Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 514 186667 142872 2026-04-10T02:10:27Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186667 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Peter der-Grosse 1838.jpg | описание изображения = Suren Petran portret (''tegii om Pol' Delaroš, 1838'') }} '''Petr Sur' ''', '''Petr Ezmäine''' vai '''Pötr Aleksejevič Romanov''' ({{lang-ru|Пётр I Алексе́евич (Пётр Вели́кий)}}; sünd. 30. semendku ([[9. kezaku]]) [[1672]], [[Moskv]], [[Venäma]] — kol. 28. viluku ([[8. uhoku]]) [[1725]], [[Piter]], [[Venälaine imperii]]) oli [[Romanovan dinastii|Romanovan dinastijaspäi]], jäl'gmäine Kaiken [[Venä]]n kunigaz (car', 1682 vodespäi) da ezmäine [[Venälaine imperii|kaikenvenämalaine]] imperator (vodespäi 1721). == Aigaližed voded == Petr oli sündnu [[Aleksei Vaikneine]]-carin da hänen kahtenden Natal'ja Nariškina-akan kanzha. Panihe Petrad kunigahaks vodel 1682, konz hänele oli kümne vot, ühtes hänen Ivan-veikonke. Petran da Ivanan regent oli heiden čikoi Sof'ja Aleksejevna. == Ohjanduz == Petr zavodi ohjastada ičenaižešti vodespäi 1689 politižen kukerdusen jäl'ghe. Hän ozuteli völ noressai mel'hetartust tedoihe da röunantagaižhe elonladhu, elonveroho. Petr oli ezmäižen venälaižen kunigahan, ken tegi pit'kaigaižen matkan [[Päivnouzmpol'ne Evrop|Päivnouzmpol'žen Evropan]] valdkundoihe (vozil 1697−1698). Pördutesen jäl'ghe, vodel 1698, hän augoti venälaižen valdkundan da kundaližen elon masštabižid reformid. Mugažo [[Pohjoižsoda]]n (1700−1721) jäl'ghe Venälaine imperii sai maid [[Baltijan meri|Baltijan meren]] randoil. Vn 1703 16. päiväl semendkud Julianan kalendarin mödhe Petr pani [[Piter]]in lidnan alust kuti [[phh. Pedran da Pauloin lidnuz]], i vodespäi 1712 Piter oli jo nimitadud kaiken Venäman udeks pälidnaks. Suren Petran ohjandusen aigal [[Venäma]] kändihe sureks evropižeks valdkundaks. == Kanz == Oli naižiš kahtišti. Ezmäižes naimiželos (1689−1698) Evdokija Lopuhina-ak sünduti Aleksei-poigad (1690), hänespäi [[Petr II]]-imperator (1727−1730). Väritihe Evdokijad komplotas i küksihe elämha jumalankodihe. Vspäi 1703 [[Jekaterina I|Jekaterina]] (neiččel Marta Skavronskaja) kändihe carin sudaruškaks, venčaind oli vl 1712, vencastuz imperatornaižeks tegihe vl 1724. Jekaterina sünduti Petrale 11 last, vaiše kaks' kazvoiba täudhe ighäsai: Anna (1708−1728, sünduti [[Petr III]]-imperatorad, ohjasti vl 1762) i [[Jelizaveta Petrovna]] (1710−1762, Venäman imperatornaine vll 1741−1762). == Homaičendad == <references/> {{Commons|Peter I of Russia}} {{Nece kirjutuz Vepsän Vikijas|[http://veps-kir.wikia.com/wiki/Сурь_Петр Сурь Петр]}} [[Kategorii:Venälaižen valdkundan pämehed]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Moskvha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1672]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 9. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Piteriš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1725]] [[Kategorii:Kolnuded uhokun 8. päiväl]] [[Kategorii:Romanovan dinastii]] 8kmk2e5vqt9z160x7j8qlu8nc5p4ray 0 583 186677 158819 2026-04-10T08:54:53Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186677 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Gilbert Stuart Williamstown Portrait of George Washington.jpg | описание изображения = Džordž Vašingtonan portret (''1797. voz', pirdi Gilbert Stüart'') }} '''Džordž Vašington''' ({{lang-en|George Washington}} [ʤɔːʤ ˈwɒʃɪŋtən], sünd. [[22. uhoku]] [[1732]], [[Bridž-Krik]], [[Virginii]], [[Britanine imperii]] — kol. [[14. tal'vku]] [[1799]], [[Maunt Vernon]], Virginii, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]) oli amerikaine valdkundaline šingotai, Ühtenzoittud Štatoiden ezmäine prezident (1789−1797), [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiden]] Tat-augonpanii, Kontinentaližen armijan päkäskmez', [[Ripmatomuzsoda AÜV:oiš|Ripmatomuzsodan]] ühtnii, amerikaižen prezidentišton institutan sädai. == Biografii == Džordž Vašington oli sündnu vodel 1732 uhokun 22 päiväl manpidajan kanzha. Sai kodihišt opendust, laps'aigan hänen hobbi om kirjoiden lugend. Hänen tat koli, konz Džordž oli üks'toštkümnevozne prihaine. Vašington radoi manmäričijan, ühtni susedan da heimolaižen Ferfaks-lordan ekspedicijha [[Ogajo (štat)|Ogajonnoks]] vn 1753 tal'vkus. Vodel 1752 mez' sai Maunt Veronan pertid perandaks, sil-žo vodel tuli kolonialižhe rahvahaližhe armijha da ühtni Seičemevoččehe sodha francijalaižid da indejalaižid vaste. Vodel 1758 läksi erindha polknikan arvonke. Vspäi 1759 Vašington nai, oti [[Vašington Marta|Marta Dendridž Kastisad]] akaks, i oli otnus Maunt Vernonan usadiban sauvomižhe, kändihe plantacijoiden elokahaks pidajaks. Vll 1758−1774 Džordž oli valitud da ühtni Virginijan Käskusenandajha suimha, borcui siš kolonijoiden oiktusiden sirdandha näht metropolijaspäi, no oli vägen kävutandan vasthapäi sen statjas. Kontinentaližen armijan päkäskmez' (1775−1781). Vašington oli vn 1787 Konstitucižen suiman ezimehen, AÜV:oiden Konstitucii i federaline ohjastuz oliba vahvištadud sen aigan. Mez' vändi pärolid Konstitucijan vahvištuses i ratifikacijas. Vl 1789 Džordž Vašington oli valitud kaikel rahvahal valičijoiden kollegijan kal't prezidentan radnikusele ičeze populärižusen tagut, vl 1792 oli valitud tošti. == Homaičendad == <references/> {{Commons|George Washington}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:AÜV:oiden prezidentad]] [[Kategorii:AÜV:oiden sodapämehed]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sodapämehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1732]] [[Kategorii:Sündnuded uhokun 22. päiväl]] [[Kategorii:Sündnuded Virginijha]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1799]] [[Kategorii:Kolnuded tal'vkun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Maunt-Vernonas]] 0pj1fcubleiagkz90bj0v43lk2629xv 0 7791 186675 183462 2026-04-10T08:46:42Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186675 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Törőcsik Mari (Stekovics Gáspár).jpg | описание изображения = Mari Töröčik vn 2015 heinkus }} '''Mari Töröčik''' ({{lang-hu|Törőcsik Mari}}, nimi sündundan jäl'ghe oli ''Törőcsik Marián''; sünd. [[23. kül'mku]] [[1935]], Pel'-külä, [[Heveš (agj)|Heveš-agj]], [[Mad'jaranma]] — kol. [[16. sulaku]] [[2021]], [[Sombathel']], Mad'jaranma) oli mad'jaralaine aktris. Naižen kaikiš znamasižembad rolid oma ''"Körhinta"''-, ''"Édes Anna"''-, ''"Szent Péter esernyője-"'', ''"A Pál-utcai fiúk-"'', ''"Szamárköhögés-"'' da ''"A napfény íze"''- fil'miš. == Fil'mografii == * ''[[Karusel' (fil'm, Mad'jaranma)|Karusel']]'' (1955) * ''[[Lidntüvedusen