Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 240 186756 173622 2026-04-15T05:40:27Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186756 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Boris Yeltsin Kremlin.ru.jpg | описание изображения = Boris Nikolajevič Jel'cin, oficialine fotokuva vn 1997 1. päiväl semendkud }} '''Boris Nikolajevič Jel'cin''' ({{lang-ru|Бори́с Никола́евич Е́льцин}}; sünd. [[1. uhoku]] [[1931]], [[Butk (žilo)|Butk]]-žilo, [[Uralan agj]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[23. sulaku]] [[2007]], [[Moskv]], [[Venäma]]) oli [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] ezmäine prezident (1991−1999). [[Nevondkundaližen Ühtištusen Kommunistine partii|NÜKP:n]] ühtnii vll 1961−1990, sid' ei ühtnend partijoihe. Venäman kundaliž-politižen i ekonomižen sauvusen radikaline reformator. Prezidentan strokud mülütiba nenid aigtegoid: valdankukerdusen naprind vn 1991 elokus, NSTÜ:n čihodamine, tavararvoiden liberalizacii vn 1992 augus, valdkundaližiden edheotandoiden massine privatizacii, borcuind [[Venälaižen Federacijan Kommunistine partii|VFKP:d]] vaste, impičmentan naprindad vll 1993 i 1999, Ülembaižen Nevondkundan küksend, [[Venälaižen Federacijan Federaline suim|kaks'kodižen parlamentan]] alusenpanend i vn 1993 [[Venäman konstitucii|Venäman konstitucijan]] vahvištand, ezmäine soda Čečenijas (1994−1996), vn 1998 defolt. == Laps'aig da noruz' == Boris Jel'cin oli sündunu Butk-žilho (''Butka'') vodel 1931. Hänen kazvatajad, raskulačud manmehed, eliba kollektivizacijan jügedusiš läbi. Nikolai Jel'cin-tat oli pusepän, Klavdija Jel'cina-mam radoi omblijan. Borisan Ignatii Jel'cin-ded oli elokahan manmehen, no 1930-nzil vozil oli tedotadud kulakaks i kükstud kaikenke kanzanke Nadeždinskha, siš koli-ki. Vl 1932 kanz sirdi [[Kazan'|Kazanihe]]. Sigä vodel 1934 Borisan Nikolai Jel'cin-tat oli ottud arestan alle ühtes vellenke da toižidenke radnikoidenke väritusen tagut nevondkundaliženvastaižes agitacijas. Oli sittud i oigetud sauvomha «Moskv — Volg»-kanalad. Boris eli tatan arestan al läbi, voikaškanzi magadamha. Nikolai Jel'cinan arestan jäl'ghe kanz oli kükstud barakaspäi, no Vasilii Petrov-feršalan kanz oti kodihe heid. Vl 1936 Nikolai oli pästtud edel strokud i pördui Kazanihe, eläškanzi siš-žo pertiš. Möhemba Jel'cinan Naina-ak osti faterad Kazaniš Petrovoiden Nina-tütren täht spasiboičendaks abus. Vl 1937 toine Mihail-poig sündui Jel'cinal, vl 1944 Valentina-tütär om sündnu. Mihailan sündundan jäl'ghe kanz sirdi Uralan [[Berezniki]]he, siš Nikolai sai radsijad «Sevuralträzstroi»-aluzkundas i kalijan kombinatal. Boris oli lähemba mamale, mi tatale, kudamb kävuti vägivaldad kanzas paksus. Vll 1939−1949 Jel'cin openui raudteškolas i sid' mez'školas A.S. Puškinan nimed. Pagiži prihaižidenke tobjimalaz, oli aktivižen pioneran i komsomol'can, no ei olend lideran niiš organizacijoiš. Hän lopi školan čomal ičtazevedändal, sai hüvid arvoid predmetoiden enambusel. Boris Jel'cinal ei olend kaht sor'med da koumanden falangad hural kädel. Hänen sanoiden mödhe, hän kadoti niid granatan poukahtusen tagut, mittušt napri oppida hämäral. Sen travman taguiči hän ei služind armijas. Vl 1949 Jel'cin openui Uralan politehnižen institutan sauvondan fakul'tetas. Sport vändi tärktad rolid hänen elos, šingotaškanzi lideran mahtoid. Vl 1952 oli naižiden voleiboljoukun pätreneran, vl 1954 kändihe lidnan «Burevestnik»-ühthižjoukun ühtnijaks, ühtni NSTÜ:n čempionatha. Vl 1952 oti akademišt lebuaigad läžundan tagut. Vl 1955 oli pästnus universitetaspäi, sai inženeran-sauvojan arvod. Hänen diplomtö oli tehtud ühtes kus koumen sijas ühtnendan voleibolkonkursoihe tagut. Institutas hän tegi tundmust Naina Girinanke, kudamb kändihe hänen akaks vodel 1956. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Борис Николаевич Ельцин}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Venälaižen Federacijan prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Uralan agjaha]] [[Kategorii:Sündnuded Sverdlovskan agjaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1931]] [[Kategorii:Sündnuded uhokun 1. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Moskvas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2007]] [[Kategorii:Kolnuded sulakun 23. päiväl]] s83kn3pgen6w7j9cosxaxttxxcwfqb1 0 1093 186751 145292 2026-04-14T17:02:24Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186751 wikitext text/x-wiki {{Personalii}} [[Fail:МелентьеваМария.jpg|thumb|right|250px|Marija Melent'jevan muštpacaz [[Petroskoi]]š]] '''Marija Melent'jeva''' ({{lang-ru|Мария Владимировна Мелентьева}}; sünd. [[24. viluku]] [[1924]], [[Präž]], [[Karjalan ANST]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[2. heinku]] [[1943]], Kirvezmägi-külä, [[Karjalaiž-Suomen NST]], NSTÜ) oli [[karjalaižed|karjalaine]] partizan, [[Nevondkundaližen Ühtištusen vägimez']]. Naine oli tedištelijan, putui plenha Suomenman sodavägile i amptihe händast. Marija oli sündnu manmehiden kanzha. Oli pästtud Präžan školaspäi i radoi sanitaral [[Segež]]an gospitališ. Ühtni [[Toine mail'man soda|Surhe sodaha]] vspäi 1942. Anttihe naižele Nevondkundaližen Ühtištusen vägimez'-arvod surman jäl'ghe, vn 1943 25. päiväl sügüz'kud. