'dunha]] [[Kategorii:Kolnuded Šan'dunas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 479 edel m.e.]] 7f1vph7zeo2x4pbh4gibpxxzqgnb7sz 0 23002 186470 144515 2026-04-04T02:38:05Z CommonsDelinker 4665 Replacing The_National_Archives_UK_-_CO_1069-50-1.jpg with [[File:Kwame_Nkrumah_-_The_National_Archives_UK_-_CO_1069-50-1.jpg]] (by [[:c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] because: [[:c:COM:FR|File renamed]]:). 186470 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Kwame Nkrumah - The National Archives UK - CO 1069-50-1.jpg | описание изображения = Kvame Nkruma 1950-nzil vozil }} '''Frensis Nvia Kofi Kvame Nkruma''' ({{lang-en|Francis Nwia Kofie Kwame Nkrumah}}; sünd. [[21. sügüz'ku]] [[1909]], Nkroful-külä [[Britanijan Kuldrand]]an suvipäivlaskmas, nüg. [[Gan]] — kol. [[27. sulaku]] [[1972]], [[Buharest]], [[Romanii]]) oli ripmatoman [[Gan]]an ezmäine päministr (1957−1960) i ezmäine prezident (1960−1966), mugažo radoi Britanijan Kuldrandan päministran (1952−1957). Sai fel'dmaršalan sodaarvod (1965). Kvame Nkruma oli filosofan, sociologan, politologan, kirjuti anglijan kelel. [[Panafrikanizm]]an koncepcijan polenpidajai, zavodi Afrikan ühtenzoitust Ganan i Gvinejan Ühtnendan sädandal (1959). Afrikan Ühtmuden Organizacijan (1963−2002) üks' alusenpanijoišpäi, vspäi 2002 [[Afrikanine Ühtištuz]] om olmas sen sijas. == Augotižlibund i openduz == Nkruma oli sündnu käziradajan-juveliran kanzha, tatal lapsed oliba toižiš-ki akoišpäi. Üks' nimišpäi ''Kvame'' znamoičeb «sobat», sündnundan nedal'päiv, hänen heimon veron mödhe. Openui sijaližes katoližes školas, hot' openduz oli maksline. Sai professionališt opendust [[Akkr]]as (1927−1930), radoi opendajan školoiš. Sai üläopendust Linkol'nan universitetas (Pensil'vanii, AÜV, 1935−1943), sid' eli i openui ekonomikad da oiktust Londonas (1945−1947). Kvame Nkruma tuli Päivlaskmaižen Afrikan üläopenikoiden ühtnendha i teravas kändihe sen varaprezidental, vaumiči 5. Panafrikašt kongressad (Mančester, reduku 1945). Vl 1947 pördui kodimale i borcui valdkundan ripmatomudehe näht. == Prezidentižuz == Gan oli poleks šingotadud ma ripmatomuden sandan aigan, kakaon surenke eksportanke, no ümbriradajata tegimištota. Nkruma valiči [[socializm]]an sauvondad sabutamha šingotadud valdkundoid ühten ristitunpol'ven aigan. Prezidentan avtoritarine politik vei Ganad finansižennoks krizisannoks i sodakukerdusennoks. Vspäi 1966 Nkruma eli [[Gvinei|Gvinejan]] [[Konakri]]-pälidnas. == Kanz == Politikanmez' oli nainu, Fatija Nkruma oli hänen ak, sündutihe koumed poigad i üht tütärt naimiželos. == Valitud tedotöd == * ''Negro History: European Government in Africa'' («Afrikalaižiden istorii: Afrikan evropine ohjastuz») // ''The Lincolnian'', 12. sulaku 1938. Lp. 2 (Linkol'nan universitet, Pensil'vanii) * ''Ghana: The Autobiography of Kwame Nkrumah'' («Gan: Kvame Nkruman avtobiografii», 1957). — ISBN 0-901787-60-4 * ''Africa Must Unite'' («Afrikale piidab ühtenzuda», 1963). — ISBN 0-901787-13-2 * ''African Personality'' («Afrikalaine person», 1963) * ''Neo-Colonialism: the Last Stage of Imperialism'' («Neokolonializm: imperializman lopuline pordaz», 1965). — ISBN 0-901787-23-X == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Ganan filosofad]] [[Kategorii:Ganan prezidentad]] [[Kategorii:Ganan