legend]]'' (1957) * ''[[Raudänik]]'' (1958) * ''[[Anna Edeš]]'' (1958) * ''[[Pühän Petran vihmankatusut]]'' (1958) * ''[[Unetomad voded]]'' (1959) * ''Kard és kocka'' (1959) * ''Gyalog a mennyországba'' (1959) * ''Kölyök'' (1959) * ''[[Koume tähtast]]'' (1960) * ''Két emelet boldogság'' (1960) * ''[[Jä tervheks ičeiž surmhasai]]'' (1960) * ''Az ígéret földje'' (1960) * ''[[Kaks' avaidust]]'' (1962) * ''[[Naimiželos — koume]]'' (1962) * ''[[Kadotud rai]]'' (1962) * ''[[Jumalan sügüz'tähtaz]]'' (1963) * ''Bálvány'' (1963) * ''Ezer év'' (1964) * ''[[Nell' neidišt ühtes ezitanhas]]'' (1964) * ''[[Kegonpaniilind (fil'm)|Kegonpaniilind]]'' (1965) * ''[[Ei sa armastada]]'' (1965) * ''[[Ei (fil'm)|Ei]]'' (1965) * ''[[Dialog (fil'm, Mad'jaranma)|Dialog]]'' (1966) * ''[[Ka siloi nece tip...]]'' (1966) * ''[[Otello Dülahazas]]'' (1966) * ''Jaguár'' (1967) * ''[[Hillüz da kidastuz]]'' (1968) * ''[[Kartpertine (fil'm, Mad'jaranma)|Kartpertine]]'' (1968) * ''[[Kujo (fil'm, Mad'jaranma)|Kujo]]'' (1968) * ''[[Prihakönžud Pal-irdaspäi]]'' (1968) * ''[[Armastagat Emilijad Odorad!]]'' (1968) * ''[[Oreol ümbri kudmaižes]]'' (1969) * ''[[Ozaitelemine ümbri minus pämall'as]]'' (1969) * ''Szemüvegesek'' (1969) * ''[[Armastuz (fil'm, Mad'jaranma)|Armastuz]]'' (1970) * ''[[Meletoi ö (fil'm, Mad'jaranma)|Meletoi ö]]'' (1970) * ''N.N. a halál angyala'' (1970) * ''[[Ven vö (fil'm, Mad'jaranma)|Ven vö]]'' (1970) * ''[[Trotta (fil'm, Saksanma)|Trotta]]'' (1971) * ''Volt egyszer egy család'' (1971) * ''[[Muzikaline teleteatr]]'' (serial; 1971) * ''[[Muražmät (fil'm, Mad'jaranma)|Muražmät]]'' (1971) * ''[[Press (fil'm, Mad'jaranma)|Press]]'' (1971) * ''[[Surmagj]]'' (1972) * ''[[Minai oli 32 nimed]]'' (1972) * ''[[Tatanman istorijad]]'' (1972) * ''[[Ten lopind]]'' (1973) * ''Macskajáték'' (1973) * ''[[Kitajalaine kukšin]]'' (1973) * ''Szarvassá vált fiúk'' (1974) * ''[[Elektra, minun armastuz]]'' (1974) * ''Várakozók'' (1975) * ''[[Emänd Deri, kuna tö|Emänd Deri, kuna tö?]]'' (1975) * ''[[Vauged naine Lečöspäi]]'' (1976) * ''[[Kanitel' (fil'm)|Kanitel']] (1977) * ''Ki látott engem?'' (1977) * ''[[Armaz poigaine]]'' (1978) * ''Kinek a törvénye?'' (1979) * ''[[Višn'sad (fil'm, Mad'jaranma)|Višn'sad]]'' (1979) * ''[[Kaks' istorijad tombai männudes aigaspäi]]'' (1980) * ''[[Savičseinän taga]]'' (1980) * ''[[Nägen mujuunid]]'' (1980) * ''Fogadó az Örök Világossághoz'' (1981) * ''[[Recidivine sido]]'' (1982) * ''[[Zizi]]'' (1982) * ''Klapka légió'' (1983) * ''[[Rauk Džoni da Arnika]]'' (1983) * ''[[Vänd pil'viš]]'' (1983) * ''A csoda vége'' (1983) * ''[[Ozakaz Daniel']]'' (1985) * ''[[Erištuses]]'' (1985) * ''[[Anna da Anton]]'' (1985) * ''[[Minun elon kümne ezmäšt vot]]'' (1986) * ''Szamárköhögés'' (1987) * ''[[Per Günt (fil'm)|Per Günt]]'' (1988) * ''Mikola a Mikolko'' (1988) * ''[[Muzikliphaine]]'' (1989) * ''A hecc'' (1989) * ''[[Minun armaz doktor Grasler]]'' (1990) * ''[[Sonatina]]'' (1990) * ''[[Päivkirj minun vanhembile]]'' (1990) * ''Eszterkönyv'' (1990) * ''Skorpion söb Kaks'jäižid murgn'an aigan]]'' (1991) * ''Csapd le csacsi!'' (1992) * ''A nyaraló'' (1992) * ''[[Heikod (fil'm, Mad'jaranma)|Heikod]]'' (1992) * ''A turné'' (1993) * ''Vigyázók'' (1993) * ''[[Palakund (fil'm)|Palakund]]'' (1994) * ''[[Ogeruz aznoičendata]]'' (1994) * ''[[Rotšil'dan violine]]'' (1996) * ''[[Pit'k hämär]]'' (1997) * ''[[Päiväižvauktusen magu]]'' (1999) * ''[[Nobelän premijan laureat]]'' (2001) * ''[[Meiden päiv]]'' (2002) * ''[[Šobri]]'' (2002) * ''[[Tarkoiged ozaiguz (fil'm, Mad'jaranma)|Tarkoiged ozaiguz]]'' (2003) * ''[[Nedal' Peštas da Budas]]'' (2003) * ''Micimackó'' (2005) * ''[[Vauktusen tehuded]]'' (2005) * ''[[Minun üks'jäižed]]'' (2006) * ''[[Elon adiv: Legendine Čoma]]'' (2006) * ''[[Nojan Kovčeg (fil'm, Mad'jaranma)|Nojan Kovčeg]]'' (2007) * ''[[Alangišt (fil'm, Mad'jaranma)|Alangišt]]'' (2007) * ''Töredék'' (2007) * ''[[Esteran jäl'guz]]'' (2008) * ''[[Espresso (serial, Mad'jaranma)|Espresso]]'' (serial; 2008) * ''[[Pil'vesiden alangišt]]'' (2009) * ''[[Mugo, kut olem]]'' (2009) * ''[[Kaiken päivän]]'' (2010) * ''[[Ozaitelemine (fil'm, Mad'jaranma)|Ozaitelemine]]'' (2011) * ''Swing'' (2014) == Znamasižed arvlahjad == * «[[Premii Marin Jašajad nimed]]» (1964, 1969) * «Mad'jaranman [[arvostadud artist]]» (1971) * «[[Premii Košutan nimed]]» (1973, 1999) * «[[Kannoiden kinofestival']]» (1976) * «[[Mad'jaranman sur' artist]]» (1977) == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * {{IMDb|0879556}} [[Kategorii:Mad'jaranman aktrisad]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mad'jaranmaha]] [[Kategorii:Sündnuded Heveš-agjaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1935]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 23. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Mad'jaranmas]] [[Kategorii:Kolnuded Sombatheliš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2021]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 16. päiväl]] q8zfylgwl84d5v3jturep7y2ujv1i9j 0 8932 186669 155396 2026-04-10T07:39:43Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186669 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Qinshihuang.jpg | описание изображения = Cin' Šihuandin kuva vn 2010 kirjas ''(om pirtud läz 1850 vot)'' }} [[Fail:始皇帝 (篆文).svg|thumb|right|75px|Ezmäižen imperatoran arvnimi (Cin'-aigan šrift)]] '''Cin' Šihuandi''' ({{lang-zh|秦始皇帝}}, [[pin'jin']]: ''Qín Shǐ Huáng-dì'', sana sanaha: «Ezmäine Cin'-imperator»), todesine nimi om '''In Čžen''' ({{lang-zh|嬴政}}, [[pin'jin']]: ''Yíng Zhèng''; sünd. vn 259 edel m.e. uhokus, [[Han'dan']] — kol. [[12. heinku]] 210 edel m.e., [[Päivnouzmaine Kitai]]) — [[Cin' (valdkund)|Cin'-valdkundan]] ohjastai (vspäi 246 edel m.e.). Hän om [[Toradajiden Valdkundoiden aig]]an lopunpanii. Vl 221 edel m.e. hän pani ičeze üksintobmut [[Südäikitai]]n kaikel mal. Se azj tegi händast ezmäižeks [[Kitai]]-valdkundan ohjastajaks istorijas. [[Cin' (dinastii)|Cin'-dinastii]], kudamban alusen Cin' Šihuandi pani, tahtoi valdoita Kitajal ičeze 10 tuhad sugupol'viden aigan, no oli heittud hänen surman jäl'ghe severziš voziš (vl 206 edel m.e.). Cin' Šihuandi oli sündnu [[Han'dan'|Han'danihe]] ([[Čžao (valdkund)|Čžao-valdkundan]] pälidn) da oli kolnu matkan aigan Päivnouzmaižen Kitain territorijas. Hänen valdištmen jäl'gnik — [[Cin' Er Šihuandi]] (In Hu Hai), noremb poig. Lapsed (poigad): vanhemb In Fu Su, noremb In Hu Hai. Cinin znamasine tond Kitain šingoteshe om siš, miše kaik jäl'ghižed Kitain valdkundad kävutiba hänen administrativiž-bürokratišt ohjanduzsistemad<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/540412/ ''Shihuangdi (emperor of Qin dynasty): Emperor of China'' (Šihuandi, Cin'-dinastijan