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Toižen mail'man sodan partizanad]] [[Kategorii:Suren Tatanmaižen sodan partizanad]] [[Kategorii:Karjalaižed]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Präžan rahvahaližhe rajonha]] [[Kategorii:Sündnuded Präžha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1924]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 24. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Karjalan Tazovaldkundas]] [[Kategorii:Kolnuded Medvežjegorskan rajonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1943]] [[Kategorii:Kolnuded heinkun 2. päiväl]] 9ayicr61na6gm55voolbdafb3ag14j5 0 1846 186755 158559 2026-04-15T03:07:37Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186755 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Kaarlo Juho Ståhlberg.jpg | описание изображения = Kaarlo Juho Stol'berg vl 1919 }} '''Kaarlo Juho Stol'berg''' ({{lang-fi|Kaarlo Juho Ståhlberg}} [ˈkɑːrlo ˈjuho ˈstoːlbæri], {{lang-sv|Carl Johan Ståhlberg}} [kɑːrl ˈjuːhɑn ˈstoːlbærj]; sünd. [[28. viluku]] [[1865]], [[Suomussalmi]], [[Suomenman Sur' ruhtinazkund]], [[Venäman imperii]] — kol. [[22. sügüz'ku]] [[1952]], [[Hel'sinki]], [[Suomenma]]) oli [[Suomenma|Suomenman Tazovaldkundan]] ezmäižen prezidentan (1919, 26. heinku — 1925, 2. keväz'ku), [[ročilaižed|ročin]] augotižlibundanke. == Biografii == Tuleban aigan politikanmez' oli sündnu pastoran kanzha. Zavodi opendust [[Laht (lidn)|Laht]]-lidnan keskškolas, no pereh sirdi [[Oulu]]hu tatan surman jäl'ghe jügedan rahaolendan tagut. Vl 1889 Kaarlo Juho sai oiktusen bakalavran arvod opendusen jäl'ghe Aleksandr-imperatoran universitetas (Hel'sinki), siš-žo vaumiči doktoranturad vl 1893 i kändihe docentaks jäl'ghižel vodel. [[Molembiden oiktusiden tedodoktor]]. Vll 1908−1918 oli universitetan administrativižen oiktusen professoran Hel'sinkiš. Vll 1898−1903 mez' radoi Suomenman senatan sekretarin, vll 1914−1915 — parlamentan ezimehen. Vl 1917 oli Konstitucižen Nevondkundan ezimehen, sen aluzkundan pämet oli valdkundaližen sisteman sädand sanuden ripmatomut Suomenman täht. Prezidentan strokun jäl'ghe Stol'berg oli otnus politikha elon lophusai, ühtni prezidentan valičendoihe kandidataks kaks' kerdad. == Kanz == Mez' oli naižiš vspäi 1893, oti Irena Väl'bergad akaks (''Hedvig Irene Wåhlberg''), sündutihe kuz' last naimiželos: Kaarlo (1894–1977), Aino (1895–1974), Elli (1899–1986), Aune (1901–1967), Juho (1907–1973), i Küllikki (''Kyllikki'', 1908–1994). Vl 1917 Irena-ak koli, i Stol'berg oli naižiš kahten kerdan vspäi 1920, Ester-kirjutai da pedagog oli hänen ak (1870–1950, ''Ester Ståhlberg'', neiččel Elfving, ezmäižen lähtendan mehele jäl'ghe ''Hällström''). Ester oli Suomenman Ezmäižen Emändan. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suomenman prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Venäman imperijha]] [[Kategorii:Sündnuded Suomenmaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1865]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 28. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Hel'sinkiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1952]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 22. päiväl]] hemzfakc2rl4fub90v2lvb2ca33rvnw 0 1848 186749 158574 2026-04-14T16:50:50Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186749 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Lauri Kristian Relander.png | описание изображения = Lauri Kristian Relander, vn 1925 fotokuva }} '''Lauri Kristian Relander''' (mugažo [[suomen kel'|suomen kelel]], virktas [ˈlɑu̯ri ˈkristiɑ̯n reˈlɑndær], {{lang-sv|Lars Kristian Relander}}; sünd. [[31. semendku]] [[1883]], [[Kurkijoki]]-žilo (nüg. [[Lahdenpohjan rajon]]as), [[Sur' Suomenman gercogkund]], [[Venäman imperii]] — kol. [[9. uhoku]] [[1942]], [[Hel'sinki]], [[Suomenma]]) oli [[Suomenma|Suomenman Tazovaldkundan]] kahtenden prezidentan (2. keväz'ku 1925 — 2. keväz'ku 1931). == Biografii == Lauri oli sündnu Kurkijokin maižanduzškolan Eval'd Kristian Relander-direktoran kanzha, mam oli Gertruda Maria Olsoni. Lauri oli pästnus Kurkijokin keskškolaspäi i maižanduzškolaspäi (agronom), openui [[Viipur]]in realižes liceiš, sid' tuli openumha universitetha Aleksandr-imperatoran nimed (Hel'sinki). Opendusen mödhe oli filosofijan magistran, vl 1914 sai filosofijan doktoran arvod. Vll 1908−1917 tegi tedoiduztöid maižanduzkodvindstancijal Hel'sinkiš, sädi [[kagr]]an kuz' ut sortud. Vll 1910−1913 i 1917−1920 Lauri Kristian Relander oli valitud avtonomijan i sid' valdkundan parlamentha Agrarine ühtištuz-partijaspäi (vspäi 1965 Keskusen partii, vspäi 1988 [[Suomenman keskuz (partii)|Suomenman keskuz]]). Kändihe ühteks lideroišpäi, i vspäi 1919 oli parlamentan ezimehen. Vll 1920−1925 politikanmez' radoi [[Viirupin gubernii|Viirupin gubernijan]] gubernatoran. Prezidentan radnikusel ajeli lähižihe verhiže maihe paksus i napri panda eloho meletust Baltijan meren regionan maiden ühthižes organizacijas. Prezidentan strokun jäl'ghe mez' oli ''Suomen maalaisten paloapuyhdistys''-varmituzkompanijan direktoran ičeze surmhasai. Koli südäikurospäi vl 1942, om mahapandud Hel'sinkin valdkundaližes Hietaniemi-kaumžomas. == Kanz == Vl 1905 mez' nai, oti Signa Maria Östermanad (1886−1962) akaks. Lauri i Signa Relanderad sündutiba da kazvatiba Maja-Lisa-tütärt (1907–1990) i Ragnar-poigad (1910–1970) naimiželos. Signa Relander oli Suomenman Ezmäižen Emändan ičeze mužikan prezidentan strokun aigan. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suomenman prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Venäman imperijha]] [[Kategorii:Sündnuded Lahdenpohjan rajonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1883]] [[Kategorii:Sündnuded semendkun 31. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Hel'sinkiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1942]] [[Kategorii:Kolnuded uhokun 9. päiväl]] anlyyvigfyoj0phxwgjr2dqh1qp4foq 0 2523 186760 101729 2026-04-15T05:54:45Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186760 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Koningin Beatrix in Vries.jpg | описание изображения = Beatriks-kunigaznaine vn 2008 semendkus, Alamad }} '''Beatriks Vil'gel'mina Armgard''' ({{lang-nl|Beatrix Wilhelmina Armgard}} [ˈbeːjaːtrɪks ˌʋɪlɦɛlˈminaː ˈʔɑr(ə)mɡɑrt]; sünd. [[31. viluku]] [[1938]], [[Barn (Alamad)|Barn]], [[Alamad]]) oli [[Alamad|Alamaiden]] kunigaznaižeks vn 1980 sulakun 30. päiväspäi. Vl 2013 sulakun 30. päiväl pučihe tobmudespäi [[Villem-Aleksandr]]-poigan ližaks. Nügüd' om Alamaiden princessaks. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Monarhad]] [[Kategorii:Alamaiden kunigaznaižed]] [[Kategorii:Alamad]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Alamaihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1938]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 31. päiväl]] [[Kategorii:Oranžan da Nassaun dinastii]] 54m56r1vn7jxes9gco5kcq7spwvna7n 0 3460 186759 158280 2026-04-15T05:51:35Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorii+ 186759 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Sali Berisha (cropped).jpg | описание изображения = Sali Beriša vn 2009 sulakus }} '''Sali Ram Beriša''' ({{lang-sq|Sali Ram Berisha}} [saˈli bɛˈɾiʃa]; sünd. [[15. reduku]] [[1944]], [[Tropoi]], [[Albanii]]) om ranu [[Albanii|Albanijan]] päministran (2005−2013), mugažo 3. [[Albanii|Albanijan]] prezidentan (1992−1997). == Biografii== Mez' om sündnu pohjoižhe Tropoi-lidnha — Beriš-klanan keskushe. Sali sai üläopendust Tiranan universitetas (1967), jätksi opendamišt Parižas (Francii) specializacijanke gemodinamikas. Vll 1980−1990 radoi Tiranan universitetan opendajan. Sai filosofijan tedodoktoran arvod. Oli otnus südäikeran hirurgijha. Berišan politine kar'jer zavodihe Albanijan tön partijan ühtnijaks, konz äi aigad oli völ Berlinan seinän lanktendhasai. Hän holiti lekarikš-kardiologaks partijan Keskuzkomitetan Politbüron ühtnijoid, heiden kesken [[Enver Hodža]]d-ki. Vn 1990 tal'vkus Sali Beriša pid'oiteli üläopenikoiden likundad massižiden protestoiden aigan, sai tetabut kommunistižen režiman publižel kritikal i demokratižiden reformiden kucundal, i muga putui oppozicijan ohjanduzkundha. Vl 1991 Beriša kändihe Albanijan Demokratižen partijan pämeheks, se partii om valdkundan kahten päižen partijan keskes nügüd'aigan. == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Albanijan prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Albanijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1944]] [[Kategorii:Sündnuded redukun 15. päiväl]] am9rirfyhktvl0nm2narlpsxodmxc6j 0 3797 186764 181735 2026-04-15T06:18:31Z Motoranger 10577 kategorijad+, painendad nimes 186764 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Леонид Гайдай (1974) (cropped).jpg | описание изображения = Leonid Gaidai vl 1974 }} '''Leonid Iovič Gaidai''' ({{lang-ru|Леони́д Ио́вич Гайда́й}}; sünd. [[30. viluku]] [[1923]], [[Svobodnii (Amuran agj)]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[19. kül'mku]] [[1993]], [[Moskv]], [[Venäma]]) oli tetab [[Nevondkundaline Ühtištuz|nevondkundaline]] režissör, kinoscenarist i akt'or. Sai NSTÜ:n rahvahan artist-arvod vl 1989. == Biografii == Tuleban aigan režissör oli sündnu raudteradnikan kanzha koumandeks poigaks. Kanz sirdi [[Čit]]ha, sid' [[Irkutsk]]an ezilidnha. Mez' ühthi [[Toine mail'man soda|Toižhe mail'man sodha]]. Vl 1947 oli pastnikan teatraližes studijaspäi Irkutskan agjan dramteatranno, kus oli otnus akt'oran i pidatusen radnikan. Openui [[VGIK|VGIK:an]] režissöran fakul'tetas vll 1949−1955. Vspäi 1955 oli ranu «[[Mosfil'm]]»-kinostudijan režissöraks. Debütirui «Pit'k matk»-fil'manke vl 1956. == Fil'mad režissöraks == * [[Hätkeline matk (fil'm)|Hätkeline matk]] (1956) * [[Oluh oiktas polespäi]] (1958) * [[Eläbzdunu koumašti]] (1960) * [[Barbos-ižakoir i järgeližusetoi kross]] (1961) * [[Samogonššikad]] (1962) * [[Azjaližed ristitud (fil'm)|Azjaližed ristitud]] (1962) * [[Operacii «I» da toižed Šurikan ozaitelemižed]] (1965) * [[Kavkazalaine tabanu vai Šurikan uded tegod]] (1966) * [[Brilliantine käzi]] (1968) * [[12 ištint (fil'm, 1971)|12 ištint]] (1971) * [[Ivan Vasil'jevič vajehtab professijan]] (1973) * [[Ei voi olda! (fil'm)|Ei voi olda!]] (1975) * [[Inkognito Piterišpäi]] (1977) * [[Matk viriš]] (1980) * [[Sportloto-82]] (1982) * [[Varukahašti elon täht!]] (1985) * [[Privatine detektiv vai «Kooperacii»-operacii]] (1989) * [[Deribasovskail om hüvä sä vai Braiton-Bičul vihmub möst]] (1992) == Homaičendad == <references/> {{Leonid Gaidajan fil'mad}} [[Kategorii:Leonid Gaidai| ]] [[Kategorii:NSTÜ:n režissörad]] [[Kategorii:NSTÜ:n scenaristad]] [[Kategorii:Kinoscenaristad]] [[Kategorii:NSTÜ:n akt'orad]] [[Kategorii:Akt'orad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Scenaristad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Režissörad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Amuran agjaha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1923]] [[Kategorii:Sündnuded vilukun 30. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Moskvas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1993]] [[Kategorii:Kolnuded kül'mkun 19. päiväl]] fivyjr0up1llkcknth5949ahnqo9g4q 0 3894 186757 155746 2026-04-15T05:44:41Z Motoranger 10577 +kategorii, +painendad 186757 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Igor Denisov 2016.jpg | описание изображения = Igor' Denisov vn 2016 sügüz'kus }} '''Igor' Denisov''' ({{lang-ru|И́горь Владимирович Дени́сов}}; sünd. [[17. semendku]] [[1984]], [[Piter|Leningrad]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) om venämalaine futbolist, [[pol'kaičii (futbol)|pol'kaičii]]. Venäman sportan arvostadud mastar (2008). Nügüdläine [[FK Lokomotiv (Moskv)|Lokomotivan]] da [[Venäma]]n ühthižjoukun pol'kaičii. [[FK Zenit Piter|Zenitan]] enzne vändai (2002—2013). == Homaičendad == <references/> {{stub}} [[Kategorii:Lokomotiv (Moskv)]] [[Kategorii:Zenit]] [[Kategorii:Venäman futbolistad]] [[Kategorii:Futbolistad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Piterihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1984]] [[Kategorii:Sündnuded semendkun 17. päiväl]] shmgyum7acxce7vh1tnq0i6ctcazzfu 0 4093 186761 186170 2026-04-15T05:58:12Z Motoranger 10577 kategorii+, painendad nimes 186761 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Dmitry Medvedev with Nikita Belykh 14 May 2009 1.jpg | описание изображения = [[Dmitrii Medvedev]] i Nikita Belih vn 2009 semendkus }} '''Nikita Jur'jevič Belih''' ({{lang-ru|Ники́та Ю́рьевич Белы́х}}; sünd. [[13. kezaku]] [[1975]], [[Perm']], [[Permin agj]], [[Venäman NFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) om [[venäma]]laine politikanmez' da ekonomist. == Biografii == Nikita Belih om sündnu radnikoičijoiden kanzha. Tat i mam — tedoiden kandidatad. Politikanmez' om Permin valdkundaližen universitetan pästnik, sen ekonomižen fakul'tetan. Openui universitetan aspiranturas, mäni stažiruindas läbi [[Oksford]]as, ekonomižiden i istorižiden tedoiden kandidat. Vll 2001−2004 i 2007−2008 Belih oli valitud i radoi deputatan Permin agjan Käskesenandajas suimas. Oli Permin agjan varagubernatoran vll 2004−2005. Vll 2001−2008 ühtni «[[Oiktoiden vägiden ühtnend]]»-partijha, vspäi 2005 oli sen ezimehen. Belih radoi [[Kirovan agj]]an 3. gubernatoral i agjan ohjastusen ezimehel ühten aigan (15.01.2009 − 28.07.2016). Vspäi 2018 om türmatud kahesaks vodeks rahoiden illegitimižes otandas suril lugumäril, vedab strokud Räzanin agjan kolonijas. == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == * [http://twitter.com/nikitabelyh Nikita Belihan lehtpoled ''Twitter.com''-saital.] {{ref-ru}} {{stub}} [[Kategorii:Venälaižen Federacijan subjektoiden pämehed]] [[Kategorii:Venäman politikanmehed]] [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Ekonomistad]] [[Kategorii:Kirovan agj]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Permihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1975]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 13. päiväl]] j4qawhvv0kaabhtbdjfpndm2cctdhq2 0 4150 186762 144643 2026-04-15T06:08:10Z Motoranger 10577 kategorijad+, painendad nimes 186762 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Konstantin Tsiolkovsky 1908-1909.jpg | описание изображения = Konstantin Ciolkovskii vll 1908−1909 }} {{Znamoičendad|Ciolkovskii}} '''Konstantin Eduardovič Ciolkovskii''' ({{lang-ru|Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский}}; sünd. [[17. sügüz'ku|5 (17). sügüz'ku]] [[1857]], [[Iževskoje]], [[Räzanin gubernii]], [[Venäman imperii]] — kol. [[19. sügüz'ku]] [[1935]], [[Kalug]], [[Venäman NFST|VNFST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]]) oli