Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 1920 186595 170813 2026-04-07T17:44:40Z Koiravva 1717 +kart 186595 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Tomsk<br />Томск | Lidnanznam = Герб Томска 2019.png | Flag = Flag of Tomsk.png | Lidnanznam text = Tomskan lidnanznam | Flag text = Tomskan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 568,508 | Voz' = 2021 | Pind = 294.6 | Fail = Tomsk0293.JPG | Pämez' = Ivan Kläin<br/>(reduku 2013—) | Telefonkod = +7-3822-xxx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} [[Fail:Tomsk location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2022)]] '''Tomsk''' ({{lang-ru|Томск}}) om lidn da lidnümbrik [[Venäma]]n [[Sibir'|Sibiriš]]. Se om [[Tomskan agj]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, mugažo [[Tomskan rajon]]an tobmuden aluzkundoiden olendsija. Tomsk om Päivlaskmaižen Sibirin opendusen, tedon da tegimišton udištamižen järed keskuz. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1604 [[kozakod|kozakoil]] [[Boris Godunov]]an käskön mödhe kuti lidn lidnusenke. Vozil 1804−1925 oli Tomskan gubernijan pälidnaks. 1830-nzil vozil kazvoi lujas [[kuld]]an samižen tagut Sibiriš. [[Transsib]]-raudte ristikoiči Ob'-jogen toižes sijas (nüg. [[Novosibirsk]]) i jäti lidnad edahaižes poles. Tomsk šingotase kivivoin ümbriradmižen tegimel (läz lidnad) i kivivoinhimijal, elektrotehnižen sarakon tegimil (kabeläd, mašiništ kosmosapparatoiden, laivoiden i kivivoinveimiden täht<ref>[http://polus-tomsk.ru/ «Polüs»-tedotehmižkeskusen sait (''polus-tomsk.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, radiosidon ladimišt), mašinansauvomižel (instrumentad, manometrad), sömtegimištol, mugažo virifabrik i räzinkengiden tegim ratas lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:RussiaTomsk-Location2007-01.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2007 kartal]] [[Fail:Набережная реки Томь.jpg|thumb|left|250px|Tomin randirdal (2013)]] Lidn sijadase agjan suvipäivnouzmas. Lidnan keskuz seižub [[Tom' (Obin ližajogi)|Tom']]-jogen oiktal randal ([[Ob'|Obin]] bassein da oiged randpol'), 140 metrhasai korktusil, 80 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Moskv]]hasai om 3,5 tuhad kilometrid päivlaskmha orhal. Lähembaižed järedad lidnad oma [[Seversk]]-kaimdailidn ani lodeheze, [[Kemerovo]] 145 km suvhe orhal vai 216 km avtotedme i [[Novosibirsk]] 272 km suvipäivlaskmha avtotedme. Klimat om [[ven vö|venon]] kontinentaližen i sibirin teravan kontinentaližen röunal. Keza om lujas päivoikaz paksunke [[jumalansä]]nke, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +0,9 C°, kezakun-elokun +15,7..+18,7 C°, tal'vkun-uhokun −14,7..−17,1 C°. Ekstremumad oma −55,0 C° (viluku) i +35,6 C° (kezaku, heinku). Kezaaigan minimum om −3,5 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +7,5 C° (uhoku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +1,5 C°). Paneb sadegid 568 mm vodes, enamba kezakus-elokus (61..75 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (24..25 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 61..72 % röunoiš keväz'kus-kezakus, 78..83 % elokus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Tomskmap.png|thumb|left|250px|Lidnan administrativine jagand (2008)]] Tomsk jagase nelläks administrativižeks rajonaks: Kirovan (mougotil randoil), Leninan, Nevondkundaline, Oktäbrin. Mugažo om ühesa valičendümbrikod kaikes lidnas. Kaik koume žilod, koume küläd da raudtesara mülüdas lidnümbrikho Tomskan ližaks. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 524 669 ristitud, lidnümbrikon — 546 049 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 576 624 eläjad vl 2020. Kaik 594 827 ristitud elihe lidnümbrikos vl 2018, i 589 701 ristitud vl 2021. Tomsk om lidnaglomeracijan keskuseks 10 818 km² pindal, 781 tuh. eläjid (2017. voz'). Kaik om ühesa üläopendusen aluzkundad, 15 tedoinstitutad da kuz' biznes-inkubatorad lidnas. Kaikiš znamasižemb om Tomskan valdkundaline universitet<ref>[http://tsu.ru/ Tomskan valdkundaližen universitetan sait (''tsu.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{ref-zh}}</ref> (alusenpanend 1878, 15 fakul'tetad i kuz' institutad, 23 tuhad üläopenikoid). == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, ezilidnelektrojonused da taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Jogiport radab vemha jüguid tobman palan. Rahvahidenkeskeine civiline ''Tomsk (Bogašovo)''-lendimport<ref>[http://tomskairport.ru/ Tomsk-lendimportan sait (''tomskairport.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (''TOF / ТСК / UNTT'', 759 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase 14 km suvipäivnouzmha. Tehtas reisid Moskvha, Piterihe, Alauz'lidnha, Kazanihe i Sibirin järedoihe lidnoihe, sezonreisid Mustmeren lebutahoiže, mugažo čarterreisid Suvipäivlaskmaižhe Azijha. Golovino-sodalendimport om saudud suvipäivlaskmha lidnaspäi. == Tetabad ristitud == ;Sündnuded * [[Baškatov Mihail|Mihail Baškatov]] (sünd. 1981) — Venäman akt'or da TV-vedai. ;Elänuded * [[Volkov Aleksandr Melent'jevič|Aleksandr Volkov]] (1891−1977) — oli venälaine mez', sarnoiden da istoriziden romaniden nevondkundaline kirjutai, dramaturg i kändusiden tegii. == Sebruzlidnad == * {{USA|#}} [[Monro (Mičigan)|Monro]], [[Mičigan]]-štat, [[AÜV]] (vspäi 1995) * {{RUS|#}} [[Novorossiisk]], [[Krasnodaran rand]], [[Venäma|Venälaine Federacii]] (2008) * {{RUS|#}} [[Smolensk]], [[Smolenskan agj]], [[Venäma|Venälaine Federacii]] (2009) * {{GEO|#}} [[Tbilis]], [[Gruzii]] (2002) * {{KOR|#}} [[Ul'san]], [[Suvikorei]] (2003) == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Tomsk-Administration.jpg|Lidnan administracijan sauvuz (2004) Воскресенская церковь (Томск).jpg|Sündun Eläbzdusen jumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), vn 2011 nägu (om saudud vll 1789−1807) Белая мечеть Томск.jpg|Vauged pämečet', vn 2010 nägu (om saudud vl 1900, vn 1999 rekonstrukcii) Plant Sibkabel.jpg|«Sibkabel'»-tegimen kontor vl 2014 Tomsk, Tomsk Oblast, Russia - panoramio (83).jpg|Eriline ekonomine zon (Tomsk) — Innovacijoiden da tehnologijoiden keskuz vl 2012 СФТИ, 05.03.2012 - panoramio.jpg|Tomskan valdkundaline universitet, Sibirin fiziž-tehnine institut (2012) Томск.филармония.JPG|Tomskan valdkundaline filarmonii (2013) Miramix shopping mall in Tomsk.JPG|Miramiks-torguindkeskuz (2013) Утро в аэропорту.jpg|Rahvahidenkeskeižen ''Tomsk''-lendimportan sauvuz vl 2020 Tomsk Privokzalnaya square 1.jpg|''Tomsk-I''-päraudtestancijan sauvuz vl 2006 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.duma70.ru/ Lidnan Duman oficialine sait (''duma70.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.admin.tomsk.ru/ Municipaližen «Tomsk-lidn»-ühtnikan administracijan oficialine portal (''admin.tomsk.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Tomsk}} {{Tomskan agjan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad}} [[Kategorii:Tomsk| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad|*]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnümbrikod]] [[Kategorii:Tomskan agj|*]] [[Kategorii:Tomskan rajon|*]] mg1wgwanzli70t3zwkqno1vmipeqkw2 0 2991 186608 139239 2026-04-07T19:30:47Z Koiravva 1717 +nimen virkand, kategorijad+ 186608 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Heinz Fischer 2012 (cropped).jpg | описание изображения = Hainc Fišer vn 2012 kül'mkus }} '''Hainc Fišer''' ({{lang-de|Heinz Fischer}} [ˈhaɪnts ˈfɪʃɐ]; sünd. [[9. reduku]] [[1938]], [[Grac]], [[Avstrii]], [[Germanijan imperii]]) om edeline, 11. [[Avstrii|Avstrijan]] prezident (08.07.2004 — 08.07.2016), jäl'ghetulii om [[Aleksandr Van der Bellen]]. == Biografii == Fišer om [[Venan universitet]]an juridižen fakul'tetan pästnik. Mez' oli valitud parlamentan ühtnijaks ezmäižen kerdan vl 1971. Vll 1983−1987 radoi Avstrijan tedon ministran. Vl 1993 kändihe Insbrukan universitetan politologijan professoraks. Vozil 1990−2002 politikanmez' radoi Avstrijan Rahvahaližen Nevondkundan ezimehen. Om [[Avstrijan Socialistiž-Demokratine partii|Avstrijan Socialistiž-Demokratižen partijan]] ühtnijan. Arvostelijad znamoitas, miše Fišer ümbärdab konfliktoid kaiken. Hän om naižiš, kaks' täuz'kaznut last. Om otnus al'pinizmha. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Heinz Fischer}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Avstrijan prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Gracha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1938]] [[Kategorii:Sündnuded redukun 9. päiväl]] 1kvijjorjv093201vbsrrmcgutrwfsb 0 10581 186614 171120 2026-04-08T07:00:10Z Motoranger 10577 aktualizacii, +kart 186614 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Tuluz<br />Toulouse | Lidnanznam = Blason ville fr Toulouse (Haute-Garonne).svg | Flag = | Lidnanznam text = Tuluzan lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 514,819 | Voz' = 2023 | Pind = 118.3 | Fail = Montage Toulouse 3.jpg | Pämez' = Žan-Lük Mudenk<br/>(2004−2008,<br/>sulaku 2014—,<br/>mandat 2026−2032,<br/>''Jean-Luc Moudenc'') | Telefonkod = +33-534. -561 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Toulouse OSM 01.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke (2021)]] '''Tuluz''' ({{lang-fr|Toulouse}} [tuluz], sijaline virkand [tuˈluzə], {{lang-oc|Tolosa}} [tuˈluzɔ]) om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] suvipäivlaskmas. Se om [[Oksitanii]]-regionan i [[Ülägaronn]]-departamentan administrativine keskuz da pala, valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Francijan [[openduz|opendusen]] kahtenz' lidn (110 tuh. üläopenikoid) Parižan jäl'ghe. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 106 edel meiden erad. Vll 419−507 Tuluz oli [[vestgotad|vestgotiden]] kunigahusen pälidnaks. Vspäi 1229 Tuluzan katoline universitet oli olmas, sauptihe [[Sur' francine revolücii|Suren francižen revolücijan]] jäl'ghe. Vspäi 1271 lidn om Francijan palaks. Tuluzan parlament tegi ištundoid vspäi 1421 i oli käskuzkundaks valdkundan suven eläjiden täht. Tuluz šingotase Francijan aerokosmižeks keskuseks [[Šarl' de Goll']]-prezidentan aigaspäi, [[Airbus]]-kompanijan i «[[Arian (raketad)|Arian]]»-kandairaketiden ühthekeradamižcehad ratas lidnas. Sidodud kosmosha sarakod oma elektronine (pol'veimed i čipad, kaimdajiden südäin), informacine (sän i valdmeritedon radnikoičendad, tedoiduzkeskused), biotehnologijoiden. Tuluzan aglomeracijan [[kogosüdäiprodukt|KSP]] om 51 mlrd evroid (2013). == Geografijan andmused == [[Fail:Toulouse map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase [[Garonn]]-jogen randoil (lankteb Atlantižhe valdmerhe), 115..263 m korktusil, 141 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Garonnan i Suvine (Langedokan) kanalad vasttasoiš lidnas, ned ühtenzoittas [[Keskmeri|Keskmert]] [[Atlantine valdmeri|Atlantiženke valdmerenke]] Francijan territorijal, [[Bordo (lidn)|Bordo]]- i [[Set (lidn)|Set]]-meriportoid. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] valdmeren. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +14,2 C°, kezakun-sügüz'kun +19,3..+22,8 C°, tal'vkun-uhokun +6,3..+7,1 C°. Ekstremumad oma −19,2 C° (uhoku) i +42,4 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +4,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +24,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus (sügüz'kun minimum om +1,9 C°). Il'man lämuz voib ülitada +20 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 627 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sulakus-kezakus (64..74 mm kus), vähemba uhokus (37 mm) i heinkus (40 mm). Paneb lunt kuz' päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 68..74 % röunoiš kezakus-sügüz'kus, 85..88 % kül'mkus-vilukus, 76..82 % toižiš kuiš. == Eläjad == Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 461,190 ristitud. Kaik 479,638 eläjad oli lidnas vl 2015. Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt om nügüd', sen koumandez ližadui vspäi 1990. Kaik 1,038,764 ristitud elihe Tuluzan lidnümbrikos 2 531 km² pindal vl 2015, 1,33 mln rist. om lidnaglomeracijas 5 381 km² pindal (2015). == Irdkosketused == * [http://www.mairie-toulouse.fr/ Lidnan oficialine sait (''mairie-toulouse.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Toulouse}} [[Kategorii:Tuluz| ]] [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Oksitanii|*]] b9q9471pnmtq7qmkofwcdsalmrf6j2x 186615 186614 2026-04-08T07:59:15Z Motoranger 10577 +galerei 186615 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Tuluz<br />Toulouse | Lidnanznam = Blason ville fr Toulouse (Haute-Garonne).svg | Flag = | Lidnanznam text = Tuluzan lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 514,819 | Voz' = 2023 | Pind = 118.3 | Fail = Montage Toulouse 3.jpg | Pämez' = Žan-Lük Mudenk<br/>(2004−2008,<br/>sulaku 2014—,<br/>mandat 2026−2032,<br/>''Jean-Luc Moudenc'') | Telefonkod = +33-534. -561 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Toulouse OSM 01.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke (2021)]] '''Tuluz''' ({{lang-fr|Toulouse}} [tuluz], sijaline virkand [tuˈluzə], {{lang-oc|Tolosa}} [tuˈluzɔ]) om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] suvipäivlaskmas. Se om [[Oksitanii]]-regionan i [[Ülägaronn]]-departamentan administrativine keskuz da pala, valdkundan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, Francijan [[openduz|opendusen]] kahtenz' lidn (110 tuh. üläopenikoid) Parižan jäl'ghe. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 106 edel meiden erad. Vll 419−507 Tuluz oli [[vestgotad|vestgotiden]] kunigahusen pälidnaks. Vspäi 1229 Tuluzan katoline universitet oli olmas, sauptihe [[Sur' francine revolücii|Suren francižen revolücijan]] jäl'ghe. Vspäi 1271 lidn om Francijan palaks. Tuluzan parlament tegi ištundoid vspäi 1421 i oli käskuzkundaks valdkundan suven eläjiden täht. Tuluz šingotase Francijan aerokosmižeks keskuseks [[Šarl' de Goll']]-prezidentan aigaspäi, [[Airbus]]-kompanijan i «[[Arian (raketad)|Arian]]»-kandairaketiden ühthekeradamižcehad ratas lidnas. Sidodud kosmosha sarakod oma elektronine (pol'veimed i čipad, kaimdajiden südäin), informacine (sän i valdmeritedon radnikoičendad, tedoiduzkeskused), biotehnologijoiden. Tuluzan aglomeracijan [[kogosüdäiprodukt|KSP]] om 51 mlrd evroid (2013). == Geografijan andmused == [[Fail:Toulouse map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase regionan päivlaskmas, [[Garonn]]-jogen randoil (lankteb Atlantižhe valdmerhe), 115..263 m korktusil, 141 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Garonnan i Suvine (Langedokan) kanalad vasttasoiš lidnas, ned ühtenzoittas [[Keskmeri|Keskmert]] [[Atlantine valdmeri|Atlantiženke valdmerenke]] Francijan territorijal, [[Bordo (lidn)|Bordo]]- i [[Set (lidn)|Set]]-meriportoid. Klimat om [[subtropine vö|subtropine]] valdmeren. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +14,2 C°, kezakun-sügüz'kun +19,3..+22,8 C°, tal'vkun-uhokun +6,3..+7,1 C°. Ekstremumad oma −19,2 C° (uhoku) i +42,4 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +4,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +24,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-sügüz'kus (sügüz'kun minimum om +1,9 C°). Il'man lämuz voib ülitada +20 C° miččel taht kul. Paneb sadegid 627 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba sulakus-kezakus (64..74 mm kus), vähemba uhokus (37 mm) i heinkus (40 mm). Paneb lunt kuz' päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 68..74 % röunoiš kezakus-sügüz'kus, 85..88 % kül'mkus-vilukus, 76..82 % toižiš kuiš. == Eläjad == Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 461,190 ristitud. Kaik 479,638 eläjad oli lidnas vl 2015. Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt om nügüd', sen koumandez ližadui vspäi 1990. Kaik 1,038,764 ristitud elihe Tuluzan lidnümbrikos 2 531 km² pindal vl 2015, 1,33 mln rist. om lidnaglomeracijas 5 381 km² pindal (2015). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Capitole et croix occitane.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (heinku 2025) Basilique Saint-Sernin de Toulouse - exposition ouest-1-.jpg|Pühän Saturninan bazilikjumalanpert' (''Basilique Saint-Sernin'', om saudud 11. voz'sadan lopuspäi 13. voz'sadan lophusai, riman katoline), vn 2017 nägu Commandement de l'espace France.jpg|Francijan kosmižen ohjandusen štab (''Commandement de l'espace France'') vl 2025 INP-ENSIACET A7 2012.jpg|Nacionaline himijan da tehnologijan inženerškol (''ENSIACET'', 2012) (31) - Toulouse School of Economics.jpg|Tuluzan ekonomikan školan uz' sauvuz (Tuluzan universitet 1 Kapitolii, 2021) Musée des Augustin, l'aile Darcy - Viollet-le-duc.jpg|Avgustinalaižiden muzei (dominikanižen ordenan sündundsija, 2014) Gare de Toulouse-Matabiau HDR.jpg|''Tuluz-Matabjo''-päraudtestancii vl 2012 </gallery> == Irdkosketused == * [http://www.mairie-toulouse.fr/ Lidnan oficialine sait (''mairie-toulouse.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Toulouse}} [[Kategorii:Tuluz| ]] [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Oksitanii|*]] 6lu9s7gohbtmpj8aufnyt7i6zo8ov8z 0 11204 186613 186586 2026-04-08T06:38:16Z Motoranger 10577 +galerei 186613 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Sen-Sebast'jan-sür-Luar<br />Saint-Sébastien-sur-Loire | Lidnanznam = Blason ville fr Saint-Sébastien-sur-Loire (Loire-Atlantique).svg | Flag = | Lidnanznam text = Sen Sebast'jan sür Luaran lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 28,596 | Voz' = 2023 | Pind = 11.66 | Fail = Vue aérienne de Saint-Sébastien-sur-Loire.jpg | Pämez' = Tomas Buše<br/>(semendku 2025—,<br/>mandat 2025−2026,<br/>''Thomas Boucher'') | Telefonkod = | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:44190-Saint-Sébastien-sur-Loire-Sols.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2018)]] '''Sen-Sebast'jan-sür-Luar''' ({{lang-fr|Saint-Sébastien-sur-Loire}} [sɛ̃ sebastjɛ̃ syʁ lwaʁ], sana-sanhaline känduz om «Pühä Sebast'jan Luaral») om lidn da kommun [[Francii|Francijan]] päivlaskmas-lodehes. Se om [[Nant]]an suvipäivnouzmaine i koumanz' surtte ezilidn, mülüb [[Luaran mad]]-regionha i sen Atlantine Luar-departamentha. == Istorii == Eländpunkt mainitase 13. voz'sadan augotišespäi, En-nimitusenke. 15. voz'sadaspäi žilon nimi oli San-Sebastj'an-d'En ičeze kaičijan pühämehen mödhe. Kund om sätud vl 1790. Se sai nügüdläšt nimitust vl 1920. Žilon eläjiden edeližed radod oliba vinan tehmine i nižun kazvatuz, 19. voz'sadaspäi — linmavodind. Toižen mail'man sodan jäl'ghe lidnastumine vedi maižanduzradmišt läz lopunnoks. Sen-Sebast'jan-sür-Luar šingotase valdkundaližil holitišil, torguindal, transportal i toižiden holitišiden sferal. Tegimišton i sauvondan severz'-se edheotandad ratas lidnas. == Geografijan andmused == [[Fail:Map commune FR insee code 44190.png|thumb|left|250px|Lidnankundan kart ümbrištonke (2012)]] Lidn sijadase departamentan keskuzpalan suvipäivnouzmas, Nantan kohtas, [[Luar]]an hural randal, 2..33 m ü.m.t. korktusil. Kaik kaks' passažirplatformad ratas lidnas Nant — [[Sent]]-raudtejonol: Sen-Sebast'jan-Pa-Enčantes (''Saint-Sébastien-Pas-Enchantés'') i Sen-Sebast'jan-Fren-Ron (''Saint-Sébastien-Frêne-Rond''). == Eläjad == Vn 2011 Francijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan-kundan eläjiden lugu oli 25,293 ristitud. Kaik 26,872 eläjad oli lidnas vl 2016. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Edeližed lidnankundan pämehed oma Loran Turkua (''Laurent Turquois'', reduku 2017 — semendku 2025), Žoel' Gerrio (''Joël Guerriau'', kezaku 1995 — reduku 2017). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Façade de l'Hôtel de Ville de Saint-Sébastien-sur-Loire.jpg|Lidnan tobmuden uz' sauvuz (2015) Place de l'église de Saint-Sébastien-sur-Loire.jpg|Pühän Sebast'janan jumalanpert' (katoline) i torg senno, vn 2014 nägu Église Saint-Jean l'évangeliste, Saint-Sébastien-sur-Loire.jpg|Ph. Joannan jumalanpert', vn 2023 nägu Centre commercial Auchan, Saint-Sébastien-sur-Loire - Porte de la Sèvre - 02.jpg|''Auchan''-moll vl 2021 Boulodrome de la Pyramide.jpg|Bulodrom (lavut erazvuiččiden šurvändoiden täht vn 2024 vilukun olend) Saint-Sébastien-sur-Loire Pas-Enchantés.jpg|''Sen-Sebast'jan-Pa-Enčantes''-raudteplatform vl 2008 </gallery> == Irdkosketused == * [http://saintsebastien.fr/ Lidnan oficialine sait (''saintsebastien.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Category:Saint-Sébastien-sur-Loire}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Luaran mad]] re3w861dz51psaotnzfpnscsim10w0d 0 11205 186612 66476 2026-04-08T06:13:52Z EmausBot 5 parandatud kahekordne ümbersuunamine leheküljele [[Sen-Sebast'jan-sür-Luar]] 186612 wikitext text/x-wiki #suuna [[Sen-Sebast'jan-sür-Luar]] hroleydlolkre829qo6qggkwt9dber5 0 15033 186589 139784 2026-04-07T15:51:02Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186589 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Gaius Julius Caesar (100-44 BC).JPG | описание изображения = Gai Julii Cezarän büst Arheologijan rahvahaližes muzejas, [[Napol']] | дата рождения = 13.07.-100 | дата смерти = 15.03.-44 }} '''Gai Julii Cezar' ''' ({{lang-la|Gaius Iulius Caesar}} ['ɡa:.i.ʊs 'ju:.li.ʊs 'kae̯.sar], täuz' latinine nimi ''Gaius Iulius Gaii filius Gaii nepos Caesar Imperator''; sünd. [[13. heinku]] 100 edel m.e., [[Rim]], [[Riman Tazovaldkund]] — kol. [[15. keväz'ku]] 44 e.m.e., sigä-žo) oli Riman Tazovaldkundan ohjandajan (''diktatoran'') vn 49 EME redukuspäi surmhasai. Amuižen Riman tutab jenaral da sodakirjutai. ''Car'' '-, ''kesar' ''-arvnimed da äjiden keliden [[heinku]]n nimi (oz., {{lang-en|July}}) augotadas ''Jul''-, ''Julii''- i ''Cezar' ''- kanzannimišpäi. Ohjandai oli sündnu amuižhe [[patricijad|patricijoiden]] kanzha. Mäni rimalaižiden radnikusiden kaikedme pordhidme. Vspäi 58 EME oli ühtnenu [[Gallan soda|Gallan sodha]] enamba kahesad vot, sen satuseks sur'kulu territorii Britanijaspäi Šveicarijhasai tegihe Riman Tazovaldkundan palaks. Mez' oli naižiš koumašti, Julija-tütär oli sündnu. Kirjuti ičeze [[Oktavian Avgust|Gai Oktavii]]-plemännikad poigaks da jäti hänele perandan koume nelländest. Julii Cezar' oli riktud komplotan naprindan aigan. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Gaius Iulius Caesar}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Riman Tazovaldkund]] [[Kategorii:Amuižen Riman kirjutajad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Rimha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 100 edel m.e.]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 13. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Rimas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 44 edel m.e.]