imperator: Kitain imperator) //Encyclopædia Britannica Online (''britannica.com'').] {{ref-en}}</ref>. ''Cin' Šihuandi'' sana sanha znamoičeb «Cin'(-dinastijan) imperator-alusenpanii». Ezmässai ''Huan''- («tobmudenpidai») da ''Di''- («imperator») tärtused kävutihe eriži toine toižespäi. Niiden ühtištuz lujeni uden ohjastajan üksintobmut. Mugoine arvnimi oli olnu vhesai 1912 — Kitain imperijoiden lophusai ([[Sin'hai (revolücii)|Sin'hai-revolücii]]). == Aigaližed voded (Cin'-valdkundan van) (vll 259−221 edel m.e.) == [[Fail:EN-WarringStatesAll260BCE.jpg|thumb|right|300px|Toradajad valdkundad vl 260 edel m.e.]] In Čžen oli sündnu [[Han'dan'|Han'danihe]] ([[Čžao (valdkund)|Čžao-valdkundan]] pälidn). Hänen aristokratine tat, [[Čžuansän (van)|Čžuansän-van]], ištui sigä plenas založnikaks. In Čženan mam, [[Čžao (emänd)|Čžao-emänd]], oli valatoitajad Čžaon sugud. Jäl'ghižen sodan augotišes Čžao-valdkundan ohjastai tahtoškanzi surmita Cinin založnikoid da heiden kanzoid, ka aristokratine augotižlibund abuti Čžao-emändale da hänen poigale päzda henghe. Siloi In Čženan mamale heimolaižed andoiba katuz pän päl, a Čžuansän-van andoi oton varjoičijoile da pageni Cinin voinvägiden sijadushe. Elokaz [[Lüi Buvei]]-torgovan andoi hänele rahoid sihe azjaha da andoi toivotuz sirta händast tobmuses ülähäpäi. Sodan lopindan jäl'ghe Čžao-emänd poiganke ajoi Cin'-valdkundha. Sigä čoma tulii aig varasti hänen poigad. Lüi Buvein koverikahiden intrigoiden tagut, vanhan Čžaosän-vanan surman jäl'ghe da hänen An'go-jäl'gnikan lühüdan ohjastandan (koli koumandel päiväl vencastusen jäl'ghe) taguiči, Čžuansän-van sai tobmuden valdatusid. Hän ohjasti Cin'-valdkundal penemb, mi koume vot, sen jäl'ghe koli koumekümne vižvoččes igäs. Muga koumetoštkümnevozne In Čžen vl 246 edel m.e. varastamata sai Cinin vanan valdištint. Sil aigal Cin'-valdkund oli jo kaikiš vägevaks ičeze susedoiden keskes. Lüi Buvei — ministrišton ezimez' — arvosti tedomehid lujas. Hän kucui läz tuhad tedomehid kaikiš Amuižen Kitain valdkundoišpäi olmha koštul. Ned veiba tedoridoid da kirjutiba kirjoid. Sid' kerazihe tetabad [[Lü Buvein annalad|Lüiši čun'cü]]-enciklopedijad<ref>''The Annals of Lü Buwei'' (Lü Buvein annalad) //Knoblock, John and Riegel, Jeffrey Trans. Stanford University Press, 2001. ISBN 978-0-8047-3354-0. {{ref-en}}</ref>. Lüi Buvei tegihe Inan Čženan holenandajaks i zavodi avol'jaižikš eläda ühtes hänen mamanke, Čžao-emändanke. Mam sai evnuhad lahjaks. Hänen nimi oli Lao Ai. Hän keskenzi suren tobmuden ičeze käziš fal'šižiden evnuhan dokumentoiden abul. Vl 238 In Čžen sabuti täuz'igäd i sai ohjandust ičeze käzihe. Siloi-žo Lao Ai da hänen heimkund koumiš pol'viš oliba surmitud sidoiš Čžao-emändanke, valdkundaližen štampan fal'sifikacijan tagut da naprindan otta pert'kulud vägel taguiči. Vl 237 Lüi Buvei Lao Ain sidoiš oli heittud radospäi da oli oigetud küksushe [[Sičuan'|Sičuanihe]]. Sijale matkates hän tegi ičtazrikondad. Inan Čženan mam mugažo oli oigetud küksushe, no händast pördihe pert'kuluhupäi nevojiden kibedoiden pakičendoiden jäl'ghe<ref>Сыма Цянь (Sima Cän'). ''Исторические записки'' (Istorižed kirjutesed). T. 2, jaguz 6. — Lpp. 55-56. {{ref-ru}}</ref>. [[Li Si]], [[legizm]]an polenpidai da [[Sün' Dzi]]n openik, tegihe jäl'ghižeks päministraks. In Čžen hänenke jätksi satusekahid päivnouzmpol'žid sodid. Niiden aigan hö kävutiba kaik metodad: zorijoiden verkod, otoiden andand, elonmelevoiden nevojiden abu kaikiš Amuižen Kitain valdkundoišpäi. Keskmäižen Kitain valdkundoiš lugetihe Cin'-tahoid varvariden laptaks, no todeks sanudes Cin'-valdkundas oli järed voinvägiden sistem da äiluguine bürokratii. In Čžen sai anastaden kaik kuzid valdkundoid toine tošt jäl'ghe, kudambid oli Kitajas sil aigal: vl 230 edel m.e. [[Han' (valdkund)|Han'-valdkund]] oli alištadud, vl 225 — [[Vei (valdkund)|Vei-valdkund]], vl 223 — [[Ču (valdkund)|Ču-valdkund]], vl 222 — [[Čžao (valdkund)|Čžao-valdkund]] da [[Jan' (valdkund)|Jan'-valdkund]], i vl 221 — [[Ci (valdkund)|Ci-valdkund]]. Ühtenzoitmižen aigan In Čžen tirpi koumed rikondnaprindad. Niišpäi ühten aigan häniče vägesti vihanikad mekal, satati händast kahesa kerdad. Han'danin anastaden, tulijan aigan imperator löuzi da käski rikta kaikid hänen kanzan vihanikoid. Sidaig hänen mamad ei olend jo hengiš. 39-vozne In Čžen ezmäižen kerdan istorijas ühtenzoiti Kitajad kogonaz. Vl 221 edel m.e. hän oti imperatoran Cin' Šihuandi-arvnimen da pani Cin'-imperatoriden dinastijan alusen. Čžan'go-aig sen Kitain amuižiden valdkundoiden vastustusenke da vereviden sodidenke tuli lophu. == Ohjanduz ühtenzoittud Kitajal (vll 221−210 edel m.e.) == [[Fail:秦代行政區劃及疆域圖.jpg|thumb|right|300px|Cin'-imperijan administrativine jagand]] Ezmäine Kitain imperator vei reformad, miše vahvištada sadud ühtmut. [[Sän'jan]]-lidn valitihe pälidnaks, se seižui amuižiš Cinin valdusiš, läz nügüdläšt [[Sian'|Sianid]]. Arvmehed da vel'možad kaikiš alištunuziš valdkundoišpäi oliba ajatadud sinnä, 120 tuhad kanzad kaiked. Mugoine mär abuti Cinin imperatorale sijata alištadud valdkundoiden elitoid varmdan sil'mišpidandan alle. [[Li Si]]n lujan nevondan mödhe, imperator pani uden maiden pämehikš toižid mehid, ei ičeze heimolaižid vai läheližid. Imperii alajagoihe 36 sodaümbrikoihe («czün'», {{lang-zh|郡}}), niiden pämehikš oliba ohjandajad radnikad da valdkundmehed. Sodaümbrikod alajagoihe agjoihe (縣), ujezdoihe (鄉), külävolostihe (里) 100 kanzoišpäi<ref>Chang, Chun-shu Chang. ''The Rise of the Chinese Empire: Nation, State, and Imperialism in Early China, CA (1600BC — 8AD)'' (Kitain imperijan libund: rahvaz, valdkund i imperializm aigaližes Kitaiš, 1600. voz' EME — 8. voz' meiden erad). University of Michigan Press, 2007. — Lpp. 43-44. ISBN 0-472-11533-2, ISBN 978-0-472-11533-4. {{ref-en}}</ref>. Edelkävujiden erineden, nece administrativine sistem oli keskustoittud täuzin<ref>Veeck, Gregory. Pannell, Clifton W. ''China's Geography: Globalization and the Dynamics of Political, Economic, and Social Change'' (Kitain geografii: Globalizacii i politižiden, ekonomižiden da kundaližiden vajehtusiden dinamik). Rowman & Littlefield publishing, 2007. — Lpp. 57-58. ISBN 0-7425-5402-3, ISBN 978-0-7425-5402-3. {{ref-en}}</ref>. Anastadud alištunuziš vanoišpäi azegišt oli kogotud [[Sän'jan]]ha. Azegišpäi suladen tegihe sur'kulud kellod da 12 bronzašt kolossad, kudambid seižutihe pälidnas. Veihe reformad «kaikile ajoregile — ühtenpitte värtmuz»-lozunganke. Sädihe ühthižen rahasisteman, ühthižen märiden da vedusiden sisteman. Sauvoihe ühthižen teiden verkon. Nened märad panihe Kitain kul'turan da ižandusen ühthižhe alushe i eläba jo kaks' tuhad vot, hot' Cin'-imperii oli lühüdaigaine. Nügüd'aigaine [[kitain kel'|kitaine kirjkel']] om sündnu arni Cinin kirjkelespäi. === Sured sauvondad === Kaičendseinäd enččiden valdkundoiden keskes oliba heittud ühtmuden znamaks. Niiden seiniden vaiše pohjoižpalan jätihe, sen pidustad oliba vahvištadud da ühtištoittud toine toiženke. Severz' sadad tuhad ristitud vedihe seinid sauvomha<ref>Thammy Evans. ''Great Wall of China: Beijing & Northern China'' (Sur' Kitaine sein: Pekin i Pohjoine Kitai). Bradt Travel Guides, 2006. — Lp. 3. ISBN 1-84162-158-7. {{ref-en}}</ref>. Muga sättud udes [[Sur' Kitaine sein]] erigoitaškanzi Keskmäižen Valdkundan kalaidajiš varvarišpäi<ref>Louise Chipley Slavicek, George J. Mitchell, James I. Matray. ''The Great Wall of China'' (Sur' Kitaine sein). Infobase Publishing, 2005. — Lp. 35. ISBN 0-7910-8019-6. {{ref-en}}</ref>. Cin' Šihuandi-imperator kävuti millioniden mahtusid toižiden-ki sur'kuluiden sauvomižiden aigan. Sauvondad oliba jügedaks ikheks ristituiden täht. Ani ičeze vencastusen jäl'ghe imperator zavodi sauda kaumuz ičeleze. Hän sauvoi teiden verkod kaiked valdkundadme. Koume likundjonod oli niiš teiš, keskmäine likundjono oli imperatoran ajoregen täht. Hänen ohjastusen aigan, vl 214 edel m.e., zavodihe (i sid' lopihe-ki) Lincüi-kanalan sauvomižen läz [[Guilin']]-lidnad. Se kanal koumekümne kuden kilometran pitte ühtištoiti [[Janczi]]-jogen Suvikitain ogibalan territorijanke. Vl 212 edel m.e. Epan-pert'kulun kompleks zavodihe sauda, sigä äi kalližarvoižusid varazihe da äi imperatoran naložnicoid sijazihe. === Matkad imperijadme === Elon jäl'gmäižen voz'kümnen aigan imperator oleli ičeze pälidnas harvoin. Hän kaiken aigan kodvi ičeze valdkundan tahoid, toi andoid sijaližihe pühäpert'he, sauvoi steloid ičtazkitändoidenke. Imperator pani mugoižen veron alusen, miše ohjastajale tarbiž libudas [[Taišan']]-mägehe. Inspekcižed matkad sidoihe teiden, pühäpertiden, pert'kuluiden sauvondanke. Vn 220 augotaden oli 5 ajod severz' tuhad kilometrad kaikutte ajo. Sadad saldatoid da äi kodiabunikoid kaimziba Cinid Šihuandid matkan aigan. Tulend [[Tün' valdmeri|Tünen valdmeren]] randpolehe oli tetpaižen. Imperator varaiži rikondnaprindoid, sen tagut hän oigenzi teidme severz' ajoregid kerdalaz da peiti ičtaze uudimen taga. Eskai hänen saldatad ei tekoi, ajab-ik heidenke imperator vai ei. === Kolmatomuden ecind === [[Han' (etnos)|Hanin]] [[Sima Cän'|Siman Cänin]]-istorikan «[[Ši czi]]»-kirjeižiden mödhe, imperator südeganzi ičeze surman polhe enamba kaiked. Matkoiden aigan imperator tegeli tundmust noididenke, völhoidenke da spravitajidenke. Hän tahtoi sada heišpäi kolmatomuden eliksiran peitust. [[Konfucii|Konfucijan]] openikad pagižiba, miše kolmatomuden ecind om tühj azj, sen tagut imperator ei navedi heid. Ozutesikš, hän käski mahapanda 460 konfucijanalaižid eläbalaz. Vl 213 Li Si-päministr uskotoiti imperatorad poltta kaik kirjad, päiči maižandusen, medicinan da arboindan kirjoiš. Mugažo jättihe imperatorižen kirjoiden keraduz da Cinin ohjastajiden aigkirjad. Ei ole čud, miše jäl'ghižiden aigoiden istorikad tegiba meles Cin' Šihuandin polhe, hö oliba tendenciozižed. Ozutesikš, hö kuvazihe händast opakoks tiranaks da kirjutiba, miše imperator ei olend aristokratišt sugud. === Rahvahan täutmatomuz ohjastusespäi da imperatoran surm === Cin' Šihuandi eli jäl'gmäižid vozid ičeze pert'kulun sur'kulus kompleksas. Imperator heiti sidod järgeližidenke ristituidenke. Hän päti, miše kolmatomut sada ei voind. Heitten sidod, hän varasti, miše rahvaz jumaloičeškandeb händast. Sen sijas totalitarine ohjastuz ližazi täutmatomiden lugun kaikuččel vodel. Ičeze valdusiden järgümbärdusen aigan, vn 210 edel m.e. sügüz'kun 10. päivän, imperatoran heng mäni Ülähäižele [[Šacü]]-lidnan pert'kulus (Päivnouzmaine Kitai) kahted kud matkad pälidnaspäi<ref>O'Hagan Muqian Luo, Paul. 讀名人小傳學英文: ''famous people'' (Tetabad ristitud). 寂天文化 publishing, 2006. — Lp. 16. ISBN 986-184-045-1, ISBN 978-986-184-045-1.</ref>. Hän läžui da koli hillän morindan tagut, «kolmatomuden eliksiran» pilülid [[artut'|artutinke]] ottes südäimehe<ref>Wright, David Curtis. ''The History of China'' (Kitain istorii). Greenwood Publishing Group, 2001. — Lp. 49. ISBN 0-313-30940-X. {{ref-en}}</ref>. Matkan aigan In Hu Hai (valdištmen jäl'gnik), Čžao Gao (kancelärijan pämez', evnuh) da Li Si-pänevoi kaimziba imperatorad. Edel ičeze surmad Cin' Šihuandi sädi kirjutez zavetoičendanke ičeze vanhembale In Fu Su-poigale. Kirjuteses imperator andoi imperijad hänele da käski vastata kolijan kaimdajid. Čžao Gao kancelärijan pämeheks oli velgusenke tehta štampanjäl'g kirjutesen päle da oigeta, no hän ei tegend sidä. Cin' Šihuandi koli, sen jäl'ghe [[Čžao Gao]] da [[Li Si]] ümbärziba ajoregi solakahal kalal i läz kaht kud katliba hänen surman. Hö fal'sificiruiba imperatoran zavetoičendan da paniba norembad [[Cin' Er Šihuandi|In Hu Hai]]-poigad jäl'ghižeks jäl'gnikaks, kenen näradoičijal imperator oli. Hö mugažo Cin Šihuandi-nimelpäi oigenziba vanhembale In Fu Su-poigale da Men Tän-jenaralale (varjoiči valdkundan pohjoižröunad) käsk rikta ičtaze arvostusenke rahvahan edes. Ezmäižen imperatoran surman jäl'ghe enččiden dinastijoiden polenpidajad zavodiba hänen jäl'gusen jagon. Vl 206 edel m.e. hänen jäl'gmäine heimolaine, Czi In (surman jäl'ghe Cin' San' Šihuandi — ''Koumanz' Cinin imperator''), kudamb oli jo vanaks (ei imperatoraks), oli surmitud edhetungijoil [[Han' (valdkund)|Hanin]] sodavägil, i Cinin pälidn oli muretud heil. == Kaumuz i [[terrakot]]asine armii == [[Fail:Qin dynasty bronze chariot and horses.jpg|thumb|right|250px|Bronzaine ajoregi da vall'astadud hebod Cin' Šihuandin kaumusespäi]] Kaumusen sauvomine zavodidas ani imperijan alusenpanendan jäl'ghe läz nügüd'aigašt [[Sian']]-lidnad. [[Sima Cän'|Sima Cänin]] tundištusen mödhe, 700 tuhad radnikoid da mastarid oli vedatud sen mavzolejan sauvomha. Kaumusen irdaližen seinän ühthine piduz om kuz' kilometrad. Käpin sijaduz ezmäižen imperatoran kaumžomanke oli löutud vaiše vl 1974 arheologijan tedomehil ([[Mao Dzedun]]an [[Kul'turrevolücii Kitaiš|kul'turrevolücii]] mäni lophu jo). Sen tedoiduz jätkase nügüd'aigan-ki. Imperatoran kaumsija varastab völ ičeze avaidamišt. Edel meiden aigad eraz-se piramidanvuitte sauvuz oli käpin päks. Ühten versijan mödhe, kolijaižen heng lendi taivhaze necen sauvusen kal't<ref>[http://www.utro.ru/articles/2007/07/03/660393.shtml ''Найдена дорога на небо'' (2007-07-03, Elo: te taivhazepäi om löutud). — ''Utro.ru''.] {{ref-ru}}</ref>. Äiluguine [[terrakotasine armii]] oli sättud kaimdamha imperatorad sil mal. Läz 8 tuhad saldatoid, mugažo soitvändajad, valdkundmehed da akrobatad, om löutud sigä. Kaikuččen ristitun mod om