venämalaine filosof da školopendai (1880−1892), nevondkundaline melestegii i mehanikantedomez'. Teoretižen [[kosmonavtik]]an alusenpanii. Tuleban aigan tedomez' openui Vätkan mez'gimnazijas (1869−1873), no oli läz kurdeh skarlatin-läžundan jäl'ghe, i hänen openduz lopihe 3. klassas. Ciolkovskii oli otnus ičeopendushe kaiken elon. Tedomez' andoi raketoiden kävutamižen alusid lendamha kosmoshasai, ozuti «raketjonusiden» tärbhaižut — äipordhižen raketan ezikuvid. Päižed tedotöd oma kirjutadud aeronavtikas, raketdinamikas i kosmonavtikas. == Homaičendad == <references /> {{Commons|Konstantin Tsiolkovsky}} {{stub}} [[Kategorii:Mehanikantedomehed]] [[Kategorii:Venäman imperijan filosofad]] [[Kategorii:Venäman filosofad]] [[Kategorii:Venäman tedomehed]] [[Kategorii:NSTÜ:n tedomehed]] [[Kategorii:Filosofad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Räzanin gubernijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1857]] [[Kategorii:Sündnuded sügüz'kun 17. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Kalugas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1935]] [[Kategorii:Kolnuded sügüz'kun 19. päiväl]] c1994nv5u6srwcjlyobq0nryqx0uh2z 0 4583 186781 155314 2026-04-15T11:56:24Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186781 wikitext text/x-wiki {{A10000}} {{Personalii | изображение = Sigmund en Anna.jpg | описание изображения = Anna Freid tatanke vl 1913 }} '''Anna Freid''' ({{lang-de|Anna Freud}} [ˈana ˈfrɔʏd]; sünd. [[3. tal'vku]] [[1895]], [[Ven]], [[Avstrijan da Mad'jaranman imperii|Avstrii da Mad'jaranma]] — kol. [[9. reduku]] [[1982]], [[London]], [[Sur' Britanii]]) — [[Avstrii|Avstrijan]] augotižlibundan [[Sur' Britanii|britanine]] psiholog i psihoanalitik, [[Freid Zigmund|Zigmund Freidan]] noremb tütär<ref>[http://www.krugosvet.ru/enc/gumanitarnye_nauki/psihologiya_i_pedagogika/FRED_ANNA.html Anna Freidan polhe / ''Krugosvet.ru''.] {{ref-ru}}</ref><ref>[http://www.psy-files.ru/2006/12/11/anna_frejjd.html Anna Freidan polhe / ''Psy-files.ru''.] {{ref-ru}}</ref>. Ühtmudel [[Kläin Melani|Melani Kläinanke]] lugedas lapsiden [[psihoanaliz]]an alusenpanijan<ref>Peter Gay, ''Freud: A Life for Our Times''. London, 1988. Lp. 469. {{ref-en}}</ref>. == Biografii == Anna oli noremban i kudenden lapsen Zigmund Freidan i hänen Marta-akan kanzas. Hän valiči augotižškolan opendajan professijan ičeze päazjaks. Jäl'ges [[Ezmäine mail'man soda|Ezmäšt mail'man sodad]] Anna jäti openduzradon i pühäti ičtaze tatale, rates hänen sekratarin da holitajan, i psihoanalizale. Pigai hän tuli Venan psihoanalitikoiden sebraha i ezini sigä ezmäizidenke edespaginoidenke. Vodel 1938, [[Avstrijan anšlüs]]an jäl'ghe, Freidoiden kanz oli pandud arestal alle, i Anna tatanke pigai taci Venan kerdhaks i tuli elämaha [[London]]ha. Sures Britanijas hän jatkui tedoita psihoanalizad i šingotada ičeze tatan idejad, eriližešti laps'aigan psihologijan sferas. Vl 1947 Anna Freid pani Hemstedan klinikan alusen Londonha, kudamb oli kaikiš suremban lapsiden psijoanalitižen tervehtand- i openduzkeskusen sen aigan. Vl 1952 hän avaiži Londonas lapsiden terapevtkursad i klinikan, kudambad oliba ezmäižen aluzkundan lapsiden tervehtandan psihoanalizan metodal täht. Elon jäl'gmäižil vozil tedomez' radoi [[Jelin universitet]]as i jatkui šingotada ičeze idejad lapsiden psihologijan sferas. Anna koli Londonas voden 1982 redukun 9. päiväl. Hän iče nikonz ei olend mehel i hänel ei olend ičeze lapsid. == Tedonägendad == Lindes ičeze tatan tedonägendoiden jäl'gnikan, Anna Freid šingoti ezikät psihoanaližid el'gendusid [[Minä (Ego)|Minä:n]] polhe, i faktižešti pani uden neofreidistižen čuradusen psihologijas — [[ego-psihologii|ego-psihilogijan]] — alusen<ref>O. L. Zangwill, 'Freud, Anna' in Gregory ed.. Lp. 268. {{ref-en}}</ref>. Hänen tedoližeks päedessatuseks tobjimalaz lugedas [[kaičijad mehanizmad|ristitun kaičijoiden mehanizmoiden]] teorijan tedoidust — mehanizmoiden<ref>Freud, A. (1937). ''The Ego and the Mechanisms of Defense''. London: Hogarth Press and Institute of Psycho-Analysis. (Revised edition: 1966 (US), 1968 (UK)) {{ref-en}}</ref>, kudambiden abul Minä laptastab [[Se (psihologii)|Se:n]] valatoitust. Mugažo Anna lujas edeni [[agressii (psihologii)|agressijan]] openduses, no üks'-se kaikiš suremban tondan psihologijaha oli lapsiden psihologijan (nece hänen edessatuz om ühthine [[Kläin Melani|Melani Kläinanke]]) i lapsiden psihoanalizan sädand. Hän tedoiži metodad, kut rata lapsidenke, sidä kesken Anna tedoiži udes psihoanalitižen teorijan vändsijadusid kazvatajile i lapsile heiden ičekeskentehmižes abun täht. Lapsed oliba Anna Freidan tedon da elon pämel'hetärtusen, erašti hän eskai sanui: «En meleta, miše olen hüvän objektan biografijan täht. Nacein, kaiked minun elod voib ümbrikirjutada ühtel sanundal — minä radoin lapsidenke!». Elon lopus tedomez', kudamb jo oli olnu Arvostuzprofessoran mail'man äjiden kaikiš surembiš universitetoišpäi, tartui melel