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 15. päiväl]] fvw7gmpv4wjq3adw2z5ffsi82ni9p9r 0 15062 186593 139814 2026-04-07T16:11:46Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186593 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Sir Winston S Churchill.jpg | описание изображения = Uinston Čerčill'-ižand vl 1942 }} '''Uinston Čerčill' ''' (täuz' nimi [[anglijan kel'|anglijan kelel]]: ''Sir Winston Leonard Spencer-Churchill'' [[ˈwɪnstən ˈlenəd ˈspensə-ˈʧɜːʧɪl]]; sünd. [[30. kül'mku]] [[1874]], [[Vudstok]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[24. viluku]] [[1965]], [[Kensington]], [[London]], Anglii, Sur' Britanii) oli [[Sur' Britanii|britanine]] valdkundmez'. == Biografii == Uinston oli sündnu Blenheiman pert'kulhu, Rendol'f Genri Spenser Čerčill'-lordan i hänen Dženni Čerčill'-ledin kanzha. Tat oli tetaban politikanmehen, mam oli elokahan amerikalaižen biznesmenan tütren. Kändihe Herrou-školan pästnikan, vll 1893−1894 openui Kunigahan sodaškolas. Edel 1904 vot i vozil 1924−1964 Uinston Čerčill' oli [[Suren Britanijan Konservativine partii|Konservativižen partijan]] ühtnijan, sen lideran-ki vll 1940−1955. Radoi sodalehtezmeheks lähtendan erindha jäl'ghe. Kirjuti kirjoid anglijan i [[francijan kel'|francijan]] kelil kaiken elon aigan, literaturižen [[Nobelän premii|Nobelän premijan]] laureat (1953). Sädi enamba 500 voikuvid. == Valdkundaline radnikoičend == Britanižen armijan polknik, služi kavalerijas vll 1895−1900 i 1915−1916. Suren Britanijan parlamentan ühtnii (alakodi — Kundoiden kodi, 1900−1964). Vozil 1908−1929 i 1939−1955 oli ranu ühten aigan Suren Britanijan ministrištos, sidä kesken päministran kaks' strokud (1940−1945, 1951−1955) da kaičendministran (1940−1945, 1951−1952). == Kanz == Uinston Čerčill' oli naižiš üks'jäižen kerdan vspäi 1908 elon pitte, Klementina Ogilvi Spenser Čerčill'-baroness (1885−1977) oli hänen ak. Sünduiba naimiželos: Rendol'f-poig (1911−1968) da nell' tütärt — Diana (1909−1963), Sara (aktris, 1914−1982), Marigol'd (sünd. 1918) i [[Meri Soums|Meri]] (1922−2014). == Homaičendad == <references/> {{Commons|Winston Churchill}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suren Britanijan istorii]] [[Kategorii:Suren Britanijan kirjutajad]] [[Kategorii:Suren Britanijan politikanmehed]] [[Kategorii:Nobelän premijan laureatad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Vudstokha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1874]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Londonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1965]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 24. päiväl]] [[Kategorii:Antikommunistad]] r9dka18r7v0xqfzlfdj05fycpnjgzo4 186594 186593 2026-04-07T16:12:46Z Motoranger 10577 186594 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Sir Winston S Churchill.jpg | описание изображения = Uinston Čerčill'-ižand vl 1942 }} '''Uinston Čerčill' ''' (täuz' nimi [[anglijan kel'|anglijan kelel]]: ''Sir Winston Leonard Spencer-Churchill'' [ˈwɪnstən ˈlenəd ˈspensə-ˈʧɜːʧɪl]; sünd. [[30. kül'mku]] [[1874]], [[Vudstok]], [[Anglii]], [[Sur' Britanii]] — kol. [[24. viluku]] [[1965]], [[Kensington]], [[London]], Anglii, Sur' Britanii) oli [[Sur' Britanii|britanine]] valdkundmez'. == Biografii == Uinston oli sündnu Blenheiman pert'kulhu, Rendol'f Genri Spenser Čerčill'-lordan i hänen Dženni Čerčill'-ledin kanzha. Tat oli tetaban politikanmehen, mam oli elokahan amerikalaižen biznesmenan tütren. Kändihe Herrou-školan pästnikan, vll 1893−1894 openui Kunigahan sodaškolas. Edel 1904 vot i vozil 1924−1964 Uinston Čerčill' oli [[Suren Britanijan Konservativine partii|Konservativižen partijan]] ühtnijan, sen lideran-ki vll 1940−1955. Radoi sodalehtezmeheks lähtendan erindha jäl'ghe. Kirjuti kirjoid anglijan i [[francijan kel'|francijan]] kelil kaiken elon aigan, literaturižen [[Nobelän premii|Nobelän premijan]] laureat (1953). Sädi enamba mi viž sadad voikuvid. == Valdkundaline radnikoičend == Britanižen armijan polknik, služi kavalerijas vll 1895−1900 i 1915−1916. Suren Britanijan parlamentan ühtnii (alakodi — Kundoiden kodi, 1900−1964). Vozil 1908−1929 i 1939−1955 oli ranu ühten aigan Suren Britanijan ministrištos, sidä kesken päministran kaks' strokud (1940−1945, 1951−1955) da kaičendministran (1940−1945, 1951−1952). == Kanz == Uinston Čerčill' oli naižiš üks'jäižen kerdan vspäi 1908 elon pitte, Klementina Ogilvi Spenser Čerčill'-baroness (1885−1977) oli hänen ak. Sünduiba naimiželos: Rendol'f-poig (1911−1968) da nell' tütärt — Diana (1909−1963), Sara (aktris, 1914−1982), Marigol'd (sünd. 1918) i [[Meri Soums|Meri]] (1922−2014). == Homaičendad == <references/> {{Commons|Winston Churchill}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suren Britanijan istorii]] [[Kategorii:Suren Britanijan kirjutajad]] [[Kategorii:Suren Britanijan politikanmehed]] [[Kategorii:Nobelän premijan laureatad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Vudstokha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1874]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Londonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1965]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 24. päiväl]] [[Kategorii:Antikommunistad]] cjzn0667jhk9nmvev208j2xknzv2t6s 0 15091 186618 144393 2026-04-08T08:33:00Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186618 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Portrait Gandhi.jpg | описание изображения = Mahatma Gandi 1930-nzil vozil }} '''Mahatma Gandi''', todesine da täuz' nimi om '''Mohandas Karamčand «Mahatma» Gandi''' ({{lang-gu|મોહનદાસ કરમચંદ (મહાત્મા) ગાંધી}}, {{lang-hi|मोहनदास कर्मचन्द (महात्मा) गान्धी}}, {{lang-en|Mohandas Karamchand "Mahatma" Gandhi}} ['moːɦənd̪aːs 'kərəmtʃənd̪ 'ɡaːnd̪ʱi]; sünd. [[2. reduku]] [[1869]], [[Porbandar]], [[Bombei]]n prezidentkund (nüg. [[Gudžarat]]-štat), [[Britanine Indii]] — kol. [[30. viluku]] [[1948]], [[N'ju Deli]], [[Deli]], [[Indii]]) oli likundan [[Indii|Indijan]] ripmatomudes ezinenas [[Britanine Indii|Britanižes Indijas]], indijalaine valdkundaline da kundaline šingotai. Hänen «[[satjagraha]]»-filosofii valatoiti kožundvajehtusiden polenpidajihe: kucui boikotiruida britanižid tavaroid, aluzkundoid da käskusid. == Biografii == Tuleban aigan kundaline šingotai openzihe [[London]]as, sai juristan opendust. Vozil 1921−1934 oli [[Indine rahvahaline kongress|Indižen rahvahaližen kongressan]] ezimehen, sid' läksi sišpäi erižmel'žusiden tagut. Indii sai ripmatomut vides kus edel Gandin pölištust. Mahatma Gandi koli rikondan järgnaprindan rezul'tataks, kaumad ei ole olmas. Gandin sündundpäiv (2. reduku) om rahvahaline praznik Indijas, oigendase mail'mas-ki kuti [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] Rahvahidenkeskeine päiv väged vaste (vspäi 2007). Mahatma Gandin portret om [[rupii|Indijan rupijan]] kaikil banknotoil. Sai «Mahatma»-nimen (znamoičeb «korgedhengeline» [[sanskrit]]al) olden [[Suviafrikan Tazovaldkund]]as vl 1914. == Kanz == Kundaline šingotai oli naižiš, nell' poigad sünduihe. Politikanmehiden tutab Gandi-kanz ei ole heim, no Mahatma i [[Indira Gandi]] tegiba tundmust. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Indijan politikanmehed]] [[Kategorii:Indijan filosofad]] [[Kategorii:Indijan juristad]] [[Kategorii:Pacifistad]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Juristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Gudžaratha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1869]] [[Kategorii:Sündnuded redukun 2. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Deliš]] [[Kategorii:Kolnuded Udes Deliš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1948]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 30. päiväl]] 9ls03vbl1ljnmica10qietkvt4ddte8 0 15191 186619 139790 2026-04-08T08:37:45Z Motoranger 10577 +kategorii 186619 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = YuanEmperorAlbumGenghisPortrait.jpg | описание изображения = Čingishanan portret, mujud da mustad šuukul,<br />tundmatoman tanhalaižen pirdajan säduz [[Juan' (dinastii)|Juan'-dinastijan]] aigan (1279−1368) }} [[Fail:Gengis Khan empire-fr.svg|thumb|left|400px|Čingishanan da hänen käsknikoiden sodamatkad]] '''Čingishan''' vai '''Čingiz-han''' ([[mongolijan kel'|mong]].: [[Fail:Cinggis qagan.svg|20px]] ''Чингис хаан / Çingis hán'' [t͡ʃʰiŋɡɪs xa:ŋ]; ''Čingiz'' — «röunatoman meren kartte käsknik»), nimi sündundan jäl'ghe oli Temudžin (mong. ''Тэмүжин''; sünd. vl 1155 vai 1162, Delün-Boldok-mec [[Onon]]-jogen alangištos, [[Mongolii]] — kol. [[25. eloku]] [[1227]], [[Si Sä]]-car'kund, nüg. [[Kitai]]n keskuz) oli mongolijalaine sodapämez', [[Mongolijan imperii|Mongolijan imperijan]] alsenpanii da ezmäine imperator. == Biografii == Temudžin oli sündnu Esugei-bagaturan da hänen Oelun-akan pereheze. Tat koziči ühesavottušt prihad kümnevoččenke Borte-neičeiženke i sil-žo vodel koli. Temudžin Esugein kanznikoidenke elihe golläs i varaižihe vihanikoid. Priha kändihe täuz'kaznudeks i oti Borte-neičešt akaks. Toižiden andmusiden mödhe, hän eli Borte-neičeižen kanzas naindhasai, opendusetoman, sikš miše ei olend kirjkel't kalaidajal rahvahal. Vozil 1184−1206 Temudžin otli vägestusid susedheimoiden päle. Mongolii oli ühtištudud vn 1206 keväden kurultajaspäi, tedotihe Temudžinad kagan:aks (ülembaine arvnimi) da nimitihe Čingishanaks. Zavodihe sodamatkoid Sibirin rahvahid vaste (1207−1211). == Sodamatkad == Vl 1213 mongolad — raccastajad heboil — alištiba Pohjoižen Kitain territorijoid pidust' [[Kitain sur' sein|Kitain surt seinäd]]. Keskuzazijan valdkundad alištuiba vll 1218−1220. Čingishan pani imperijan [[Karakorum]]-pälidnad vl 1220. Vl 1221 Čingishan ühtni sodamatkha [[Indii|Indijan]] pohjoižedme. Vozil 1222−1223 mongoližed sodaväged oliba männuded [[Kavkaz]]as päliči läz [[Derbent]]ad da tuliba [[Venä]]n territorijha, kus [[Tora Kalk-jogen randoil|vägestiba]] venälaižid da poloucid, no [[Mongoliž-bulgarine tora (1223/1224)|saiba kilt]] toraten bulgarijalaižidenke. Mongolijan sodavägiden jädud elegiš ristitud pörziba Keskuzazijha, sid' tegiba londad Kitaihe möst (1225−1227, Si Sä-car'kund). == Kanz == Čingishanal nell' akad oli olmas. Kaik oli sündutadud kahesa poigad da viž tütärt. Ezmäižen Borte-akan koumanz' [[Ugedei]]-poig kändihe hanan jäl'ghetulijaks. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Genghis Khan}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Mongolijan imperii]] [[Kategorii:Sodapämehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Kazahstanan istorii]] [[Kategorii:Kitain istorii]] [[Kategorii:Mongolijan istorii]] [[Kategorii:Sibirin istorii]] [[Kategorii:Uzbekistanan istorii]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mongolijha]] [[Kategorii:Kolnuded Kitaiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1227]] [[Kategorii:Bordžiginad]] 0e84vtr55mtphv2vmw85ikz350ompx1 186620 186619 2026-04-08T08:39:42Z Motoranger 10577 formitez 186620 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = YuanEmperorAlbumGenghisPortrait.jpg | описание изображения = Čingishanan portret, mujud da mustad šuukul,<br />tundmatoman tanhalaižen pirdajan säduz [[Juan' (dinastii)|Juan'-dinastijan]] aigan (1279−1368) }} '''Čingishan''' vai '''Čingiz-han''' ([[mongolijan kel'|mong]].: [[Fail:Cinggis qagan.svg|20px]] ''Чингис хаан / Çingis hán'' [t͡ʃʰiŋɡɪs xa:ŋ]; ''Čingiz'' — «röunatoman meren kartte käsknik»), nimi sündundan jäl'ghe oli Temudžin (mong. ''Тэмүжин''; sünd. vl 1155 vai 1162, Delün-Boldok-mec [[Onon]]-jogen alangištos, [[Mongolii]] — kol. [[25. eloku]] [[1227]], [[Si Sä]]-car'kund, nüg. [[Kitai]]n keskuz) oli mongolijalaine sodapämez', [[Mongolijan imperii|Mongolijan imperijan]] alsenpanii da ezmäine imperator. == Biografii == Temudžin oli sündnu Esugei-bagaturan da hänen Oelun-akan pereheze. Tat koziči ühesavottušt prihad kümnevoččenke Borte-neičeiženke i sil-žo vodel koli. Temudžin Esugein kanznikoidenke elihe golläs i varaižihe vihanikoid. Priha kändihe täuz'kaznudeks i oti Borte-neičešt akaks. Toižiden andmusiden mödhe, hän eli Borte-neičeižen kanzas naindhasai, opendusetoman, sikš miše ei olend kirjkel't kalaidajal rahvahal. Vozil 1184−1206 Temudžin otli vägestusid susedheimoiden päle. Mongolii oli ühtištudud vn 1206 keväden kurultajaspäi, tedotihe Temudžinad kagan:aks (ülembaine arvnimi) da nimitihe Čingishanaks. Zavodihe sodamatkoid Sibirin rahvahid vaste (1207−1211). == Sodamatkad == [[Fail:Gengis Khan empire-fr.svg|thumb|right|400px|Čingishanan da hänen käsknikoiden sodamatkad]] Vl 1213 mongolad — raccastajad heboil — alištiba Pohjoižen Kitain territorijoid pidust' [[Kitain sur' sein|Kitain surt seinäd]]. Keskuzazijan valdkundad alištuiba vll 1218−1220. Čingishan pani imperijan [[Karakorum]]-pälidnad vl 1220. Vl 1221 Čingishan ühtni sodamatkha [[Indii|Indijan]] pohjoižedme. Vozil 1222−1223 mongoližed sodaväged oliba männuded [[Kavkaz]]as päliči läz [[Derbent]]ad da tuliba [[Venä]]n territorijha, kus [[Tora Kalk-jogen randoil|vägestiba]] venälaižid da poloucid, no [[Mongoliž-bulgarine tora (1223/1224)|saiba kilt]] toraten bulgarijalaižidenke. Mongolijan sodavägiden jädud elegiš ristitud pörziba Keskuzazijha, sid' tegiba londad Kitaihe möst (1225−1227, Si Sä-car'kund). == Kanz == Čingishanal nell' akad oli olmas. Kaik oli sündutadud kahesa poigad da viž tütärt. Ezmäižen Borte-akan koumanz' [[Ugedei]]-poig kändihe hanan jäl'ghetulijaks. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Genghis Khan}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Mongolijan imperii]] [[Kategorii:Sodapämehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Kazahstanan istorii]] [[Kategorii:Kitain istorii]] [[Kategorii:Mongolijan istorii]] [[Kategorii:Sibirin istorii]] [[Kategorii:Uzbekistanan istorii]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mongolijha]] [[Kategorii:Kolnuded Kitaiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1227]] [[Kategorii:Bordžiginad]] ek5t2bfavqkp70w270myaadk0hfld9w 0 15209 186592 158129 2026-04-07T16:05:01Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186592 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii}} '''Karl I Sur' ''' ({{lang-fr|Charlemagne}} [ʃaʁləmaɲ], vepsän kirjamil ''Šarleman'', {{lang-la|Carolus Magnus}} vai ''Karolus Magnus'', {{lang-de|Karl der Große}} [kaʁl deːɐ̯ ˈɡʁoːsə]; sünd. [[2. sulaku]] 742/747 vai 748, [[L'jež]], [[Frankoiden kunigahuz]] — kol. [[28. viluku]] [[814]], [[Ahen]] (nüg. [[Saksanma]]s), [[Karolingoiden imperii]], om mahapandud siš-žo) oli frankoiden kunigaz (vspäi 768), Bavarijan gercog (vspäi 788) da [[Pühä Rimalaine imperii|Pühän Rimalaižen imperijan]] Päivlaskman imperator (vspäi 800 surmhasai). Mez' ühtenzoiti Päivlaskmaižen i Keskuzližen Evropan tobmad palad [[Keskaig]]an zavodindas ezmäižen kerdan [[Rimalaine imperii|Rimalaižen imperijan]] lanktendan jäl'ghe. [[Karolingoiden imperii|Karolingoiden imperijan]] (800−887) alusenpanii, «Evropan tat» (''Pater Europae''), leviganzi [[hristanuskond]]ad anastadud maiš. Karlan ohjandusen aig pani Karolingan udessündutamižen alust. Mainitase «Sureks» hänen elon kirjutadud purtkiš völ. Ezmäine ristit [[Karolingad|Karolingoiden]] dinastijaspäi, se om nimitadud hänen mödhe. == Biografii == Karl I Sur' oli [[Pipin Lühüd]]an i Bertrada Laonalaižen vanhembaks poigaks. Kändihe kunigahaks tatan surman jäl'ghe. Eziauguižešti ohjandi Karloman-vellenke. Vspäi 771 valdoiči üks'päin i jätksi Pipin Lühüdan politikad papkundan polhe, kaiči hristanuskondan jumalankodikundad ičeze valdkundas i lähižiš maiš. Anasti Langobardan kunigahust (oli Italijan territorijal), tegi hätkid sodoid mavroid vaste islamižes Ispanijas. Saksan sodoiden aigan frankad hristianiziruiba sijaližid eläjid, kävutaden repressijoid-ki: surmičendad, ristitišton sirdandad. Vl 800 Karl Sur' sai enamba tobmut, konz Leo III-papa vencasti händast «rimalaižiden imperatoraks» Riman [[Pühän Petran bazilikjumalanpert'|Pühän Petran bazilikjumalanpertiš]] Raštvoiden aigan. == Kanz == Karl Sur' oli naidud kuz' kerdad, eriganziba vai akad koliba, da koume naložnicad-sudaruškad. Ühthemänho kahesa poigad da üks'toštkümne tütärt oliba sündnuded. [[Lui I|Lüdovik I]]-poig oli hänen jäl'ghetulijan kut üks'jäine jänu elegiš legitimine poig tatan surman aigale. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Karolingad]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Pühä Rimalaine imperii]] [[Kategorii:Francijan istorii]] [[Kategorii:Frankoiden kunigahuz]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded L'ježha]] [[Kategorii:Sündnuded sulakun 2. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Ahenas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 814]] [[Kategorii:Kolnuded vilukun 28. päiväl]] m2y5iagy921s6525ng50lvdngaj73cx 0 15225 186616 139797 2026-04-08T08:25:00Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186616 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Darnley stage 3.jpg | описание изображения = Elizavetan Ezmäižen portret ''(läz 1575. vot, tundmatoi pirdai, Rahvahaline portretgalerei Londonas)'' }} '''Elizavet I''' ({{lang-en|Elizabeth I of England}} [ɪˈlɪzəbəθ ðiː fɜːst ɒv ˈɪŋglənd]; sünd. [[7. sügüz'ku]] [[1533]], Grinvič (nüg. Sur' [[London]]), [[Anglii|Anglijan kunigahuz]] — kol. [[24. keväz'ku]] [[1603]], [[Ričmond (London)]], Anglijan kunigahuz) oli Anglijan i [[Irlandii|Irlandijan]] kunigaznaine vn 1558 kül'mkun 17. päiväspäi surmhasai. Tuli valdištmele [[Marija I (Anglijan kunigaznaine)|Marija I]]-sizaren jäl'ghe. Elizavetan I toižed nimed oma ''Kunigaznaine-neižne'' (angl. ''The Virgin Queen''), ''Hüvä Bess-kunigaznaine'' (angl. ''Good Queen Bess'') vai ''Gloriana''. Anglijan [[Genrih VIII]]-kunigahan da hänen kahtenden Anna Bolein-akan noremb tütär, nimitihe Genrihan maman (Elizavet Jorkalaine) oiktastuseks. Jäl'gmäine [[Tüdorad|Tüdoroiden]] dinastijaspäi, lapsid ei olend. Jäl'gmäižen valdan mödhe, [[Jakov I (Anglijan kunigaz)|Jakov I]], Šotlandijan [[Marija Stüart]]-kunigaznaižen poig, kändihe Elizavetan I jäl'ghetulijaks da ezmäižeks [[Stüartad]]-dinastijaspäi. Ičeze ohjandusen aigan Elizavet tegi venod politikad, vedi sidä varunmujandonke päzutamha rahvahanikoiden sodad da ridoid susedoidenke. Oli [[protestantizm]]an polenpidajan, no laski katoližen-ki jumalankodikundan olendad. Abuti šingotadas draman teatrale. Anglijan kunigaznaižen tobmuz ei olend absolütižeks, parlamentan ühtnijad i Peitol'ne Nevondkund valatoitiba händast. Sikš ku kul'tur šingotaškanzihe ([[Uil'jam Šekspir|Šekspir]], [[Kristofer Marlou|Marlou]], [[Frensis Bekon|Bekon]]) da Anglii sai tobmut valdmeril Ispanijan sijas (Vägevan Armadan murenduz, [[Frensis Dreik|Dreik]]-merimatkadai, [[Britanine Ost-Indijan kompanii|Ost-Indijan kompanii]]), ka Elizavetan Ezmäižen ohjandusen aig kucuse «Anglijan kuldasižeks igäks». Vl 1587 Pohjoižamerikan [[Džeimstaun (Virginii)|ezmäižen anglijalaižen eländpunktan]] aluz om pandud. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Anglijan kunigaznaižed]] [[Kategorii:Irlandijan kunigaznaižed]] [[Kategorii:Tüdorad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1533]] [[Kategorii:Sündnuded sügüz'kun 7. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Londonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1603]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 24. päiväl]] ggfyyu9k16k8pcqms9rs676wmulwpdv 186617 186616 2026-04-08T08:25:36Z Motoranger 10577 186617 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Darnley stage 3.jpg | описание изображения = Elizavetan Ezmäižen portret ''(läz 1575. vot, tundmatoi pirdai, Rahvahaline portretgalerei Londonas)'' }} '''Elizavet I''' ({{lang-en|Elizabeth I of England}} [ɪˈlɪzəbəθ ðiː fɜːst ɒv ˈɪŋglənd]; sünd. [[7. sügüz'ku]] [[1533]], Grinvič (nüg. Sur' [[London]]), [[Anglii|Anglijan kunigahuz]] — kol. [[24. keväz'ku]] [[1603]], [[Ričmond (London)]], Anglijan kunigahuz) oli Anglijan i [[Irlandii|Irlandijan]] kunigaznaine vn 1558 kül'mkun 17. päiväspäi surmhasai. Tuli valdištmele [[Marija I (Anglijan kunigaznaine)|Marija I]]-sizaren jäl'ghe. Elizavetan I toižed nimed oma ''Kunigaznaine-neižne'' (angl. ''The Virgin Queen''), ''Hüvä Bess-kunigaznaine'' (angl. ''Good Queen Bess'') vai ''Gloriana''. Anglijan [[Genrih VIII]]-kunigahan da hänen kahtenden Anna Bolein-akan noremb tütär, nimitihe Genrihan maman (Elizavet Jorkalaine) oiktastuseks. Jäl'gmäine [[Tüdorad|Tüdoroiden]] dinastijaspäi, lapsid ei olend. Jäl'gmäižen valdan mödhe, [[Jakov I (Anglijan kunigaz)|Jakov I]], Šotlandijan [[Marija Stüart]]-kunigaznaižen poig, kändihe Elizavetan I jäl'ghetulijaks da ezmäižeks [[Stüartad]]-dinastijaspäi. Ičeze ohjandusen aigan Elizavet tegi venod politikad, vedi sidä varunmujandonke päzutamha rahvahanikoiden sodad da ridoid susedoidenke. Oli [[protestantizm]]an polenpidajan, no laski katoližen-ki jumalankodikundan olendad. Abuti šingotadas draman teatrale. Anglijan kunigaznaižen tobmuz ei olend absolütižeks, parlamentan ühtnijad i Peitol'ne Nevondkund valatoitiba händast. Sikš ku kul'tur šingotaškanzihe ([[Uil'jam Šeikspir|Šeikspir]], [[Kristofer Marlou|Marlou]], [[Frensis Bekon|Bekon]]) da Anglii sai tobmut valdmeril Ispanijan sijas (Vägevan Armadan murenduz, [[Frensis Dreik|Dreik]]-merimatkadai, [[Britanine Ost-Indijan kompanii|Ost-Indijan kompanii]]), ka Elizavetan Ezmäižen ohjandusen aig kucuse «Anglijan kuldasižeks igäks». Vl 1587 Pohjoižamerikan [[Džeimstaun (Virginii)|ezmäižen anglijalaižen eländpunktan]] aluz om pandud. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Anglijan kunigaznaižed]] [[Kategorii:Irlandijan kunigaznaižed]] [[Kategorii:Tüdorad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Londonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1533]] [[Kategorii:Sündnuded sügüz'kun 7. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Londonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1603]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 24. päiväl]] 3xwdrjp9ppqus1o1mh0qcum86nkuxps 0 15300 186610 139775 2026-04-08T05:48:35Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186610 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Illustrerad Verldshistoria band I Ill 058.jpg | описание изображения = Kiran barel'jef hänen Pasargad-lidnan rezidencijas }} [[Fail:Cyrus tomb.jpg|thumb|left|250px|Kiran kaumust istorižes [[Pasargad]]-lidnas tehtihe ezikuvaks [[Lenin]]an mavzolejan täht.]] '''Kir II Sur' ''' ([[amuižpersijan kel'|amuižpers]].: 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁 ''Kūruš'', nüg. {{lang-fa|کوروش}} ''Kūrosh'', [[arameižed keled|aram]].: ''Kwrš'', {{lang-grc|Κῦρος}} ''Kiros'', {{lang-he|כֹּרֶשׁ}} ''Koresh''; sünd. läz 593. vot edel m.e., [[Anšan]]-lidn, [[Persii]] — kol. 530 e.m.e. [[Sirdarj|Jaksart-jogen]] randpolel) oli [[Ahemenidoiden valdkund]]an (se-žo Ezmäine Persijan imperii) alusenpanii da ezmäine ohjandai (vspäi 559 EME surmhasai). Ezmäi [[Pasargad]], sid' [[Suzi]] da [[Vavilon]] kändiba sen pälidnoikš. == Ohjanduzmahtuz == Tulendan tobmudele jäl'ghe Kir kävuti [[Midii|Midijan]] vasthalibundad da anasti sidä vozil 553−550 EME, muga Persijan valdkund oli ühtenzoittud (läz [[Iran]] nügüdläižiš röunoiš). Kir II oti valdkundan tobmuden strukturad Midijaspäi, oli heimoiš sen ohjastajidenke, Midijan Ekbatanu-pälidn kävutihe Kiran kezaližeks rezidencijaks. Vodele 547 EME [[Anatolijan pol'sar']] alištui Kirale. Vl 539 EME sodamatk Vavilonan car'kundha toi satust. Lopuks, imperii leviganzi [[Ind]]an randoišpäi Livijhasai, car' koli-ki sodamatkas. Vajehti [[Kambis I]]-tatad tobmuden ohjandusenno. == Kanz == Kassandane (567−537) oli hänen akan, sünduti kaks' tütärt da kaks' poigad, üks' heišpäi [[Kambis II]] kändihe Kir-carin jäl'ghetulijan valdištmel. == Znamoičend == Torguindvaldkundad alištuiba Kiran tobmudele tahtonke samha suren valdkundan varuitomut torguindteiden täht. Kiran tulend oli statjaks toižiden valdkundoiden täht, kudambid rida söi südäimespäi. Hüvä car' jäti elegiš vastustajid, andoi tobmut alištunuzile ičetahtol. Kir kändihe pit'kas varastadud carikš aramejalaižiden živatližusiden i Persijan möhembaižen despotizman keskes, necišpäi panihe ümbärdajiden rahvahiden muštho. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Ahemenidoiden valdkund]] [[Kategorii:Iranan istorii]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Persijha]] [[Kategorii:Sündnuded Iranha]] [[Kategorii:Sündnuded Anšanha]] [[Kategorii:Kolnuded vl 530 edel m.e.]] [[Kategorii:Ahemenidad]] 0deqdl3tkp35ef3xbrkmjyvp3qtqwyj 0 18071 186604 155718 2026-04-07T19:22:12Z Koiravva 1717 +kategorii 186604 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Aziza.jpg | описание изображения = Aziza-pajatai vl 2008 }} '''Aziza Abdurahimovna Muhamedova''' ({{lang-uz|Aziza Abduraximovna Muhammadova}}, {{lang-ru|Ази́за Абдурахи́мовна Мухаме́дова}}; sünd. [[10. sulaku]] [[1964]], [[Taškent]], [[Uzbekistan|Uzbekistanan NST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) om nevondkundaline, uzbekalaine da venämalaine venäkel'ne pajatai. == Biografii == Aziza om sündnu Taškent-lidnha. Om [[totarlaižed|totariženke]] (maman polespäi), [[uzbekalaižed|uzbekiženke]] da [[uigurad|uiguriženke]] augotižlibundanke. == Diskografii == * 1989 — ''Aziza'' * 1997 — ''Всё или ничего'' (Kaik vai nimidä) * 2003 — ''Через столько лет'' (Severziš-se voziš päliči) * 2008 — ''Размышление'' (Sekoind) * 2009 — ''По берегу шансона'' (Šansonan randadme) * 2013 — ''Млечный путь'' (Maidte) * 2014 — ''Рай неземной'' (Manirdaine rai) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.aziza.info/ Aziza-pajatajan oficialine sait (''aziza.info'').] {{ref-ru}} {{stub}} [[Kategorii:NSTÜ:n pajatajad]] [[Kategorii:Uzbekistanan pajatajad]] [[Kategorii:Venäman pajatajad]] [[Kategorii:Pajatajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Taškentha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1964]] [[Kategorii:Sündnuded sulakun 10. päiväl]] nrtx1lw0ccp9ailc0pehcwyjxg0w6om 0 20697 186596 168634 2026-04-07T17:58:13Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186596 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Asino<br />Асино | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 24,913 | Voz' = 2021 | Pind = 90 | Fail = Asino, street scene.jpg | Pämez' = Andrei Kostenkov<br/>(sulaku 2016—) | Telefonkod = +7-38241-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Asino''' ({{lang-ru|А́сино}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Tomskan agj]]an suvipäivnouzmas. Se om [[Asinon rajon]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1896 kuti ''Ksen'jevk''-žilo ({{lang-ru|Ксеньевка}}) elänzoitmaha tahod (sirdnikoiden žilo), möhemba ''Ksenievskii'', nimitihe [[Nikolai II Verekaz|Nikolai II]]-imperatoran Ksenija-sizaren oiktastuseks. Udesnimitihe uden Asino-raudtestancijan mödhe vl 1933, raudtelikund vn 1937 tal'vkuspäi. Kätihe radnikžiloks vn 1945 12. päiväl tal'vkud. Asino-radnikžilo sai lidnan statusad vn 1952 31. päiväl keväz'kud. Vspäi 1973 oli alištunu agjan tobmudele oikti. Asino šingotase mecan ümbriradmižen tegimil: [[faner]]an tehmine, špon koivuspäi, MDF-apak<ref>[http://azmdf.ru/ Asinon MDF-apakon tegimen sait (''azmdf.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, mugažo [[mebel'|meblin]] pästandal (ištmiden fabrik), leibäntegim i kombisötken tegim ratas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Asinovsky District, Tomsk Oblast.png|thumb|left|250px|Asinon rajonan sijaduz agjas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase rajonan suvipäivnouzmaižel röunal, [[Čulim (Obin ližajogi)|Čulim]]-jogen hural randpolel i sen kaks'kümnekilometrižen huran Terav Kurj-hijaman oiktal randal ({{lang-ru|Красная Курья / Быстрая Курья}}, 109 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tomsk]]hasai om ühesakümne kaks' kilometrad suvipäivlaskmha orhal, 112 km avtotedme vai 93 km raudtedme. Toine lähembaine lidn om [[Anžero-Sudžensk]] (Kemerovon agj) 103 km suvhe orhal vai 134 km avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +0,4 C°, kezakun-elokun +15,9..+19,2 C°, tal'vkun-uhokun −15,8..−18,0 C°. Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (64..71 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (19..21 mm kus). == Tobmuz == Asino om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 90 km². Lidnan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline lidnankundan pämez' om Jurii Kutepov (kül'mku 2012 — semendku 2015). Lidnan Nevondkundan ezimez' om Natal'ja Sedükova vn 2017 redukuspäi. Edeline Nevondkundan ezimez' om Nikolai Danil'čuk, radoi vn 2017 redukuhusai. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 25 618 ristitud, rajonan seičeme kümnendest, vn 2021 — 24 913 ristitud. Kaik 24 539 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 33 741 eläjad vl 1989. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/article/?object=37624 Asinon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma olmas lidnas: Pühän Jumalanmaman Katken puine jumalanpert' (vspäi 1976), Pühän Jumalanmaman Katken kivine päjumalanpert' (om saudud vll 2011−2018). == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 4, 5), gimnazii (nomer 2), ehtškol (nomer 9), lapsiden da norišton sädamižen keskuz, kaks' sportškolad. Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikum<ref>[http://atpromis.com/ Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikuman sait (''atpromis.com'').] {{ref-ru}}</ref>, Tomskan agrarižen kolledžan filial i Tomskan valdkundaližen arhitekturiž-sauvonduniversitetan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> АМС Асино.jpg|Lidnan i rajonan administracijan sauvuz (oiktalpäi, 2013) Industry in Asino, Russia.jpg|Tegim Asinos vl 2009 Asino, Tomskaya oblast, Russia..jpg|Torguindan keskuz i kirjišt (2009) Универсам "Сибиряк" - panoramio.jpg|«Sibiräk»-universam (2009, ''Sibirilaine'') Вокзал Асино.jpg|''Asino''-päraudtestancijan sauvuz vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://gorodasino.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''gorodasino.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Asino}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Asinon rajon|*]] tqd495gitkak4mi0knizz3jba27wmj5 186597 186596 2026-04-07T18:02:54Z Koiravva 1717 186597 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Asino<br />Асино | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 24,913 | Voz' = 2021 | Pind = 90 | Fail = Asino, street scene.jpg | Pämez' = Andrei Kostenkov<br/>(sulaku 2016—) | Telefonkod = +7-38241-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Asino''' ({{lang-ru|А́сино}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Tomskan agj]]an suvipäivnouzmas. Se om [[Asinon rajon]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1896 kuti ''Ksen'jevk''-žilo ({{lang-ru|Ксеньевка}}) elänzoitmaha tahod (sirdnikoiden žilo), möhemba ''Ksenievskii'', nimitihe [[Nikolai II Verekaz|Nikolai II]]-imperatoran Ksenija-sizaren oiktastuseks. Udesnimitihe uden Asino-raudtestancijan mödhe vl 1933, raudtelikund vn 1937 tal'vkuspäi. Kätihe radnikžiloks vn 1945 12. päiväl tal'vkud. Asino-radnikžilo sai lidnan statusad vn 1952 31. päiväl keväz'kud. Vspäi 1973 oli alištunu agjan tobmudele oikti. Asino šingotase mecan ümbriradmižen tegimil: [[faner]]an tehmine, špon koivuspäi, MDF-apak<ref>[http://azmdf.ru/ Asinon MDF-apakon tegimen sait (''azmdf.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, mugažo [[mebel'|meblin]] pästandal (ištmiden fabrik), leibäntegim i kombisötken tegim ratas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Asinovsky District, Tomsk Oblast.png|thumb|left|250px|Asinon rajonan sijaduz agjas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase rajonan suvipäivnouzmaižel röunal, [[Čulim (Obin ližajogi)|Čulim]]-jogen hural randpolel i sen kaks'kümnekilometrižen huran Terav Kurj-hijaman oiktal randal ({{lang-ru|Красная Курья / Быстрая Курья}}), 109 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tomsk]]hasai om ühesakümne kaks' kilometrad suvipäivlaskmha orhal, 112 km avtotedme vai 93 km raudtedme. Toine lähembaine lidn om [[Anžero-Sudžensk]] (Kemerovon agj) 103 km suvhe orhal vai 134 km avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +0,4 C°, kezakun-elokun +15,9..+19,2 C°, tal'vkun-uhokun −15,8..−18,0 C°. Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (64..71 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (19..21 mm kus). == Tobmuz == Asino om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 90 km². Lidnan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline lidnankundan pämez' om Jurii Kutepov (kül'mku 2012 — semendku 2015). Lidnan Nevondkundan ezimez' om Natal'ja Sedükova vn 2017 redukuspäi. Edeline Nevondkundan ezimez' om Nikolai Danil'čuk, radoi vn 2017 redukuhusai. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 25 618 ristitud, rajonan seičeme kümnendest, vn 2021 — 24 913 ristitud. Kaik 24 539 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 33 741 eläjad vl 1989. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/article/?object=37624 Asinon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma olmas lidnas: Pühän Jumalanmaman Katken puine jumalanpert' (vspäi 1976), Pühän Jumalanmaman Katken kivine päjumalanpert' (om saudud vll 2011−2018). == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 4, 5), gimnazii (nomer 2), ehtškol (nomer 9), lapsiden da norišton sädamižen keskuz, kaks' sportškolad. Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikum<ref>[http://atpromis.com/ Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikuman sait (''atpromis.com'').] {{ref-ru}}</ref>, Tomskan agrarižen kolledžan filial i Tomskan valdkundaližen arhitekturiž-sauvonduniversitetan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> АМС Асино.jpg|Lidnan i rajonan administracijan sauvuz (oiktalpäi, 2013) Industry in Asino, Russia.jpg|Tegim Asinos vl 2009 Asino, Tomskaya oblast, Russia..jpg|Torguindan keskuz i kirjišt (2009) Универсам "Сибиряк" - panoramio.jpg|«Sibiräk»-universam (2009, ''Sibirilaine'') Вокзал Асино.jpg|''Asino''-päraudtestancijan sauvuz vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://gorodasino.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''gorodasino.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Asino}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Asinon rajon|*]] ksr4iospqggu5utotbijxozggd3eqr7 186602 186597 2026-04-07T19:09:03Z Koiravva 1717 186602 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Asino<br />Асино | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 24,913 | Voz' = 2021 | Pind = 90 | Fail = Asino, street scene.jpg | Pämez' = Andrei Kostenkov<br/>(sulaku 2016—) | Telefonkod = +7-38241-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Asino''' ({{lang-ru|А́сино}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Tomskan agj]]an suvipäivnouzmas. Se om [[Asinon rajon]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1896 kuti ''Ksen'jevk''-žilo ({{lang-ru|Ксеньевка}}) elänzoitmaha tahod (sirdnikoiden žilo), möhemba ''Ksenievskii'', nimitihe [[Nikolai II Verekaz|Nikolai II]]-imperatoran Ksenija-sizaren oiktastuseks. Udesnimitihe uden Asino-raudtestancijan mödhe vl 1933, raudtelikund vn 1937 tal'vkuspäi. Kätihe radnikžiloks vn 1945 12. päiväl tal'vkud. Asino-radnikžilo sai lidnan statusad vn 1952 31. päiväl keväz'kud. Vspäi 1973 oli alištunu agjan tobmudele oikti. Asino šingotase mecan ümbriradmižen tegimil: [[faner]]an tehmine, špon koivuspäi, MDF-apak<ref>[http://azmdf.ru/ Asinon MDF-apakon tegimen sait (''azmdf.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, mugažo [[mebel'|meblin]] pästandal (ištmiden fabrik), leibäntegim i kombisötken tegim ratas. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Asinovsky District, Tomsk Oblast.png|thumb|left|250px|Asinon rajonan sijaduz agjas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase rajonan suvipäivnouzmaižel röunal, [[Čulim (Obin ližajogi)|Čulim]]-jogen hural randpolel i sen kaks'kümnekilometrižen huran Terav Kurj-hijaman oiktal randal ({{lang-ru|Красная Курья / Быстрая Курья}}), 109 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Tomsk]]hasai om ühesakümne kaks' kilometrad suvipäivlaskmha orhal, 112 km avtotedme vai 93 km raudtedme. Toine lähembaine lidn om [[Anžero-Sudžensk]] (Kemerovon agj) 103 km suvhe orhal vai 134 km avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +0,4 C°, kezakun-elokun +15,9..+19,2 C°, tal'vkun-uhokun −15,8..−18,0 C°. Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (64..71 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (19..21 mm kus). == Tobmuz == Asino om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 90 km². Lidnan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline lidnankundan pämez' om Jurii Kutepov (kül'mku 2012 — semendku 2015). Lidnan Nevondkundan ezimez' om Natal'ja Sedükova vn 2017 redukuspäi. Edeline Nevondkundan ezimez' om Nikolai Danil'čuk, radoi vn 2017 redukuhusai. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 25 618 ristitud, rajonan seičeme kümnendest, vn 2021 — 24 913 ristitud. Kaik 24 539 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 33 741 eläjad vl 1989. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/article/?object=37624 Asinon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma olmas lidnas: Pühän Jumalanmaman Katken puine jumalanpert' (vspäi 1976), Pühän Jumalanmaman Katken kivine päjumalanpert' (om saudud vll 2011−2018). == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz'-se päivkodid, koume keskškolad (nomer 1, 4, 5), gimnazii (nomer 2), ehtškol (nomer 9), lapsiden da norišton sädamižen keskuz, kaks' sportškolad. Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikum<ref>[http://atpromis.com/ Asinon tegimištoližen industrijan da holitusen tehnikuman sait (''atpromis.com'').] {{ref-ru}}</ref>, Tomskan agrarižen kolledžan filial i Tomskan valdkundaližen arhitekturiž-sauvonduniversitetan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> АМС Асино.jpg|Lidnan i rajonan administracijan sauvuz (oiktalpäi, 2013) Industry in Asino, Russia.jpg|Tegim Asinos vl 2009 Asino, Tomskaya oblast, Russia..jpg|Torguindan keskuz i kirjišt (2009) Универсам "Сибиряк" - panoramio.jpg|''Sibiräk''-universam (2009, «Sibirilaine») Вокзал Асино.jpg|''Asino''-päraudtestancijan sauvuz vl 2009 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://gorodasino.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''gorodasino.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Asino}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Asinon rajon|*]] fsvnpb9pq2k3qgwtsjgepezlv7whmko 0 20719 186600 168338 2026-04-07T18:57:53Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186600 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kolpaševo<br />Колпашево | Lidnanznam = Coat of Arms of Kolpashevo (Tomsk oblast) (2006).png | Flag = | Lidnanznam text = Kolpaševon lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 20,824 | Voz' = 2021 | Pind = 35 | Fail = Kolpashevsky minibus.jpg | Pämez' = Aleksei Ščukin<br/>(semendku 2016—) | Telefonkod = +7-38254-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Kolpaševo''' ({{lang-ru|Колпа́шево}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnankund [[Tomskan agj]]an keskuzpalas. Se om [[Kolpaševon rajon]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadan augotišes, nimitihe alusenpanijoiden Kolpašnikovad-valdkundmehiden kanzannimen mödhe. Vspäi 1878 oli žiloks, 1933 kätihe radnikžiloks. Kolpaševo sai lidnan statusad vl 1938. Oli Nariman ümbrikon administrativižeks keskuseks (1932−1944). Vll 1941−1943 Novosibirskan pedagogine institut oli evakuiruidud tänna, ičeze opendajiden institut oli avaitud vl 1940 i oli olmas vhesai 1956. Kolpaševo šingotase «Metallist»-kabel'tegimel i sömtegimištol (leibänkombinat, kalategim, mineralvezi), gazanveimiden sauvondan da holitusen (lendimport) edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:RUS Колпашевский район location map.png|thumb|left|250px|Kolpaševon rajonan sijaduz agjas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, [[Ob'|Obinjogen]] oiktal randal, 65 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Tahondan sä om Edahaižen Pohjoižen arvoimižihe tazostadud. Matkad [[Tomsk]]hasai om 237 km suvipäivnouzmha orhal, 318 km avtotedme vai Obin ülezjogen. Toižed lähembaižed lidnad oma [[Asino]] 240 km i [[Seversk (Tomskan agj)|Seversk]] 224 km suvipäivnouzmha orhal, [[Kedrovii (Tomskan agj)|Kedrovii]] 215 km suvipäivlaskmha orhal vai 380 km avtotedme (sidä kesken tal'vtedme). Lähembaine raudtestancii sijadase Vauged Jar-žilos 145 km päivnouzmha avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om −0,3 C°, kezakun-elokun +15,0..+18,4 C°, tal'vkun-uhokun −16,3..−19,2 C°. Ekstremumad oma −51,4 C° (viluku) i +34,6 C° (kezaku, heinku). Paneb sadegid 519 mm vodes, enamba kezakus-elokus (61..77 mm kus), vähemba vilukus-sulakus (19..26 mm kus). Voden keskmäine relätivine nepsuz om 75 %, kaikiš madalamb semendkus (63 %), korktemb kül'mkus (83 %). == Tobmuz == Togur-žilo (7 051 rist. vl 2015) da kaks' pen't küläd (Volkovo, Sever) mülüdas lidnankundha Kolpaševon ližaks. Lidnankundan pind — 909,06 km². Lidnankundan tobmuden pämez' om sen Administracijan pämez'. Edeline lidnan pämez' om Aleksandr Černikov, radoi vn 2016 semendkuhusai. Lidnan Nevondkundan ezimez' om Mihail Mironov vn 2015 redukuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 24 124 ristitud, lidnankundan — 32 001 ristitud, rajonan nell' videndest. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 20 824 eläjad. Vl 2017 kaik 23 272 ristitud elihe lidnas i 30 502 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 31 319 eläjad vl 1989. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] Sündun Voznesen'jan kafedraline päjumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/22451 Kolpaševon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud vll 2005−2013. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma severz-se päivkodid, nell' keskškolad (nomer 2, 4, 5, 7), muzikškol, sportškol, lapsiden da norišton keskuz, lapsiden ekologiž-biologine keskuz. Professionaližen opendusen aluzkundad: Kolpaševon socialiž-tegimištoline kolledž<ref>[https://kspk-kolpashevo.ru/ Kolpaševon socialiž-tegimištoližen kolledžan sait (''kspk-kolpashevo.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, Tomskan maižanduztehnikuman filial, Tomskan medicinižen i pedagogižen kolledžiden filialad. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Колпашево.JPG|TV-mačt Kolpaševo-lidnas (2014) Ferry in Kolpashevo.jpg|Ehtatim Obiš päliči vl 2011 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.kolpsite.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''kolpsite.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Kolpashevo}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Kolpaševon rajon|*]] 5r3udiqms6khsyec30uw0n19u3hikzi 0 20720 186603 167231 2026-04-07T19:13:38Z Koiravva 1717 formitez 186603 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Streževoi<br />Стрежевой | Lidnanznam = Strezhevoy coat of arms.png | Flag = | Lidnanznam text = Streževoin lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 39,169 | Voz' = 2021 | Pind = 31.48 | Fail = Strezhevoy, Tomsk Oblast, Russia - panoramio (2).jpg | Pämez' = Valerii Deničenko<br/>(reduku 2021—) | Telefonkod = +7-38259-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Streževoi''' ({{lang-ru|Стрежево́й}}) om [[Venäma]]n lidn da lidnümbrik (vspäi 2004) [[Tomskan agj]]an lodehes. Se om agjan koumanz' eländpunkt eläjiden lugun mödhe, om ümbärtud [[Aleksandrovskojen rajon (Tomskan agj)|Aleksandrovskojen rajonal]]. == Istorii == Ende [[hantilaižed|hantin]] küläd i kalanpüdajiden ''Streževoje''-külä (vspäi 1932) oliba olmas necil sijal. Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud vl 1966 kuti [[kivivoi]]n sadajiden žilo, nimitihe külän mödhe. 1960-nziden voziden lopus tedotihe žilod kaiken [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ:n]] Komsomolan udarnikoiden sauvondaks. Radnikžilo sai lidnan statusad agjan alištusenke vn 1978 5. päiväl sulakud. Streževoi šingotase kivivoin tedištelendal da samižel sen ümbrištos, kivivoinümbriradajal tegimel, kivivoin samižmašiništon tegimel, gazanveimiden i kivivoiveimiden sauvondan da holitusen (lendimport) edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:ГО Стрежевой.png|thumb|left|250px|Lidnümbrikon sijaduz agjas vn 2018 kartal]] Lidn sijadase ümbärdajan rajonan lodehližes čogas, [[Ob'|Obinjogen]] oiktan Pasol-hijaman oiktal randal, 41 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Hantin da Mansin avtonomine ümbrik|Hantin da Mansin avtonomižen ümbrikon]] röunhasai om kümne kilometrad pohjoižhe orhal, [[Tomsk]]hasai om 635 km suvipäivnouzmha orhal, 2 416 km avtotedme (tal'vte om olmas) vai Obin ülezjogen. Lähembaine lidn da raudtestancii om [[Nižnevartovsk]] (Hantin da Mansin avtonomine ümbrik) 63 km lodeheze avtotedme. Jogiport sijadase kudes kilometras lidnaspäi, lendimport eläb bankrotnendan proceduras läbi vspäi 2016. Klimat om terav kontinentaline, tal'v om hätkeline da vilu. Voden keskmäine lämuz om −2,5 C°, kezakun-elokun +14,0..+17,9 C°, tal'vkun-uhokun −20,8..−22,7 C°. Ekstremumad oma −62 C° i +40 C°. Paneb sadegid 510 mm vodes, enamba kezakus-elokus (71..77 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (16..22 mm kus). Lumikatken keskmäine korktuz sase 60..80 santimetrhasai. Halatoi pord om 83..89 päiväd vodes. == Tobmuz == Streževoi om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnümbrikon pind — 212,97 km². Lidnümbrikon tobmuden pämez' om sen mer (Administracijan pämez'). Edeline lidnümbrikon pämez' om Valerii Harahorin (keväz'ku 2009 — sügüz'ku 2021). Lidnan Duman ezimez' om Nina Griško vn 2020 redukuspäi. Edeline Duman ezimez' om Margarita Ševeleva, radoi vn 2020 redukuhusai. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 42 219 ristitud. Kaik 41 733 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli enamba 40 tuhad eläjid vll 1989−2020 (44 600 rist. vl 1998 i 44 693 rist. vl 2009). [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' jumalanpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/3919 Streževoin pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud: ph. Mikulai-čudonsädajan (2006) i Sibirin Kaikiden Pühämehiden (letihe vll 1992−1993). [[Protestantizm]]an «Elon vajeh»-keskuz i [[islam]]an «Al'-Hajat»-pühäpert' oma avaitud lidnas mugažo. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma üks'toštkümne päivkodid, seičeme keskškolad, ližaopendusen keskuz, ekologižen kazvatusen keskuz, čomamahtoiden škol, personaližen šingotesen privatine škol, sportškol, noriden turistoiden stancii. Professionaližen opendusen aluzkundad: «Tomskneft'»-kompanijan openduzkombinat, Žirnovskan kivivointehnikuman filial, Tomskan tegimištoliž-gumanitarižen kolledžan filial<ref>[http://tgpgk.tomsk.ru/513 Streževoin filial Tomskan tegimištoliž-gumanitarižen kolledžan ''tgpgk.tomsk.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref>, üläopendusen aluzkundoiden koume filialad (Piter, Tümen'). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Стрежевой (10).JPG|Lidnan administracijan sauvuz (2011) Strezhevoy Oil Refinery plant - panoramio.jpg|Streževoin kivivoiümbriradai tegim («Tomskneft'») vl 2011 Стрежевой (9).JPG|Čomamahtoiden ''Sovremennik''-pert'kulu (2011, «Aigalaine») Стрежевой, СОК "Нефтяник" ( Спортивно Оздоровительнй Комплекс) - panoramio.jpg|Sportivine ''Neftänik''-tervehtamižkompleks (2011, «Kivivoinik») Стрежевой (2).jpg|''Streževoi''-lendimportan sauvuz vl 2013 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://admstrj.ru/ Lidnan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''admstrj.ru'').] {{ref-ru}} * [http://strezh-msk.ru/ Lidnan kul'turkompleksan sait (''strezh-msk.