erazvuitte, i hibjad oliba mujutadud kirjavaks enččikš (nügüd' muju om vaiše erasil sijil). Ičeze edelkävujiden erineden, imperator pučihe äiluguižiš ristituiden andakstondoišpäi, no hänen 48 naložnicoid mahapanihe eläbalaz sigä-žo. Vl 1987 Cin' Šihuanan-kaumusen kompleks om pandud [[UNESCO|UNESCO:n]] [[Mail'man jäl'guz|Mail'man kul'turjäl'gusiden objektoiden nimikirjuteshe]] ezmäižeks Kitain objektoišpäi. == Fil'mad Cin' Šihuandiš == * Vl 2002 [[Čžan Imou]] fil'mzi «[[Vägimez' (fil'm, 2002)|Vägimez']]»-fil'm satusetoman rikojan polhe. Mugoižed rikojad tegiba äi imperatoran rikondnaprindoid hänen elos. Nece fil'mdand linni kaikiš kal'hembaks Kitain istorijas sil aigal. * Vl 2008 edestihe «[[Mumii: Drakoniden imperatoran kaumuz]]»-fil'm. [[Džet Li]] edesti Cin' Šihuandin-rol' neciš [[Gollivud]]an blokbasteras. == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Kitain imperatorad]] [[Kategorii:Kitain istorii]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Kitaihe]] [[Kategorii:Sündnuded Hebeihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 259 edel m.e.]] [[Kategorii:Kolnuded Kitaiš]] [[Kategorii:Kolnuded Sianiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 210 edel m.e.]] [[Kategorii:Kolnuded heinkun 12. päiväl]] sllv5qzouk3ndgk129zvpf4bokv8fhs 0 15001 186671 139816 2026-04-10T08:04:26Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186671 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = JStalin Secretary general CCCP 1942.jpg | описание изображения = Iosif Stalin läz 1942. vot }} '''Iosif Vissarionovič Stalin''' ({{lang-ru|Ста́лин}}), todesine kanzannimi oli '''Džugašvili''' ({{lang-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{lang-ru|Ио́сиф Виссарио́нович Джугашви́ли}}; sünd. [[18. tal'vku|6 (18). tal'vku]] [[1878]], [[Gori]], [[Tiflisan gubernii]], [[Venäman imperii]] — kol. [[5. keväz'ku]] [[1953]], Volinskoje (nüg. [[Moskv]]an territorijal), Kuncevon rajon, [[Moskvan agj]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) oli venämalaine revolücioner, [[NSTÜ|Nevondkundaližen Ühtištusen]] [[NÜKP|Kompartijan]] generaline sekretar' (vs 1922 sulakun 3. päiväspäi surmhasai). Valdkundan pämez' de-fakto 1920-nziden voziden lopuspäi surmhasai. NSTÜ:n sodavägiden päkäsknik (19.07.1941-3.03.1947 — radnikusel kaičendministran sijas). Nevondkundaližen Ühtištusen jenaralissimus (1945). Stalinan tobmuz harakterizuihe [[avtokratii|avtokratijal]], personan kul'tal, partijan da valdkundan aluzkundoiden ühthekazvandal. Hered [[industrialine revolücii|industrializacii]] mäni ühten aigan illegitimižidenke repressijoidenke, rahvahiden [[deportacii|deportacijanke]], [[Toine mail'man soda|Toiženke mail'man sodanke]]. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Venälaižen valdkundan pämehed]] [[Kategorii:NSTÜ:n pämehed]] [[Kategorii:NSTÜ:n sodapämehed]] [[Kategorii:Venäman politikanmehed]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Gorihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1878]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 18. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Moskvas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1953]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 5. päiväl]] k988061nmtrwavltnumr0wkr4bvxtfj 0 15017 186658 186058 2026-04-09T12:15:59Z Motoranger 10577 +nimen virkand 186658 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Mao Tse Tung.jpg | описание изображения = Mao Czedun voden 1950 kül'mkus, [[Pekin]] }} '''Mao Czedun''' ({{lang-zh|毛澤東}}, kebnenzoittud: 毛泽东, pin'jin': ''Máo Zédōng'', virkand [mǎʊ tsɤ̌.tʊ́ŋ]; sünd. [[26. tal'vku]] [[1893]], Šaošan'-külä läz [[Čanš]]ad, [[Hunan']]-agj, [[Cin (imperii)|Cin-imperii]] — kol. [[9. sügüz'ku]] [[1976]], [[Pekin]], [[Kitai]]) oli kitajižen valdkundan šingotai. == Biografii == «Sur' peramez'» oli sündnu penen Mao Ičan-manpidajan i Ven' Cimei-kodiemägan kanzha. Mao om kanzannimi, Czedun — nimi. Norembaižen oli [[buddizm]]an uskojan. Okai školan opendust 13-voččes igäs i lugi kirjoid, no sid' openui koumes školas vaumitades üläopendusele. Oigendeli kirjutusid aiglehtesihe, radoi kirjištos. Openzihe Hunanin universitetas, [[maoizm]]an päteoretik. Pit'kan aigan oli [[Kitain kommunistine partii|Kitain kompartijan]] Keskuzkomitetan ezimehen (vs 1943 keväz'kun 20. päiväspäi surmhasai). Tuli tobmuden pähä [[Kitain rahvahanikoiden soda]]n vägestusiden ühteks käsknikoišpäi [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ:n]] kaikenvuiččel abul. == Valdkundaline ohjanduz == Mao Czedun tedištoiti Kitain Rahvahaližen Tazovaldkundan sündundas vn 1949 1. päiväl redukud [[Tän'an'men']]-verajaspäi, oli valdkundan pämehen (27.09.1954—27.04.1959). Valdkundan šingotai vedi severz'-se znamasižid haškuid da kampanijoid Kompartijan ezimeheks, kaikiš tetabad — agrarine reform i jügedan tegimišton šingotez, vižvoččed planad, «[[Sur' hüpähtuz]]» i «[[Kul'turrevolücii Kitaiš|Kul'turrevolücii]]» (1966−1976). Tobmuden voded harakterizuihe personan kul'tal, verevil repressijoil, kudambiden polhe lajihe toižiš [[socializm|socialistižiš]] valdkundoiš eskai, pagižmata kapitalizman mail'mas. == Kanz == Mao oli naižiš nelläšti, kuz' last oma sündnuded. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://www.discoverchinatours.com/china-tours/CPCS02.html Matk Maon sijidme ''discoverchinatours.com''-saital.] {{ref-en}} [[Kategorii:Maoizm]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Kitain istorii]] [[Kategorii:Kitain Rahvahaližen Tazovaldkundan ezimehed]] [[Kategorii:Kitain kommunistine partii]] [[Kategorii:Kitain kommunistižen partijan ohjandajad]] [[Kategorii:Marksistad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Hunanihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1893]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 26. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Pekinas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1976]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 9. päiväl]] gb6gnviisd52sn4fy04jwf7fmdf2y9f 0 15251 186672 139795 2026-04-10T08:12:53Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186672 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii}} [[Fail:Territorial changes of the Ottoman Empire 1566.jpg|thumb|left|250px|Osmanan imperijan territorii oli kaikiš suremb Suleimanan I ohjandusen jäl'gmäižel vodel.]] '''Suleiman I Čomakulu''' vai '''Suleiman Kanuni''' ({{lang-ota|سلطان سليمان اول}} ''Süleymân-ı evvel''; nüg. {{lang-tr|I. Süleyman}} [biɾinˈdʒi sylejˈman], ''Kanunî Sultan Süleyman'' vai ''Muhteşem Süleyman''; sünd. [[6. kül'mku]] [[1494]], [[Trabzon]], [[Osmanan imperii]] — kol. [[6. sügüz'ku]] [[1566]], läz [[Sigetvar]]-lidnust, [[Mad'jaranma|Mad'jaranman kunigahuz]], Osmanan imperii) oli [[Osmanan imperii|Osmanan imperijan]] kümnenz' sultan, ohjanzi vn 1520 sügüz'kun 22. päiväspäi surmhasai. Om kaikiš tutabamb [[Osmanad|Osmanoiden]] dinastijaspäi. == Sodamatkad == Suleiman Ezmäine tuli valdištmele 26-voččel i jätksi ičeze [[Selim I]]-tatan sodoid. Kaik tegi koumetoštkümne sodamatkoid. Kaikenaigaižed sodad Mad'jaranmas augotihe hänen londoišpäi. Voz' voden jäl'ghe Läheližen Päivnouzmman da Pohjoižen Afrikan ogibalad territorijad kändihe Osmanan imperijan vassaloikš. Anastandan onetomad naprindad oliba Bavarijas, Čehijas, Venän territorijal, Mal'tan sarel. Sur'kulu laivišt laski anastada äjid sarid [[Keskmeri|Keskmeren]] päivnouzmas, otta [[Rusked meri|Rusttad mert]] portugalijalaižil lühüdaks aigaks. == Personaline elo == Suleiman I oli tiran, borcui korrupcijanke, no sauvoi školoid-ki, kirjuti runoid, oli mel'dünu juvelirtöihe. Nell' naložnicad oli sultanal. Koume heišpäi sündutiba sultanale kibukahid poigid, kudambad koliba vagahaižil völ. Naind sädihe vaiše ühtenke — navedijoidenke Hürrem-naložnicanke, tetab Roksolana-nimenke Evropas. Viž poigad da üks' tütär sabustiba täuz'igäižut, heišpäi kaik päiči ühtes poigas oliba Hürreman lapsikš. Üks' Roksolanan poigišpäi kändihe tatan jäl'ghetulijaks — [[Selim II]]. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Osmanan imperii]] [[Kategorii:Osmanad]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Osmanan imperijan runokirjutajad]] [[Kategorii:Runokirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Trabzonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1494]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 6. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Mad'jaranmas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1566]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 6. päiväl]] rhzuedo1xrlkxc6n8asytwmclhshvrv 0 20767 186670 186007 2026-04-10T07:58:21Z Motoranger 10577 formitez 186670 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = FDR 1944 Color Portrait.tif | описание изображения = Franklin Ruzvel'tan fotoportret vn 1944 valičendkompanijan aigan }} '''Franklin Delano Ruzvel't''' ({{lang-en|Franklin Delano Roosevelt}} [ˈfræŋklɪn ˈdɛlənoʊ ˈroʊzəˌvɛlt], anglijankel'ne järgeline lühenduz: ''FDR''; sünd. [[30. viluku]] [[1882]], Springvud-usadib, Haid Park, [[Nju Jork (štat)|Nju-Jork-štat]], [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]] — kol. [[12. sulaku]] [[1945]], Uorm-Springs-rezidencii, [[Džordžii]], AÜV) oli AÜV:oiden 32nz' prezident (4. keväz'ku 1933 — 12. sulaku 1945). Oli [[AÜV:oiden Demokratine partii|Demokratižen partijan]] ühtnijan. Edeline prezident oli [[Gerbert Guver]], jäl'ghine — [[Garri Trumen]]. == Biografii == Franklinan kazvatajad oliba štatan aristokratijaspäi, Džeims Ruzvel't-biznesmen (akcijoiden pidai, koli vl 1900) i Sara Enn Delano Ruzvel't. Franklinal Džeims-vell' oli. Tuleban aigan prezident openui Garvardan kolledžas (1900−1904, bakalavran arv), sid' Kolumbijan universitetan oiktusenškolas (1905−1907), oli pästtud advokataks i zavodi kar'jerad [[Uoll Strit]]an juridižes firmas. Ruzvel't oli valitud politikanmeheks da radoi [[Nju Jork (štat)|Nju Jork-štatan]] Senatas (1911−1913), oli Nju Jork-štatan gubernatoran (1929−1932) i zavodi verod lodelta valičijoidenke radion kal't («lodud ledenno/hil'mätonno»). Radoi valdkundmehen, vll 1913−1920 oli AÜV:oiden sodamerivägiden ministran abunikaks. Napri valitas AÜV:oiden Kongressha senatoraks vl 1914 i varaprezidentaks vl 1920, no sai kilt. Vspäi 1921 mokičihe periodižes [[ičeze kibu]]späi. Prezident koli verenviškaidusespäi päaivohe, om mahapandud sündundan tahos. == Prezidentan strokud == Franklin Delano Ruzvel't oli üks'jäine Ühtenzoittud Valdkundoiden prezident, kudambad valitihe enamba mi kahteks strokuks, vll 1932, 1936, 1940 i 1944. Ohjanzi [[Sur' depressii|Suren depressijan]] i [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan, andoi äi vägid varmitamha gitleranvastašt koalicijad, ezitoti [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] projektad, oli Kahtenden (ekonomižen) billän oiktusiš sädajan (1944, Kongress blokirui). == Kanz == Eleonora Ruzvel't (1884−1962) oli ak vn 1905 17. päiväspäi keväz'kud Franklinan surmhasai. Sündutihe kuz' last, viž poigad: Džeims, Franklin (koli vagahaižel), Elliott, Franklin Delano-noremb, Džon, i Anna-tütär. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://fdrlibrary.org/ Franklin Ruzvel'tan kirjišt da muzei (''fdrlibrary.org'').] {{ref-en}} [[Kategorii:AÜV:oiden prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:AÜV:oiden Demokratižen partijan ühtnijad]] [[Kategorii:Sündnuded Nju Jork-štatha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1882]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Džordžijas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1945]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 12. päiväl]] 5o2fbghdqrvk5znkaamn4nxhzuzu5yv 0 23002 186665 186470 2026-04-10T02:03:14Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186665 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Kwame Nkrumah - The National Archives UK - CO 1069-50-1.jpg | описание изображения = Kvame Nkruma 1950-nzil vozil }} '''Frensis Nvia Kofi Kvame Nkruma''' ({{lang-en|Francis Nwia Kofie Kwame Nkrumah}} [ənˈkruːmə]; sünd. [[21. sügüz'ku]] [[1909]], Nkroful-külä [[Britanijan Kuldrand]]an suvipäivlaskmas, nüg. [[Gan]] — kol. [[27. sulaku]] [[1972]], [[Buharest]], [[Romanii]]) oli ripmatoman [[Gan]]an ezmäine päministr (1957−1960) i ezmäine prezident (1960−1966), mugažo radoi Britanijan Kuldrandan päministran (1952−1957). Sai fel'dmaršalan sodaarvod (1965). Kvame Nkruma oli filosofan, sociologan, politologan, kirjuti anglijan kelel. [[Panafrikanizm]]an koncepcijan polenpidajai, zavodi Afrikan ühtenzoitust Ganan i Gvinejan Ühtnendan sädandal (1959). Afrikan Ühtmuden Organizacijan (1963−2002) üks' alusenpanijoišpäi, vspäi 2002 [[Afrikanine Ühtištuz]] om olmas sen sijas. == Augotižlibund i openduz == Nkruma oli sündnu käziradajan-juveliran kanzha, tatal lapsed oliba toižiš-ki akoišpäi. Üks' nimišpäi ''Kvame'' znamoičeb «sobat», sündnundan nedal'päiv, hänen heimon veron mödhe. Openui sijaližes katoližes školas, hot' openduz oli maksline. Sai professionališt opendust [[Akkr]]as (1927−1930), radoi opendajan školoiš. Sai üläopendust Linkol'nan universitetas (Pensil'vanii, AÜV, 1935−1943), sid' eli i openui ekonomikad da oiktust Londonas (1945−1947). Kvame Nkruma tuli Päivlaskmaižen Afrikan üläopenikoiden ühtnendha i teravas kändihe sen varaprezidental, vaumiči 5. Panafrikašt kongressad (Mančester, reduku 1945). Vl 1947 pördui kodimale i borcui valdkundan ripmatomudehe näht. == Prezidentižuz == Gan oli poleks šingotadud ma ripmatomuden sandan aigan, kakaon surenke eksportanke, no ümbriradajata tegimištota. Nkruma valiči [[socializm]]an sauvondad sabutamha šingotadud valdkundoid ühten ristitunpol'ven aigan. Prezidentan avtoritarine politik vei Ganad finansižennoks krizisannoks i sodakukerdusennoks. Vspäi 1966 Nkruma eli [[Gvinei|Gvinejan]] [[Konakri]]-pälidnas. == Kanz == Politikanmez' oli nainu, Fatija Nkruma oli hänen ak, sündutihe koumed poigad i üht tütärt naimiželos. == Valitud tedotöd == * ''Negro History: European Government in Africa'' («Afrikalaižiden istorii: Afrikan evropine ohjastuz») // ''The Lincolnian'', 12. sulaku 1938. Lp. 2 (Linkol'nan universitet, Pensil'vanii) * ''Ghana: The Autobiography of Kwame Nkrumah'' («Gan: Kvame Nkruman avtobiografii», 1957). — ISBN 0-901787-60-4 * ''Africa Must Unite'' («Afrikale piidab ühtenzuda», 1963). — ISBN 0-901787-13-2 * ''African Personality'' («Afrikalaine person», 1963) * ''Neo-Colonialism: the Last Stage of Imperialism'' («Neokolonializm: imperializman lopuline pordaz», 1965). — ISBN 0-901787-23-X == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Ganan filosofad]] [[Kategorii:Ganan prezidentad]] [[Kategorii:Ganan päministrad]] [[Kategorii:Ganan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Panafrikanizm]] [[Kategorii:Sündnuded Ganha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1909]] [[Kategorii:Sündnuded sügüz'kun 21. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Buharestas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1972]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 29. päiväl]] r0dx0hvl1dhabcq9rdw810pwj57nl12 186666 186665 2026-04-10T02:04:13Z Motoranger 10577 186666 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Kwame Nkrumah - The National Archives UK - CO 1069-50-1.jpg | описание изображения = Kvame Nkruma 1950-nzil vozil }} '''Frensis Nvia Kofi Kvame Nkruma''' ({{lang-en|Francis Nwia Kofie Kwame Nkrumah}} [ənˈkruːmə]; sünd. [[21. sügüz'ku]] [[1909]], Nkroful-külä [[Britanijan Kuldrand]]an suvipäivlaskmas, nüg. [[Gan]] — kol. [[27. sulaku]] [[1972]], [[Buharest]], [[Romanii]]) oli ripmatoman [[Gan]]an ezmäine päministr (1957−1960) i ezmäine prezident (1960−1966), mugažo radoi Britanijan Kuldrandan päministran (1952−1957). Sai fel'dmaršalan sodaarvod (1965). Kvame Nkruma oli filosofan, sociologan, politologan, kirjuti anglijan kelel. [[Panafrikanizm]]an koncepcijan polenpidajai, zavodi Afrikan ühtenzoitust Ganan i Gvinejan Ühtnendan sädandal (1959). Afrikan Ühtmuden Organizacijan (1963−2002) üks' alusenpanijoišpäi, vspäi 2002 [[Afrikanine Ühtištuz]] om olmas sen sijas. == Augotižlibund i openduz == Nkruma oli sündnu käziradajan-juveliran kanzha, tatal lapsed oliba toižiš-ki akoišpäi. Üks' nimišpäi ''Kvame'' znamoičeb «sobat», sündnundan nedal'päiv, hänen heimon veron mödhe. Openui sijaližes katoližes školas, hot' openduz oli maksline. Sai professionališt opendust [[Akkr]]as (1927−1930), radoi opendajan školoiš. Sai üläopendust Linkol'nan universitetas (Pensil'vanii, AÜV, 1935−1943), sid' eli i openui ekonomikad da oiktust Londonas (1945−1947). Kvame Nkruma tuli Päivlaskmaižen Afrikan üläopenikoiden ühtnendha i teravas kändihe sen varaprezidental, vaumiči 5. Panafrikašt kongressad (Mančester, reduku 1945). Vl 1947 pördui kodimale i borcui valdkundan ripmatomudehe näht. == Prezidentižuz == Gan oli poleks šingotadud ma ripmatomuden sandan aigan, kakaon surenke eksportanke, no ümbriradajata tegimištota. Nkruma valiči [[socializm]]an sauvondad sabutamha šingotadud valdkundoid ühten ristitunpol'ven aigan. Prezidentan avtoritarine politik vei Ganad finansižennoks krizisannoks i sodakukerdusennoks. Vspäi 1966 Nkruma eli [[Gvinei|Gvinejan]] [[Konakri]]-pälidnas. == Kanz == Politikanmez' oli nainu, Fatija Nkruma oli hänen ak, sündutihe koumed poigad i üht tütärt naimiželos. == Valitud tedotöd == * ''Negro History: European Government in Africa'' («Afrikalaižiden istorii: Afrikan evropine ohjastuz») // ''The Lincolnian'', 12. sulaku 1938. Lp. 2 (Linkol'nan universitet, Pensil'vanii) * ''Ghana: The Autobiography of Kwame Nkrumah'' («Gan: Kvame Nkruman avtobiografii», 1957). — ISBN 0-901787-60-4 * ''Africa Must Unite'' («Afrikale piidab ühtenzuda», 1963). — ISBN 0-901787-13-2 * ''African Personality'' («Afrikalaine person», 1963) * ''Neo-Colonialism: the Last Stage of Imperialism'' («Neokolonializm: imperializman lopuline pordaz», 1965). — ISBN 0-901787-23-X == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Ganan filosofad]] [[Kategorii:Ganan prezidentad]] [[Kategorii:Ganan päministrad]] [[Kategorii:Ganan tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Panafrikanizm]] [[Kategorii:Sündnuded Ganha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1909]] [[Kategorii:Sündnuded sügüz'kun 21. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Buharestas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1972]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 27. päiväl]] afjoqgqbn3cqfv64ve8cprfawn6t9ni 0 23125 186659 151735 2026-04-09T12:41:59Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186659 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Jawaharlal Nehru’s first speech after his "Tryst with Destiny" speech.jpg | описание изображения = Džavaharlal Nerun ezmäine pagin ripmatoman valdkundan parlamentas, 1947 }} '''Džavaharlal Neru''' ({{lang-hi|जवाहरलाल नेहरू}} ''Javāharlāl Nehrū'' [ˈdʒəʋaːɦərˈlaːl ˈneːɦru], {{lang-en|Jawaharlal Nehru}} [dʒəˈwɑːhərlɑːl ˈneɪru] vai [ˈnɛruː]; sünd. [[14. kül'mku]] [[1889]], [[Prajagradž|Allahabad]] (nüg. Prajagradž), [[Britanine Indii]] — kol. [[27. semendku]] [[1964]], [[Nju Deli]], Indii) oli [[Indii]]-valdkundan šingotai, ezmäine päministr vll 1947−1964. Mez' oli [[Indira Gandi]]n tat i [[Radživ Gandi]]n ded, tetabad politikanmehed radoiba Indijan koumanden i seičemenden päministran. == Biografii == Džavaharlal oli sündnu kašmiran brahmanoiden kastan pereheze. Rahvahan tuleban aigan lider sai opendust britanižen [[Kembridž]]an Triniti-kolledžas, sid' openzihe Kembridžan universitetan juridižel fakul'tetal, sen vn 1912 pästnik. Huran politikan polenpidai, oli Indijan nacionaližen päzutandan likundan lider, sen huran palan. Hengeline [[Mahatma Gandi]]-lider oli näradoičijan, i hänen abul Neru kändihe kaikiš suremban [[Indijan rahvahaline kongress]]-partijan ezimehen. Päministran radnikusel Neru pidi neitraližust irdpol'žes politikas. Mez' oli Indijan ohjastusen rahaazjoiden, kaičendan i röunantagaižiden azjoiden ministraks mugažo. Koli vl 1964 südäikeran kurospäi. == Homaičendad == <references /> {{stub}} [[Kategorii:Indijan päministrad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Prajagradžha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1889]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 14. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Udes Deliš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1964]] [[Kategorii:Kolnuded semendkun 27. päiväl]] 8bmcn637c0yqiaujcbtanumo5v3bcji 0 34354 186668 186653 2026-04-10T02:24:36Z Motoranger 10577 formitez 186668 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Vezul'<br />Vesoul | Lidnanznam = Blason Vesoul.svg | Flag = | Lidnanznam text = Vezulin lidnanznam | Flag text = Vezulin flag | Valdkund = Francii | Eläjiden lugu = 15,078 | Voz' = 2023 | Pind = 9.07 | Fail = Vieux-Vesoul.jpg | Pämez' = Alen Kretjen<br/>(keväz'ku 2012—,<br/>mandat 2026−2032,<br/>''Alain Chrétien'') | Telefonkod = +33-384 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Carte des quartiers de Vesoul 3.jpg|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015) jagandanke fartaloikš]] '''Vezul' ''' ({{lang-fr|Vesoul}} [vəzul]) om lidn [[Francii|Francijan]] päivnouzmas, [[Burgundii — Franš-Konte]]-regionan pohjoižpäivnouzmas. Se om [[Üläson]]-departamentan administrativine keskuz i kaikiš suremb municipalitet eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vn 899 dokumentas ''Castrum Vesulium''-nimenke (Vezulii-lidnuz). Se varmitez om saudud La Motte-kukhal (375 m ü.m.t.) i nügüd'aigan formiruib lidnan keskuzpalad. Lidn om Francijan palaks rattemata vspäi 1678. 15.-18. voz'sadoiden sauvused oma kaičenus lidnan vanhas palas. Vezul' šingotase [[Peugeot]]-kompanijan (nüg. [[Stellantis]]-kompanijan pala) avtopaloiden tegimel. Azijan kinon rahvahidenkeskeine jogavozne festival'<ref>[http://cinemas-asie.com/ Azijan kinon festivalin sait (''cinemas-asie.com'').] {{ref-fr}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-fr|Le Festival international des cinémas d'Asie, FICA}}) oleleb Vezuliš vspäi 1995, se om nedalin hätkte vilukus-keväz'kus. == Geografijan andmused == [[Fail:Localisation de Vesoul (70).svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz valdkundas vn 2011 kartal]] Lidn sijadase departmentan keskuses, Düržon-jogen randal ({{lang-fr|Durgeon}} 42 km pitte, [[Son (Ronan ližajogi)|Sonan]] ližajogi), Kolombin-jogen lanktendanno sihe huralpäi ({{lang-fr|Colombine}} 31 km pitte), 213..378 m ü.m.t. korktusil. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaližen röunal. Voden keskmäine lämuz om +11,5 C°, kezakun-elokun +18,6..+20,6 C°, tal'vkun-uhokun +2,9..+3,9 C°. Ekstremumad oma −22,2 C° (viluku) i +40,5 C° (heinku, eloku). Paneb sadegid 1008 mm vodes, kuidme 70..98 mm. [[Fail:Map commune FR insee code 70550.png|thumb|left|250px|Lidnan kart ezilidnoidenke (2012)]] == Eläjad == Vl 2014 lidnan ristitišt oli 15,212 eläjad. Kaik 14,914 eläjad oli lidnas vl 2019. Kaikiš suremb ristitišt oli 18,412 eläjad vl 1982. Kaik 59 tuhad eläjid om lidnaglomeracijas, kogoneb 78 municipalitetaspäi (2014). Severz'-se üläopendusen aluzkundoid ratas lidnas. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://vesoul.fr/ Lidnan oficialine sait (''vesoul.fr'').] {{ref-fr}} {{Commons|Vesoul}} [[Kategorii:Francijan lidnad]] [[Kategorii:Burgundii — Franš-Konte]] [[Kategorii:Üläson|*]] styfnnvn90lpx8ubkastqmppwgqg7id 14 40375 186660 2026-04-09T12:45:35Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Deaths in Bucharest}} [[Kategorii:Kolnuded Romanijas|B]] [[Kategorii:Buharest]]" 186660 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Deaths in Bucharest}} [[Kategorii:Kolnuded Romanijas|B]] [[Kategorii:Buharest]] b8f5gzwy2m2g5ooa0lyecqwpy1efnsg 14 40376 186661 2026-04-09T12:48:11Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Bucharest}} [[Kategorii:Romanijan lidnoiden kategorijad]]" 186661 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Bucharest}} [[Kategorii:Romanijan lidnoiden kategorijad]] fx85xqn7562zozay5xmit154ikph9q3 14 40377 186662 2026-04-09T12:50:24Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "[[Kategorii:Romanijan lidnad|*]] [[Kategorii:Lidnoiden kategorijad valdkundoiden mödhe]]" 186662 wikitext text/x-wiki [[Kategorii:Romanijan lidnad|*]] [[Kategorii:Lidnoiden kategorijad valdkundoiden mödhe]] 3u45tdydiq0cp0e9j9d2z49icw30n1y 14 40378 186663 2026-04-09T12:52:25Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Deaths in Romania}} [[Kategorii:Romanijan personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad kolendan valdkundan mödhe|R]]" 186663 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Deaths in Romania}} [[Kategorii:Romanijan personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad kolendan valdkundan mödhe|R]] 1jp2qdy0wxw0mhr9brewav21m13rl0r 14 40379 186664 2026-04-10T01:56:41Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Births in Ghana}} [[Kategorii:Ganan personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad sündundan valdkundan mödhe|G]]" 186664 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Births in Ghana}} [[Kategorii:Ganan personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad sündundan valdkundan mödhe|G]] 4e6w596qaxkhvbsg39pekc9usbobh5f 14 40380 186673 2026-04-10T08:28:05Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Deaths in Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranman personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad kolendan valdkundan mödhe|M]]" 186673 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Deaths in Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranman personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad kolendan valdkundan mödhe|M]] eimjkdwf88miwnoghag5d0ka9oou7ol 14 40381 186674 2026-04-10T08:30:12Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:People of Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranma|P]] [[Kategorii:Personalijad valdkundoiden mödhe]]" 186674 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:People of Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranma|P]] [[Kategorii:Personalijad valdkundoiden mödhe]] 81ldsy1d01hrrjkj2y02r931guvhdya 14 40382 186676 2026-04-10T08:48:29Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "{{Commons|Category:Births in Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranman personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad sündundan valdkundan mödhe|M]]" 186676 wikitext text/x-wiki {{Commons|Category:Births in Hungary}} [[Kategorii:Mad'jaranman personalijad|*]] [[Kategorii:Personalijad sündundan valdkundan mödhe|M]] 49t0srsvnnrbtzyljn31sb9n6s8m0vg