päministrad]] [[Kategorii:Ganan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Panafrikanizm]] [[Kategorii:Sündnuded Ganha]] [[Kategorii:Kolnuded Buharestas]] jiew6tsaibda6yx8v09z4kheanttanx 0 32297 186471 186457 2026-04-04T06:12:07Z Motoranger 10577 +galerei 186471 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Bezanson<br />Besançon | Lidnanznam = Blason ville fr Besançon (Doubs).svg | Flag = Flag of Besançon.png | Lidnanznam text = Bezansonan lidnanznam | Flag text = Bezansonan flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 118,489 | Voz' = 2023 | Pind = 65.05 | Fail = Montage Besançon.png | Pämez' = Enn Vinjo<br/>(mandat 2020−2026,<br/>''Anne Vignot'') | Telefonkod = +33- | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Besançon OSM 01.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2021)]] '''Bezanson''' ({{lang-fr|Besançon}} [bəzɑ̃sɔ̃]) om lidn da kund (kommun) [[Francii|Francijan]] i sen [[Burgundii — Franš-Konte]]-regionan päivnouzmas. Lidn om [[Du (departament)|Du]]-departamentan administrativine keskuz. == Istorii == Amuižen aigan eländpunktan nimi oli ''Vesontio''. [[Gai Julii Cezar']] pani sidä galloiden sekvanad-heimon keskuseks vl 58 EME. Bezansonan episkopad oma tetabad 4. voz'sadaspäi. Vhesai 1654 lidn oli joudjaližeks Pühäs Rimalaižes imperijas. Istorižen [[Franš-Konte]]-regionan keskuz, administrativine-ki vll 1676−2016 sen olendan aigan. Järed lidnuz om saudud lidnas 17. voz'sadan kahtendes poles, om kaičenus hüvin. Nügüd'aigan Bezanson šingotase [[časud|časuiden]] tehmižel, mašinansauvomižel i omblendtegimištol. Kompanijad mikrotehnologijoiden, mikromehanikan i biomedicinižen inženerijan sferas. Francijan armijan üks' kahtes divizijaspäi baziruiše lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Besancon dot.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase [[Du (Sonan ližajogi)|Du]]-jogen keskjoksmusen alahan oiktal randal päpaloin ({{lang-fr|Doubs}}, [[Son (Ronan ližajogi)|Sonan]] hura ližajogi). Istorine keskuzpala om saudud jogen känmas läz kilometrad diametral, 250 m ü.m.t. korktusel. Om korktoid kukhid lidnan ümbrištos, 500 metrhasai ü.m.t.. Matkad regionan administrativižhe [[Dižon]]-keskushesai om sada kilometrad päivlaskmha, Šveicarijan [[Lozann]]hasai om 125 km suvipäivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren kontinentaližen pirdoidenke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +11,4 C°, kezakun-elokun +18,2..+20,2 C°, tal'vkun-uhokun +2,9..+3,9 C°. Ekstremumad oma −20,7 C° (viluku, uhoku) i +40,3 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +2,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +21,7 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus. Paneb sadegid 1157 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus (108 mm) i sügüz'kus-tal'vkus (101..112 mm kus), vähemba uhokus (81 mm). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 74..78 % röunoiš keväz'kus-elokus, 87..88 % redukus-vilukus. == Tobmuz == [[Fail:Quartiers Besançon.svg|thumb|left|150px|Lidnan fartalad (2007)]] Lidn jagase nell'toštkümneks nimitadud rajonaks (äilugu {{lang-fr|quartiers}}). Lidnan tobmuden pämez' om mer ({{lang-fr|maire de Besançon}}). Edeline mer om Žan-Lui Fussere (''Jean-Louis Fousseret'', keväz'ku 2001 — heinku 2020). == Eläjad == Vspäi 1999 Bezansonan ristitišt jäb 116..117 tuhad eläjid röunoiš. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 120,315 eläjad vl 1975. Vl 2019 kaik 117,912 eläjad oli lidnas i 280,701 eläjad kaikes lidnaglomeracijas 2514,5 km² pindal. Universitetan Mari i Lui Pasteroiden nimed<ref>[http://umlp.fr/ Universitetan Mari i Lui Pasteroiden nimed sait (''umlp.fr'').] {{ref-fr}}</ref> päfater ({{lang-fr|Université Marie-et-Louis-Pasteur}}, vhesai 2025 Franš-Konten universitet, alusenpanend 1423, 29 tuhad üläopenikoid vl 2020) sijadase Bezansonas vspäi 1621. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Citadelle Besançon.jpg|Bezansonan lidnuz (''Citadelle Besançon'', 2006) Besançon, la mairie et l'esplanade des Droits de l'Homme (2).jpg|Lidnan merii (2025) Besançon, la cathédrale Saint-Jean depuis Beauregard.jpg|Pühän Joann-valatajan kafedraline päjumalanpert' (riman katoline, om saudud 13. voz'sadaspäi), vn 2024 redukun nägu Temis Besançon.jpg|Tehnopolis ''TEMIS'' Bezansonas vl 2008 Besançon, l'ancien Hôpital du Saint-Esprit.jpg|Franš-Konten universitetan päsauvuz lidnan keskuzpalas vl 2020 (ende Pühän Hengen läžundkodi) La Rodia Besançon.JPG|''La Rodia''-koncertzal (vn 2012 olend) Gare de Besançon Franche-Comté TGV-cropt.jpg|Kiruhraudten ''Bezanson Franš-Conte TGV''-stancii sauvomižen lopus vl 2011 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://besancon.fr/ Lidnan tobmuden sait (''besancon.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Besançon}} [[Kategorii:Bezanson| ]] [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Burgundii — Franš-Konte]] ihh3lliyija2f5pctzte7yfnkdazqjw 0 35997 186478 163414 2026-04-04T07:51:12Z Motoranger 10577 +kategorii 186478 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Simone de Beauvoir2.png | описание изображения = Simona de Bovuar,<br/>vn 1967 fotokuva }} '''Simona de Bovuar''' ({{lang-fr|Simone de Beauvoir}} [simɔn də bovwaʁ], täuz' nimi sündundan jäl'ghe ''Simone-Lucie-Ernestine-Marie Bertrand de Beauvoir''; sünd. [[9. viluku]] [[1908]], [[Pariž]], [[Francii]] — kol. [[14. sulaku]] [[1986]], siš-žo) oli francine kirjutai naine, [[egzistencializm]]an filosof, [[feminizm]]an likundan ideolog. Kirjuti francijan kelel. == Biografii == Simona oli sündnu Parižha, aristokratižen rodun kanzha, vanhaks tütreks. Hänen Žorž Bertran de Bovuar-tat radoi juristan-sekretarin. Fransuaza de Bovuar-mam (neiččel Brasso) libui [[Verden]]-lidnan bankiran kanzaspäi i oli katolicizman tetpaižen polenpidajan. Juristan kanz tuli bankrotnendale [[Venäman revolücii (1917)|Venäman vn 1917 revolücijan]] rezul'tataks: Bertran de Bovuar pani rahoid Venäman imperijan ohjastusen garantijoiden alle, no revolücii lopi unikuvid kut procentoiš, muga rahoiš-ki. Kanz sirdi lidnan keskusespäi ahthaze faterha, kazvatajad sanuiba neiččele, miše vaiše hüvä openduz abutaškandeb hänele lähtta kanzan gorähižes olendaspäi. Tat libui Simonas literaturišt mel'hetartust, i hän päti kätas kirjutajaks vižtostkümnevoččes igäs. Naine sai üläopendust Parižan universitetas (se-žo Sorbonn, 1926−1929) i lidnan Normaližes ulaskolas (1928−1929). Sai universitetan diplomad literaturas, latinan keles, filosofijas. Simona kändihe [[ateizm]]an polenpidajaks. [[Žan-Pol' Sartr]] oli Simonan partnöraks hätken aigan, molembad oliba naimiželod vaste i eliba kožundkirjutesenke avoinuziš kosketusiš. Simona pagiži, miše