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Strezhevoy}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnümbrikod]] pw3hhfics8vwcx7gglf93akvywekkgi 0 20721 186598 161424 2026-04-07T18:17:15Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186598 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kedrovii<br />Кедровый | Lidnanznam = Coat of arms of Kedrovy (Tomsk oblast).jpg | Flag = Flag of Kedrovy (Tomsk oblast).png | Lidnanznam text = Kedrovijan lidnanznam | Flag text = Kedrovijan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 1,818 | Voz' = 2021 | Pind = | Fail = Кедровый Красноярский Край 20200816 0004 (cropped).jpg | Pämez' = Nelli Solovjova<br/>(keväz'ku 2015—) | Telefonkod = +7-38250-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Kedrovii''' ({{lang-ru|Кедро́вый}}) om [[Venäma]]n lidn da ümbrik (vspäi 2004; edel 2025. vot — lidnümbrik) [[Tomskan agj]]an suvipäivlaskmas. Se om ümbärtud [[Parabelin rajon]]al. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1982 kuti [[londuseline gaz|londuseližen gazan]] i [[kivivoi]]n tedištelendan da sadajiden žilo, nimitihe ümbärdajan kanghan (kedrpedai) mödhe. Valitihe sijad enččen rajonan Pudino-žilo-keskusenno. Kedrovii sai lidnan statusad agjan alištusenke vl 1987. Kedrovii-lidn om Pudinon kivivoigazansamižen rajonan keskuz, šingotase kivivoin tedištelendal da samižel sen ümbrištos i kivivoiveimen holitusel. == Geografijan andmused == [[Fail:ГО город Кедровый.png|thumb|left|250px|Municipaližen Kedrovii-ümbrikon sijaduz agjas vn 2018 kartal]] Lidn sijadase ümbärdajan rajonan suves, Čuzik-jogen oiktal randal ({{lang-ru|Чу́зик}}, {{lang-sk|Чуссо́б / Кыно́л}} 382 km pitte, [[Ob'|Obinjogen]] hurapol'ne bassein), 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Novosibirskan agj]]an röunhasai om seičemekümne kilometrad suvhe orhal, [[Tomsk]]hasai om 347 km suvipäivnouzmha orhal vai 451 km avtotedme (sidä kesken tal'vtedme 150 km pitte). Lähembaine lidn om [[Kolpaševo]] 215 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 380 km avtotedme (sidä kesken tal'vtedme). Lendimport radab, punolendimed lendletas vahtžiloihesai, voib sadas [[Streževoi]]- i [[Kolpaševo]]-lidnoihesai. == Tobmuz == Kaik kuz' žilod mülüdas ümbrikho Kedrovijan ližaks. Municipaližen ümbrikon pind — 1 697 km². == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 2 451 ristitud, kaiken ümbrikon — 3 948 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 1 818 eläjad, kaiken ümbrikon — 2 664 ristitud. Kaik 2 041 ristitud elihe lidnas i 3 250 ristitud kaikes ümbrikos vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 5 500 eläjad vl 1996. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] ph. Sergii Radonežalaižen jumalanpert'<ref>[http://kedrovy.cerkov.ru/ Kedrovijan pühäpertin lehtpol' (''kedrovy.cerkov.ru'').] {{ref-ru}}</ref> om saudud vll 2008−2017. Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://kedradm.ru/ Municipaližen Kedrovii-ümbrikon tobmuden sait (''kedradm.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Kedrovy}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnümbrikod]] 3gad240p1q2773wdpkgwe86j1c4iqa0 186599 186598 2026-04-07T18:52:35Z Koiravva 1717 +kosketuz 186599 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kedrovii<br />Кедровый | Lidnanznam = Coat of arms of Kedrovy (Tomsk oblast).jpg | Flag = Flag of Kedrovy (Tomsk oblast).png | Lidnanznam text = Kedrovijan lidnanznam | Flag text = Kedrovijan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 1,818 | Voz' = 2021 | Pind = | Fail = Кедровый Красноярский Край 20200816 0004 (cropped).jpg | Pämez' = Nelli Solovjova<br/>(keväz'ku 2015—) | Telefonkod = +7-38250-xx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Kedrovii''' ({{lang-ru|Кедро́вый}}) om [[Venäma]]n lidn da ümbrik (vspäi 2004; edel 2025. vot — lidnümbrik) [[Tomskan agj]]an suvipäivlaskmas. Se om ümbärtud [[Parabelin rajon]]al. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1982 kuti [[londuseline gaz|londuseližen gazan]] i [[kivivoi]]n tedištelendan da sadajiden žilo, nimitihe ümbärdajan kanghan (kedrpedai) mödhe. Valitihe sijad enččen rajonan Pudino-žilo-keskusenno. Kedrovii sai lidnan statusad agjan alištusenke vl 1987. Kedrovii-lidn om Pudinon kivivoigazansamižen rajonan keskuz, šingotase kivivoin tedištelendal da samižel sen ümbrištos i kivivoiveimen holitusel. == Geografijan andmused == [[Fail:ГО город Кедровый.png|thumb|left|250px|Municipaližen Kedrovii-ümbrikon sijaduz agjas vn 2018 kartal]] Lidn sijadase ümbärdajan rajonan suves, Čuzik-jogen oiktal randal ({{lang-ru|Чу́зик}}, {{lang-sel|Чуссо́б / Кыно́л}} 382 km pitte, [[Ob'|Obinjogen]] hurapol'ne bassein), 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Novosibirskan agj]]an röunhasai om seičemekümne kilometrad suvhe orhal, [[Tomsk]]hasai om 347 km suvipäivnouzmha orhal vai 451 km avtotedme (sidä kesken tal'vtedme 150 km pitte). Lähembaine lidn om [[Kolpaševo]] 215 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 380 km avtotedme (sidä kesken tal'vtedme). Lendimport radab, punolendimed lendletas vahtžiloihesai, voib sadas [[Streževoi]]- i [[Kolpaševo]]-lidnoihesai. == Tobmuz == Kaik kuz' žilod mülüdas ümbrikho Kedrovijan ližaks. Municipaližen ümbrikon pind — 1 697 km². == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 2 451 ristitud, kaiken ümbrikon — 3 948 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 1 818 eläjad, kaiken ümbrikon — 2 664 ristitud. Kaik 2 041 ristitud elihe lidnas i 3 250 ristitud kaikes ümbrikos vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 5 500 eläjad vl 1996. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] ph. Sergii Radonežalaižen jumalanpert'<ref>[http://kedrovy.cerkov.ru/ Kedrovijan pühäpertin lehtpol' (''kedrovy.cerkov.ru'').] {{ref-ru}}</ref> om saudud vll 2008−2017. Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://kedradm.gosuslugi.ru/ Municipaližen «Kedrovii-lidn»-ühtnikan tobmuden sait (''kedradm.gosuslugi.ru'')] i sen [http://kedradm.ru/ vanh versii (''kedradm.ru'', om täuttud vn 2024 kezakuhusai).] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Kedrovy}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnümbrikod]] mmncn02un9gtytdv47pfz7lvndpl7yi 0 20725 186601 161441 2026-04-07T19:06:40Z Koiravva 1717 formitez, +kart 186601 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Seversk<br />Северск | Lidnanznam = Coat of Arms of Seversk.svg | Flag = Flag of Seversk (Tomsk oblast).svg | Lidnanznam text = Severskan lidnanznam (Tomskan agj) | Flag text = Severskan flag (Tomskan agj) | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 104,982 | Voz' = 2025 | Pind = 18 | Fail = Улица Солнечная в Северске.jpg | Pämez' = Grigorii Šamin<br/>(reduku 2010—) | Telefonkod = +7-3823-xxx-xxx | Avtokod = 70 | Aigvö = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Seversk''' ({{lang-ru|Се́верск}}) om [[Venäma]]n [[sauptud administrativiž-territorialine ühtnik|sauptud]] lidn da lidnümbrik [[Tomskan agj]]an suvipäivnouzmas. Se om agjan kahtenz' surtte lidn, [[Tomsk]]an lodehline ezilidn, Rosatom:an kaikiš suremb SATÜ eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1949 kuti ''Počtkonor' nomer 5'' sauvomha [[uran (himine element)|uranan]] da [[plutonii|plutonijan]] küllästamižfabrikad. Kävutihe türmatud mehiden töid. Vl 1954 žilo sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke, no ''Tomsk-7'' oli oficialižikš vhesai 1989. Seversk šingotase Sibirin himižel kombinatal, kogoneb nelläs tegimespäi. Sadas poltust atomstancijoiden täht i raketoiden südäimen täht, ut produkcijad (radioaktivižed substancijad i stabiližed [[izotop]]ad). Toižed sarakod: sömtegimišt (maidtegim i leibtegim), stökoltegesiden pästand südäimeta Samus'-žilos, laivansauvomižen tegim, kabelän pästand<ref>[http://severskcable.ru/ Kabeläntegimen sait (''severskcable.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, elektrojagamižapparaturan tehmine. == Geografijan andmused == [[Fail:ЗАТО Северск.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas vn 2018 kartal]] Lidn sijadase [[Tom' (Obin ližajogi)|Tom'-jogen]] oiktal randal (Obin bassein da oiged randpol'), 90 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. [[Tomsk]]-lidnan röun om koumes polenke kilometras suvipäivnouzmha Severskan röunaspäi, voib sadas avtotel vai Tomin ülezjogen. Kuz' kontrol'punktad om aidos, niiden kesken koume ratas Tomin randirdal. Lähembaine raudtestancii passažiroiden täht om ''Tomsk-II'' 8,5 kilometras. == Tobmuz == Kaik kaks' žilod da koume pen't küläd mülüdas lidnümbrikho Severskan ližaks, ned ei olgoi sauptud lidnan erineden. Lidnümbrikon pind — 485,65 km². == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 108 590 ristitud, lidnümbrikon — 115 331 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 106 648 ristitud, lidnümbrikon — 112 971 ristitud. Vl 2017 kaik 107 922 ristitud elihe lidnas i 114 313 ristitud kaikes lidnümbrikos. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 119 500 eläjad vl 2001. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] Jumalanmaman Vladimiran jumalaižen jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/24498 Severskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud lidnas vll 1994−2000. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, keskškolad. Severskan tegimištoline kolledž<ref>[http://spospk.ru/ Severskan tegimištoližen kolledžan sait (''spospk.ru'').] {{ref-ru}}</ref> i MIFI-universitetan filial oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Seversk checkpoint.jpg|Keskuzline kontrol'punkt avtotel (2010) Северск Ленин DSCN0211.jpg|Severskan lidnümbrikon administracijan sauvuz (2016) Seversk Kurchatova.jpg|Sibirin himižen kombinatan kontorad i Jumalanmaman Vladimiran jumalaižen jumalanpert', vn 2006 nägu Центральный вход природного парка.jpg|Londuseližen puišton keskuztulend (2009) Reactor EI-2.jpg|EI-2-reaktoran sauvuz vl 2010 (om azotadud vn 2008 kezakus, Sibirin himine kombinat) Северск Коммунистический 65 МИФИ DSCN0215.jpg|MIFI-universitetan filial (2016) Магазин "Малыш". Вид от "Радуги". - panoramio.jpg|Torguindkeskuz (2012) Детская больница. - panoramio (1).jpg|Lapsiden läžundkodi (2012) Северск. Дом культуры - panoramio.jpg|Kul'turkeskuz (2005) Северск IMG 1315.jpg|Keskuzline kontrol'punkt raudtel vl 2016 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://duma-seversk.ru/ «Seversk»-SATÜ:n Duman oficialine sait (''duma-seversk.ru'').] {{ref-ru}} * [http://зато-северск.рф/ SATÜ:n Administracijan oficialine sait (''зато-северск.рф'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Seversk}} {{Tomskan agjan lidnad}} [[Kategorii:Seversk (Tomskan agj)| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnad]] [[Kategorii:Tomskan agjan lidnümbrikod]] [[Kategorii:Sauptud administrativiž-territorialižed ühtnikad]] 1437b4uysqw6b1hw9wi45al91kd1dwt 0 20815 186611 155974 2026-04-08T05:56:42Z Motoranger 10577 +kategorijad 186611 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = General Charles de Gaulle in 1945.jpg | описание изображения = Šarl' de Goll'-jenaral vl 1945 }} '''Šarl' de Goll' ''' ({{lang-fr|Charles de Gaulle}} [ʃaʁl(ə) də ɡol]), täuz' nimi '''Šarl' Andre Žozef Mari de Goll' Majo''' ({{lang-fr|Charles André Joseph Marie de Gaulle Maillot}}; sünd. [[22. kül'mku]] [[1890]], [[Lill']], [[Francii]] — kol. [[9. kül'mku]] [[1970]], [[Ülämarn]]-departamentan Kolombe le Döz Egliz-kommun Francijan pohjoižpäivnouzmas, om mahapandud sigäna-žo) oli Francijan 18. prezident jenaralan arvonke. == Biografii == Šarl' oli sündnu patriotižhe [[katoline jumalankodikund|katoližhe]] kanzha. Anri de Goll'-tat (1848−1932) oli filosofijan i literaturan professoran, De Golliden bajarišton rodul, Žanna Majo (1860−1940) — mam, kodiemäg. Koume velled da sizar oli Šarlil. Om Parižan Stanislavan privatižen katoližen kolledžan i Sen-Siran sodaškolan pästnikan, möhemba radoi opendajan siš kapitanan arvonke. Vll 1922−1924 openui Parižan Üläsodaškolas. == Valdkundaline radnikoičend == De Goll' ühtni [[Ezmäine mail'man soda|Ezmäižen]] i [[Toine mail'man soda|Toižen]] mail'man sodoihe, Alžiran sodaha ripmatomudes (1954−1962). Sädi äi teoretižid kirjutisid sodatös 1930-nzil vozil. Radnikoiči Francijan ohjastuses vspäi 1932 i služi armijas oficeraks. Radoi Francijan Pordaigaližen ohjastusen ezimehen (3. kezaku 1944 — 20. viluku 1946) i oli Francijan Vastustusen lideraks sodan aigan. Jenaral oti Francijan Ministrišton ezimehen i kaičendministran radnikusid ühten aigan (1. kezaku 1958 — 8. viluku 1959), sid' radoi Francijan prezidentan kümne vot (8. viluku 1959 — 28. sulaku 1969). De Goll' vajehti [[Rene Koti]]d (4. Tazovaldkund) i oli Videnden Tazovaldkundan ezmäižeks prezidentaks, [[Žorž Pompidu]] radoi jäl'geližeks prezidentaks. == Kanz == Mez' oli nainu vn 1921 sulakun 7. päiväspäi, eliba Ivonna de Goll'-akanke (neiččel Vandru, 1900−1979) Šarlin surmhasai. Sündutihe Filipp-poigad, Anna- i Elizabet-tütrid. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Francijan prezidentad]] [[Kategorii:Andorran pämehed]] [[Kategorii:Francijan sodamehed]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sodamehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Lillihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1890]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 22. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Francijas]] [[Kategorii:Kolnuded Ülämarn-departamentas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1970]] [[Kategorii:Kolnuded kül'mkun 9. päiväl]] qntpexrosskx2eeqgjyrs57hs5kvxim 0 22472 186621 163839 2026-04-08T08:50:36Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186621 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Che Guevara - Guerrillero Heroico by Alberto Korda.jpg | описание изображения = Ernesto Če Gevara vn 1960 5. päiväl keväz'kud, francižen «La Kuvr»-lämuzlaivan poukahtusen sijanno }} '''Ernesto «Če» Gevara''' ({{lang-es|Ernesto Che Guevara}} [eɾˈnesto ˈtʃe ɣeˈβaɾa], täuz' nimi sündundan jäl'ghe '''Ernesto Gevara de la Serna''' ({{lang-es|Ernesto Guevara de la Serna}} [de la serna]); sünd. [[14. kezaku]] [[1928]], [[Rosario]], [[Argentin]] — kol. [[9. reduku]] [[1967]], La Iger-külä, [[Bolivii]]) oli latinamerikaine revolücioner, lekar' (hirurg i dermatolog) da regbist, [[Kuba]]n valdkundmez'. Oli vn 1959 [[Kuban revolücii|Kuban revolücijan]] ühteks [[komandante]]išpäi. «Če» om levitadud Argentinas kucundsana. == Aigaližed voded == Ernesto oli sündnu ezmäižeks vagahaižeks Ernesto Gevara Linč-arhitektoran (1900−1987) i hänen Selija de la Serna-akan pereheze. Molembad kazvatajad oliba kreolad, segoitadud etniženke augotižlibundanke. Kanz sai [[mate]]n (paragvaine čai) plantacijad jäl'gusen mödhe [[Mis'jones]]-agjas. Če Gevaral oli kaks' sizart i kaks' velled, kaik saiba üläopendust. Tuleban aigan revolücioner läžui kaks'voččes igäspäi elon hätkte, oli [[bronhialine upehtundläžund|astmatikaks]]. Laps'aigan lühetud nimi oli ''Tete''. Nor' Ernesto sportazi, lugi äjan, sidä kesken francijan kelel. Matkazi Argentinadme, sid' Suviamerikan päivlaskmadme i Keskuzamerikadme, täudui päivkirjad. Ühten aigan openui [[Buenos Aires]]an universitetas, i sai sen diplomad vn 1953 keväz'kul. == Radmine revolücioneraks == Socialistižiden partijoiden ühtnijad abutiba Gevarale, andoiba rahoid matkadamha, oigenziba [[Gvatemal]]ha Il'da Gadea-revolücionernaižennoks. Gevaran i Gadean kaceged oliba ühtejiččed, i hö naiba, eliba [[Mehiko]]s. Če Gevara ühtni sodaekspedicijha Kuba-sar'he, päzui henghe onetoman tulendan aigan i abuti tehta revolücijad, sai vägestust pätajas toras läz [[Santa Klar (Kuba)|Santa Klar-lidnad]] vn 1958 28.-31. päivil tal'vkud. Radoi Kuban Rahvahaližen bankan prezidentan (1959 i 1960), sid' Kuban tegimišton ministrusen pämehen (1961−1965). Kirjuti severz-se kirjoid politižiš temoiš. == Mušt == Vl 1997 Gevaran da hänen kuden sebranikan jändused oliba mahapandud tošti kubaižen [[Santa Klar (Kuba)|Santa Klar]]-lidnan mavzolejas Če Gevaran memorialan territorijal (om saudud vll 1982−1988). Vspäi 2013 Če Gevaran käzikirjutused mülüdas [[UNESCO|UNESCO:n]] dokumentaližhe «Mail'man mušt»-jäl'gushe. Revolücioneran mel'kuva om kävutadud dokumentaližiš fil'miš i muzikgruppiden pajoiš. == Kanz == Če Gevara oli nainu kaks' kerdad: ezmäine ak — Il'da Gadea (1955−59), toine ak — Aleida Marč (vspäi 1959). Kaks' poigad i koume tütärt sünduiba naimiželos. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketuz == * [http://www.ecured.cu/Plaza_Che_Guevara_(Santa_Clara) Če Gevaran torgun istorii Santa Klar-lidnas ''ecured.cu''-saital.] {{ref-es}} [[Kategorii:Kuban valdkundmehed]] [[Kategorii:Marksistad]] [[Kategorii:Revolücionerad]] [[Kategorii:Lekarid]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kuban istorii]] [[Kategorii:Sündnuded Rosarioho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1928]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Bolivijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1967]] [[Kategorii:Kolnuded redukun 9. päiväl]] 9hzm2n1qet3eu304k4lcynd41k1qzky 0 30431 186609 143501 2026-04-08T05:40:32Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186609 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Rome-Capitole-StatueConstantin.jpg | описание изображения = Konstantinan I kuvapatsaz [[Rim]]an Kapitolijas }} '''Konstantin I Sur' ''', täuz' originaline nimi om '''Flavii Valerii Avrelii Konstantin''' ({{lang-la|Flavius Valerius Aurelius Constantinus}} [kõːstanˈtiːnʊs]; sünd. [[27. uhoku]] [[272]], [[Niš (lidn)|Naiss]]-lidn, [[Mözii]]-agj, [[Rimalaine imperii]] — kol. [[22. semendku]] [[337]], [[Nikomedii]] (nüg. [[Izmit]]), [[Vifinii]]-agj, Rimalaine imperii, om mahapandud [[Stambul|Konstantinopoliš]]), oli [[Rimalaine imperii|Rimalaižen imperijan]] imperator vspäi 306 surmhasai, kahtenz' ohjandai [[Konstantinan dinastii|Konstantinan (Uziden Flavijoiden)]] dinastijaspäi. Konstantinan [[Konstancii I Hlor]]-tat oli imperijan päivlaskmaižen palan ohjandajan (avgustan), Jelena-mam oli hristanuskoi i libui järgeližes perehespäi. Kazvatajad erigoitihe toine toižespäi, tat nai [[Maksimian]]-imperatoran Feodora-tütrindamal, i muga Konstantinal tegihe koume velled da koume sizart. Hloran politik oli hüvähengeline i oiktusekaz, ka hänen surman jäl'ghe vl 306 poigale oli kebnemb vedada ičeze politikad, eläjad avaižiba Konstantinan armijale kaikid verajid iče. Vl 306 Konstantin kändihe tatan jäl'ghetulijaks, i imperijan sodaväged tedotiba händast avgustaks, Rimalaižen imperijan päivlaskman ohjandajaks. Konstantin I tegihe kaiken imperijan valdoičijaks kahten znamasižen vägestusen jäl'ghe: Maksencijan päl vl 312 i [[Licinii|Licinijan]] päl vl 324. Todesižikš avgustoiden soda jätksihe imperijas kaks'kümne vot, i sen jäl'ghe Konstantin ližazi valdkundmaksoid uden sauvondan täht. Monarh sai absolütišt tobmut i surid oiktastusid ezmäižen kerdan Rimalaižes imperijas. Konstantin Sur' tegi [[hristanuskond]]ad imperijan päreligijaks, no iče valatihe arni edel surmad. Sirdi valdkundan päivnouzmaižen palan pälidnad Nikomedijaspäi lähižhe Vizantii-lidnha, udesnimitadud [[Stambul|Konstantinopolikš]] ičeze oiktastuseks, i sädi ut valdkundališt järgendust. Erased hristanuskondan jumalankodikundad kumardelesoiš Konstantinale Surele i lugetas händast pühämeheks. Riman katoline jumalankodikund mülüti imperatorad pühämehiden nimikirjuteshe [[Brestan unii|Brestan unijan]] jäl'ghe vl 1596. Mainitase lugetišiš 21. semendkud (3. kezakud pühäpertiš päivnouzmveronke). == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Rimalaižed imperatorad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Nišha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 272]] [[Kategorii:Sündnuded uhokun 27. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Nikomedijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 337]] [[Kategorii:Kolnuded semendkun 22. päiväl]] [[Kategorii:Konstantinan dinastii]] ngae7h86t4pedwlubtyo2buzlhrh8ba 10 40362 186587 2026-04-07T12:06:32Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186587 wikitext text/x-wiki ''Psilopogon asiaticus''-lind [[Tikanvuiččed]]-heimkundaspäi tautab reigud pus pezha näht ''Rabindra Sarobar''-puištos ühtennimiženke järvenke [[Kolkat]]an suves, [[Päivlaskmaine Bengalii]]-štat, [[Indii]]. Videon hätkeližuz om 18 sekundad, 16. keväz'ku 2025, tegi ''Tisha Mukherjee''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> eljp1spgortrvcpmxtyzftr0o7oedpu 10 40363 186588 2026-04-07T14:01:35Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186588 wikitext text/x-wiki Pohjoižamerikaine lihansöi [[veneran kärbhaižensöi]]-kazmuz ({{lang-la|Dionaea muscipula}}) tabadab ičeze sališt. Nece vitkotud kuvaduz ozutab realižen aigan üht časud. Videon hätkeližuz om 1 min 28 s, 7. heinku 2011, om ottud socialižen [[YouTube]]-verkon ''LearjetMinako''-kanalaspäi.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> cdvod6dg5y5dw6oxqvewzxl7h0dmvpm 14 40364 186590 2026-04-07T15:53:30Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "[[Kategorii:13. heinku]] [[Kategorii:Personalijad sündundan datan mödhe|G13]] [[Kategorii:Sündnuded heinkus| 13]]" 186590 wikitext text/x-wiki [[Kategorii:13. heinku]] [[Kategorii:Personalijad sündundan datan mödhe|G13]] [[Kategorii:Sündnuded heinkus| 13]] 8bgks5a6ug9v4nrhbrqmled04uh7ond 14 40365 186591 2026-04-07T15:56:09Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "[[Kategorii:15. keväz'ku]] [[Kategorii:Personalijad kolendan datan mödhe|C15]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kus| 15]]" 186591 wikitext text/x-wiki [[Kategorii:15. keväz'ku]] [[Kategorii:Personalijad kolendan datan mödhe|C15]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kus| 15]] 9qdnd6pscmf1u7jflwjhux2s5knl84h 14 40366 186605 2026-04-07T19:24:16Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Births in Tashkent}} [[Kategorii:Sündnuded Uzbekistanha|T]] [[Kategorii:Taškent]]" 186605 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Births in Tashkent}} [[Kategorii:Sündnuded Uzbekistanha|T]] [[Kategorii:Taškent]] 21d74dhx7b2t1s8ik8sn0z40010w99w 14 40367 186606 2026-04-07T19:26:09Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Tashkent}} [[Kategorii:Uzbekistanan lidnoiden kategorijad]]" 186606 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Tashkent}} [[Kategorii:Uzbekistanan lidnoiden kategorijad]] qetgta6ovr2gsv3v9sslipcr38ehhsj 14 40368 186607 2026-04-07T19:27:47Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "[[Kategorii:Uzbekistanan lidnad|*]] [[Kategorii:Lidnoiden kategorijad valdkundoiden mödhe]]" 186607 wikitext text/x-wiki [[Kategorii:Uzbekistanan lidnad|*]] [[Kategorii:Lidnoiden kategorijad valdkundoiden mödhe]] oywa8ut3ainq2x56jg00ng1ta13x4po 10 40369 186622 2026-04-08T11:19:57Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 186622 wikitext text/x-wiki [[Peniden objektoiden löudand]] om objektoiden löudandan palah'ne statj, sen aigan kävutadas erazvuiččid mahtusid löudamha niid digitaližil kuvil i videoil. «Pened objektad» ottas pened pindad pikseliš tulijal kuval. Parahimad metodad kävutasoiš aerofotokuvil. Neciš videos [[dron]]aspäi likkuimiden jäl'gestusen ozutez om edestadud, [[Ahmedabad]], [[Gudžarat]]-štat, [[Indii]]. Videon hätkeližuz om 14 sekundad, 13. sügüz'ku 2022, tegi ''Yagnik B''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 0b91hipczodzzbxmmm39w60uc99300w 186623 186622 2026-04-08T11:26:26Z Motoranger 10577 186623 wikitext text/x-wiki [[Peniden objektoiden löudmine]] om objektoiden löudmižen palah'ne statj, sen aigan kävutadas erazvuiččid mahtusid löudamha niid digitaližil kuviš i videoiš. «Pened objektad» ottas pened pindad pikseliš tulijal kuval. Parahimad metodad kävutasoiš aerofotokuvil. Neciš videos [[dron]]aspäi likkuimiden kaclendan ozutez om edestadud, [[Ahmedabad]], [[Gudžarat]]-štat, [[Indii]]. Videon hätkeližuz om 14 sekundad, 13. sügüz'ku 2022, tegi ''Yagnik B''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> jknpg8wkssirgqs12ydvdwtav85xdpt