löuzi Sartras ičeze hengelišt kaksjašt, redaktirui kaik, mi Sartr kirjuti, eskai sädi kirjutusid hänen nimen al, konz ei ole aigad Sartral. Heiden kosketused oliba täuttud intensivižel ičekeskensädamižel. Naine oli marksistan tedohamas vaiše, toižel polüsal realižusespäi. == Tedoradon znamoičend == Simona Sartranke eziniba meletust, miše kaik ristitud tuldas meiden mirhu joudjaližil absolütižikš, Jumalan anttud planata. Olendan üks'jäine realižuz om ristit. Ku «olend endustab olmust», ka ristitun velguz om täutta ičtaze südäiolendal, toižin sanoin ei ole edelpäi anttud augud ristitul. Simona vahvisti ičeze «Kahtenz' sugu»-kirjas (''Le deuxième sexe'', 1949), miše [[gender]], elon haman kartte, ei ole märitud edelpäi. Voib lugeta sidä kirjad 20. voz'sadan feminizman päižeks toks. Filosofan tetab aforizm om «ei sündugoi naižen, no kätas naižeks», kätas «naižeks» znamoičeb katas Toižeks. Simona de Bovuar pani ičeze radon metoks naižen joudutandad i udessündundad kut ripmatont subjektad. Kirjutai tegi ühthevendad tedoidusišpäi, miše pidab kacta tošti formiruidud ristitun istorijas normoihe da kal'huzihe, kudambad röunatiba naižiden oiktusid i jätiba heid valičendan joudjudeta. == Valitud sädused == * «Kaik ristitud alištudas surmale» (1946, {{lang-fr|Tous les hommes sont mortels}}), fantastine roman * «Kahten znamoičendan morališ» (1947, ''Pour une morale de l’ambiguïté'') * «Kahtenz' sugu» (1949, ''Le deuxième sexe''), feminizman päine säduz voz'sadas * «Mandarinad» (1954, ''Les Mandarins'') * «Vanhuz» (1970, ''La Vieillesse'') * Avtobiografine trilogii: ** «Hüvin kazvatadud neiččen johtutesed» (1958, ''Memoires d’une jeune fille rangée'') ** «Täuz'kaznuden vägi» (1960, ''La Force de l'âge'') ** «Kaluiden vägi» (1963, ''La Force des choses'') == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Francijan filosofad]] [[Kategorii:Francijan kirjutajad]] [[Kategorii:Francijan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Feministad]] [[Kategorii:Marksistad]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1908]] [[Kategorii:Sündnuded vilikun 9. päiväl]] [[Kategorii:Sündnuded Parižha]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1986]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Parižas]] 6bh00rs20q866nmy6f1ontir2zvk5ao 186479 186478 2026-04-04T07:52:49Z Motoranger 10577 186479 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Simone de Beauvoir2.png | описание изображения = Simona de Bovuar,<br/>vn 1967 fotokuva }} '''Simona de Bovuar''' ({{lang-fr|Simone de Beauvoir}} [simɔn də bovwaʁ], täuz' nimi sündundan jäl'ghe ''Simone-Lucie-Ernestine-Marie Bertrand de Beauvoir''; sünd. [[9. viluku]] [[1908]], [[Pariž]], [[Francii]] — kol. [[14. sulaku]] [[1986]], siš-žo) oli francine kirjutai naine, [[egzistencializm]]an filosof, [[feminizm]]an likundan ideolog. Kirjuti francijan kelel. == Biografii == Simona oli sündnu Parižha, aristokratižen rodun kanzha, vanhaks tütreks. Hänen Žorž Bertran de Bovuar-tat radoi juristan-sekretarin. Fransuaza de Bovuar-mam (neiččel Brasso) libui [[Verden]]-lidnan bankiran kanzaspäi i oli katolicizman tetpaižen polenpidajan. Juristan kanz tuli bankrotnendale [[Venäman revolücii (1917)|Venäman vn 1917 revolücijan]] rezul'tataks: Bertran de Bovuar pani rahoid Venäman imperijan ohjastusen garantijoiden alle, no revolücii lopi unikuvid kut procentoiš, muga rahoiš-ki. Kanz sirdi lidnan keskusespäi ahthaze faterha, kazvatajad sanuiba neiččele, miše vaiše hüvä openduz abutaškandeb hänele lähtta kanzan gorähižes olendaspäi. Tat libui Simonas literaturišt mel'hetartust, i hän päti kätas kirjutajaks vižtostkümnevoččes igäs. Naine sai üläopendust Parižan universitetas (se-žo Sorbonn, 1926−1929) i lidnan Normaližes ulaskolas (1928−1929). Sai universitetan diplomad literaturas, latinan keles, filosofijas. Simona kändihe [[ateizm]]an polenpidajaks. [[Žan-Pol' Sartr]] oli Simonan partnöraks hätken aigan, molembad oliba naimiželod vaste i eliba kožundkirjutesenke avoinuziš kosketusiš. Simona pagiži, miše löuzi Sartras ičeze hengelišt kaksjašt, redaktirui kaik, mi Sartr kirjuti, eskai sädi kirjutusid hänen nimen al, konz ei ole aigad Sartral. Heiden kosketused oliba täuttud intensivižel ičekeskensädamižel. Naine oli marksistan tedohamas vaiše, toižel polüsal realižusespäi. == Tedoradon znamoičend == Simona Sartranke eziniba meletust, miše kaik ristitud tuldas meiden mirhu joudjaližil absolütižikš, Jumalan anttud planata. Olendan üks'jäine realižuz om ristit. Ku «olend endustab olmust», ka ristitun velguz om täutta ičtaze südäiolendal, toižin sanoin ei ole edelpäi anttud augud ristitul. Simona vahvisti ičeze «Kahtenz' sugu»-kirjas (''Le deuxième sexe'', 1949), miše [[gender]], elon haman kartte, ei ole märitud edelpäi. Voib lugeta sidä kirjad 20. voz'sadan feminizman päižeks toks. Filosofan tetab aforizm om «ei sündugoi naižen, no kätas naižeks», kätas «naižeks» znamoičeb katas Toižeks. Simona de Bovuar pani ičeze radon metoks naižen joudutandad i udessündundad kut ripmatont subjektad. Kirjutai tegi ühthevendad tedoidusišpäi, miše pidab kacta tošti formiruidud ristitun istorijas normoihe da kal'huzihe, kudambad röunatiba naižiden oiktusid i jätiba heid valičendan joudjudeta. == Valitud sädused == * «Kaik ristitud alištudas surmale» (1946, {{lang-fr|Tous les hommes sont mortels}}), fantastine roman * «Kahten znamoičendan morališ» (1947, ''Pour une morale de l’ambiguïté'') * «Kahtenz' sugu» (1949, ''Le deuxième sexe''), feminizman päine säduz voz'sadas * «Mandarinad» (1954, ''Les Mandarins'') * «Vanhuz» (1970, ''La Vieillesse'') * Avtobiografine trilogii: ** «Hüvin kazvatadud neiččen johtutesed» (1958, ''Memoires d’une jeune fille rangée'') ** «Täuz'kaznuden vägi» (1960, ''La Force de l'âge'') ** «Kaluiden vägi» (1963, ''La Force des choses'') == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Francijan filosofad]] [[Kategorii:Francijan kirjutajad]] [[Kategorii:Francijan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Feministad]] [[Kategorii:Marksistad]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1908]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 9. päiväl]] [[Kategorii:Sündnuded Parižha]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1986]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Parižas]] rad8j0w4c3l45kser6gjrm3nn2h78qz 14 40334 186482 2026-04-04T08:02:09Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Deaths in Stockholm}} [[Kategorii:Kolnuded Ročinmas|S]] [[Kategorii:Stokhol'm]]" 186482 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Deaths in Stockholm}} [[Kategorii:Kolnuded Ročinmas|S]] [[Kategorii:Stokhol'm]] gtqrba27bx5qg34tikljbf088ktbfaz