toižhe agjaha, ühtenzoittud lapsidenke, — [[kanzoiktuz]], hän radoi siš [[Jelin universitet]]as i pästi kaks' töd ühtmudel kollegidenke (kacu «Valitud tedotöd»-jagust)<ref>[http://yalepress.yale.edu/yupbooks/SeriesPage.asp?Series=75 Yupbooks / ''Yalepress.yale.edu''.] {{ref-en}}</ref>. == Valitud tedotöd == # Ezisanad psihoanalizale opendajiden täht (1926, ''Einführung in die Psychoanalyse für Pädagogen'') # Ego i kaičendan mehanizmad (1936, ''Das Ich und die Abwehrmechanismen'') # Lapsiden psihoanalitine tervehtamine (1946, ''The Psychoanalytic Treatment of Children'') # Normaline i patologine laps'aigas: šingotesen arvoind (1965, ''Normality and Pathology in Childhood: Assessment of Development'') # Lapsen pämel'hetartusiden toižen polen taga (1973), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke. # Lapsen pämel'hetartusiden edes (1979), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.annafreud.org/ Anna Freidan Keskuz (''annafreud.org'').] {{ref-en}} * [http://www.freud.org.uk/education/topic/40053/anna-freud/ Annan elo i rad ''freud.org.uk''-saital.] {{ref-en}} {{Vepsän Vikii|[http://veps-kir.wikia.com/wiki/Фрэйд_Анна Фрэйд Анна]}} [[Kategorii:Psihologad]] [[Kategorii:Psihoanalitikad]] [[Kategorii:Suren Britanijan tedomehed]] [[Kategorii:Tedomehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Venha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1895]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 3. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Londonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1982]] [[Kategorii:Kolnuded redukun 9. päiväl]] a33dsen4pl5d0gnkca6eujbw6f232d5 0 7133 186750 186118 2026-04-14T16:56:37Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186750 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = SemenovPM.jpg | описание изображения = Pötr Semönov vl 2005 vai sen aigemba }} '''Pötr Mihailovič Semönov''' ({{lang-krl|P'otr Sem'onov}}, {{lang-ru|Пётр Михайлович Семёнов}}; sünd. [[11. heinku]] [[1934]], [[Rodinjärv (külä)|Rodinjärv]]-külä, [[Präžan rajon]], [[Karjal|Karjalan ANST]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[17. keväz'ku]] [[2019]], [[Petroskoi]], [[Karjalan Tazovaldkund]], [[Venälaine Federacii]]) oli [[karjalaižed|karjalaine]] kirjutai i kändai. Kirjuti [[karjalan kel'|karjalan kelen]] [[livvin kel'|livvin paginal]]. == Homaičendad == <references/> == Edesine lugemine == === Proz === * Sem'onov P. Ruadajat. — Petroskoi: Folium, 1998. — 136 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša: Romuanu. — Petroskoi: Periodika, 2004. — 159 lp. * Sem'onov P. Rodinjärvi: (Vallitut kerdomukset). — Petroskoi, 2009. — 214 lp. * Sem'onov P. Puhtasjärven Maša (Elektronine resurs)/ Lugijad: Marija Dorofejeva (jagused 1−4), Nina Barmina (jagused 5−8), Lidija Jevsejeva (jagused 9−13). — Finland: Karjalan Kielen Seura, 2008. — 6 elektroništ optišt diskad (CD-DA, 6 č 43 min 67 s): stereo. === Kändused === * Ildazen vuottajes/ Kiännökset karjalakse P. Sem'onov. — Petroskoi: Periodika, 2001. — 144 lp. * Puškin A. Kapitanan tütär: pitkükerdomus/ Пер. П. М. Семёнов. — Petroskoi: Periodika, 2005. — 118 lp. * Lev Tolstoi. Lapsile/ Пер. П. М. Семёнов. — Петрозаводск, 2012. — 110 lp. ISBN 978-5-9631-0153-7. {{Commons|Category:Semenov Petr}} {{stub}} [[Kategorii:Karjalaižed]] [[Kategorii:Venäman kirjutajad]] [[Kategorii:Kändajad]] [[Kategorii:Kirjutajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Präžan rahvahaližhe rajonha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1934]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 11. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Petroskoiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2019]] [[Kategorii:Kolnuded keväz'kun 17. päiväl]] a6tjr9t7wzobe9e4erwomw6ku9c71yy 0 7203 186766 142618 2026-04-15T06:26:23Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186766 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Antoni gaudi.jpg | описание изображения = Antonio Gaudi voden 1878 keväz'kus }} [[Fail:El Capricho JPG.jpg|thumb|left|250px|Kezaline [[El'-Kapriččo]]-erižpert' [[Biskaine laht|Biskaižen lahten]] mererandpolel, om saudud vll 1883−1885.]] '''Antoni(o) Plasid Gil'jem Gaudi-i-Kurnet''' ({{lang-es|Antonio Plácido Guillermo Gaudí y Cornet}}, {{lang-ca|Antoni Plàcid Guillem Gaudí i Cornet}} [ənˈtɔni ɣəwˈði i kuɾˈnɛt]; sünd. [[25. kezaku]] [[1852]], [[Reus]], [[Katalonii]], [[Ispanii]] — kol. [[10. kezaku]] [[1926]], [[Barselon]], Katalonii, Ispanii) oli ispanijalaine (katalanalaine) arhitektor. Järgeližetomiž-fantastižiden arhitekturradoiden tegii, äjad niišpäi sijadasoiš [[Barselon]]as. Openui sen lidnan arhitekturižes profškolas, radoi toižil arhitektoril hätken i kändihe Barselonan kaikiš modakahambaks arhitektoraks. Nimitadas Gaudin stilid [[modern]]aks, no hän kävuti äjid stilid ičeze erižpertiden, pert'kuluiden da kundaližiden sauvusiden projektoiš. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Antoni Gaudí i Cornet}} {{stub}} [[Kategorii:Ispanijan arhitektorad]] [[Kategorii:Arhitektorad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Ispanijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1852]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 25. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Barselonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1926]] [[Kategorii:Kolnuded kezakun 10. päiväl]] 29uxoovf322d690hvsjt7h4kf54bm0p 186767 186766 2026-04-15T06:27:00Z Motoranger 10577 formitez 186767 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Personalii | изображение = Antoni gaudi.jpg | описание изображения = Antonio Gaudi voden 1878 keväz'kus }} [[Fail:El Capricho JPG.jpg|thumb|right|250px|Kezaline [[El'-Kapriččo]]-erižpert' [[Biskaine laht|Biskaižen lahten]] mererandpolel, om saudud vll 1883−1885]] '''Antoni(o) Plasid Gil'jem Gaudi-i-Kurnet''' ({{lang-es|Antonio Plácido Guillermo Gaudí y Cornet}}, {{lang-ca|Antoni Plàcid Guillem Gaudí i Cornet}} [ənˈtɔni ɣəwˈði i kuɾˈnɛt]; sünd. [[25. kezaku]] [[1852]], [[Reus]], [[Katalonii]], [[Ispanii]] — kol. [[10. kezaku]] [[1926]], [[Barselon]], Katalonii, Ispanii) oli ispanijalaine (katalanalaine) arhitektor. Järgeližetomiž-fantastižiden arhitekturradoiden tegii, äjad niišpäi sijadasoiš [[Barselon]]as. Openui sen lidnan arhitekturižes profškolas, radoi toižil arhitektoril hätken i kändihe Barselonan kaikiš modakahambaks arhitektoraks. Nimitadas Gaudin stilid [[modern]]aks, no hän kävuti äjid stilid ičeze erižpertiden, pert'kuluiden da kundaližiden sauvusiden projektoiš. == Homaičendad == <references/> {{Commons|Antoni Gaudí i Cornet}} {{stub}} [[Kategorii:Ispanijan arhitektorad]] [[Kategorii:Arhitektorad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Ispanijha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1852]] [[Kategorii:Sündnuded kezakun 25. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Barselonas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 1926]] [[Kategorii:Kolnuded kezakun 10. päiväl]] 1m0xahqkykhdenbhkypyy4t6afze5p7 0 7340 186747 151400 2026-04-14T16:42:57Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186747 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Sauli Niinistö.jpg | описание изображения = Sauli Niinistö vn 2011 redukus }} '''Sauli Väinämö Niinistö''' (mugažo [[suomen kel'|suomen kelel]], virktas [ˈsɑu̯li ˈʋæinæmø ˈniːnistø]; om sündnu [[24. eloku]] [[1948. voz'|1948]], [[Salo]], [[Suomenma]]) om [[Suomenma|Suomenman Tazovaldkundan]] valdkundaline šingotai, politikanmez' i jurist, 12. lugul prezident, radoi vn 2012 keväz'kun 1. päiväspäi vn 2024 keväz'kun 1. päivhäsai. Mez' oli valitud prezidentan radnikusele tošti vn 2018 vilukus. Suomenman edeline (11nz' lugul) prezident om [[Tarja Halonen]], jäl'ghine — [[Aleksander Stubb]]. == Biografii == Valdkundmez' om [[Turku]]n universitetan vn 1974 pästnikan. Edel prezidentan radnikust Niinistö oli valdkundan parlamentan ühtnijan (1987−2003) oiktan keskusen «[[Nacionaline koalicii]]»-partijaspäi (partijan ezimez' vll 1994−2001), radoi parlamentan ezimehen (2007−2011) da ohjastusen justicijan (1995−1996) i finansoiden (1996−2003) ministran. == Kanz == Mez' om naižiš kahtenden kerdan, Jenni Haukio om hänen ak vspäi 2009, sündutihe Aaro-poigad naimiželos vl 2018. Saulin ezmäine ak oli Marja-Leena Alanko vll 1974−1995, hän pölištui avtoteonetomuden tagut. Kaks' poigad elädas ezmäižes naimiželospäi: Nuutti (sünd. 1975) i Matias (s. 1980). == Homaičendad == <references/> {{Commons|Sauli Niinistö}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suomenman prezidentad]] [[Kategorii:Suomenma]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Suomenmaha]] [[Kategorii:Sündnuded Saloho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1948]] [[Kategorii:Sündnuded elokun 24. päiväl]] eiv5k5hge92qflump0pnau57sr2jl4b 186748 186747 2026-04-14T16:44:24Z Motoranger 10577 -vanhtunu kategorii 186748 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Sauli Niinistö.jpg | описание изображения = Sauli Niinistö vn 2011 redukus }} '''Sauli Väinämö Niinistö''' (mugažo [[suomen kel'|suomen kelel]], virktas [ˈsɑu̯li ˈʋæinæmø ˈniːnistø]; om sündnu [[24. eloku]] [[1948. voz'|1948]], [[Salo]], [[Suomenma]]) om [[Suomenma|Suomenman Tazovaldkundan]] valdkundaline šingotai, politikanmez' i jurist, 12. lugul prezident, radoi vn 2012 keväz'kun 1. päiväspäi vn 2024 keväz'kun 1. päivhäsai. Mez' oli valitud prezidentan radnikusele tošti vn 2018 vilukus. Suomenman edeline (11nz' lugul) prezident om [[Tarja Halonen]], jäl'ghine (13nz' lugul) — [[Aleksander Stubb]]. == Biografii == Valdkundmez' om [[Turku]]n universitetan vn 1974 pästnikan. Edel prezidentan radnikust Niinistö oli valdkundan parlamentan ühtnijan (1987−2003) oiktan keskusen «[[Nacionaline koalicii]]»-partijaspäi (partijan ezimez' vll 1994−2001), radoi parlamentan ezimehen (2007−2011) da ohjastusen justicijan (1995−1996) i finansoiden (1996−2003) ministran. == Kanz == Mez' om naižiš kahtenden kerdan, Jenni Haukio om hänen ak vspäi 2009, sündutihe Aaro-poigad naimiželos vl 2018. Saulin ezmäine ak oli Marja-Leena Alanko vll 1974−1995, hän pölištui avtoteonetomuden tagut. Kaks' poigad elädas ezmäižes naimiželospäi: Nuutti (sünd. 1975) i Matias (s. 1980). == Homaičendad == <references/> {{Commons|Sauli Niinistö}} {{stub}} [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suomenman prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Suomenmaha]] [[Kategorii:Sündnuded Saloho]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1948]] [[Kategorii:Sündnuded elokun 24. päiväl]] 2o2hqqtxcek3ugtxq1byxeoq3fz05g7 0 9190 186746 165437 2026-04-14T13:06:41Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186746 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Mauno-Koivisto-1967.jpg | описание изображения = Mauno Koivisto vl 1967 }} '''Mauno Henrik Koivisto''' (mugažo [[suomen kel'|suomen kelel]], virktas [ˈmɑu̯no ˈhenrik ˈkoi̯ʋisto]; sünd. [[25. kül'mku]] [[1923. voz'|1923]], [[Turku]], [[Suomenma]] — kol. [[12. semendku]] [[2017]], [[Hel'sinki]], Suomenma) oli politikanmez', kudamb radoi kaks'toštkümne vot [[Suomenma]]n ühesanden prezidentan (27.01.1982.—01.03.1994.). Edel sidä oli ranu Suomenman päministran kaks' pordod (1968−1970, 1979−1982). Koivisto oli ezmäine sündnu ripmatomaha Suomenmaha prezident i ezmäine socialine demokrat sil radsijal. Hänen edelkävui prezidentaks oli [[Urho Kekkonen]], jäl'ghetulii — [[Martti Ahtisaari]]. == Biografii == Mauno Henrik oli sündnu verfin radnikan kanzha kahteks poigaks. Sai keskopendust ehtškolas. [[Tal'vsoda]]n aigan radoi lämoipalonvastaižes palakundas, [[Toine mail'man soda|Suren sodan]] aigan služi armijas, sai kapralan arvod siš. Vspäi 1945 mez' radoi punsauvojan, dokeran, radnikoiči portan radoiden ohjanduzkundas, oli rahvahaližen školan opendajan, oti Turkun municipalitetan inspektoran radnikust. Valdkundmez' oli Suomenman socialiž-demokratižen partijan ühtnijan vspäi 1947. Vll 1949−1953 openui [[Turkun universitet]]as, i vl 1956 sai filosofijan tedodoktoran arvod sociologijas. Vll 1958−1982 ühtni bankoiden ohjanduzkundha, oli Počtan bankan pädirektoran i sen ohjanduzkundan ezimehen. Oti Suomenman finansiden ministran radnikust vll 1966−1967 i 1972. Maunon prezidentan radon aigan Suomenma eli krizisas läbi, hänele tuli päzutada valdkundad sišpäi. Vl 1990 zavodi [[inkeriläižed|inkeriläižiden]] repatriacijan Suomenmaha processad. Pagiži venän kelel. == Personaline elo == Mez' oli naižiš vspäi 1952, Tellervo Koivisto (neiččel Kankaanranta, sünd. 1929) oli hänen ak. Sündutihe da kazvatihe Assi-tütärt (sünd. 1957) naimiželos. == Homaičendad == <references/> [[Kategorii:Valdkundmehed]] [[Kategorii:Suomenman prezidentad]] [[Kategorii:Politikanmehed kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Turkuhu]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1923]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 25. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Hel'sinkiš]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2017]] [[Kategorii:Kolnuded semendkun 12. päiväl]] 3uzu9r49l28iks3ov79k880madp2te2 0 10930 186752 149622 2026-04-14T18:36:09Z Motoranger 10577 formitez, +kart 186752 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Emden | Lidnanznam = DEU Emden COA.svg | Flag = Flagge Emden.svg | Lidnanznam text = Emdenan lidnanznam | Flag text = Emdenan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 49,874 | Voz' = 2020 | Pind = 112.34 | Fail = Landesmuseum, Rathaus Emden-LF.jpg | Pämez' = Tim Kruithoff<br/>(kül'mku 2019—,<br/>''Tim Kruithoff'') | Telefonkod = +49-492 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Emden''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ɛmdn̩], sijaline ''Emder'', [[päivnouzmfrizijan kel'|päivn.-friz]].: ''Oamde'') om lidn [[Saksanma]]n da sen [[Alasaksonii]]-federacijanman lodehes, [[Alamad|Alaman]] röunanno. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 8. voz'sadan aigemba. Se sai lidnan oiktusid [[Maksimilian I]]-imperatoraspäi vl 1495. Alamaiden alištuz Ispanijan tobmudele kucui protestantoiden-pagenikoiden aldod lidnha 16. voz'sadan lopus, i 17. voz'sadan aigan Emden oli elokahaks lidnaks-valdkundaks. 19. voz'sadan lopus saudihe [[Dortmund]]−Ems-kanalad (269 km pitte), i Emden kändihe Rur-regionan päižeks meriportaks. Emden om laivansauvomižen keskuz, tehtas VA-laivoid, jügulaivoid da specialižid astjoid. Järed [[Volkswagen]]-koncernan avtotegim radab Emdenas (kümne tuhad radajid). Pohjoižmeren randküliden turizman keskuz. == Geografijan andmused == [[Fail:Lage der kreisfreien Stadt Emden in Deutschland.PNG|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz federacijanmas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase üks' metr ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad federacijanman [[Gannover]]-keskushesai om 203 km suvipäivnouzmha orhal vai 250 km avtoteidme. Lähembaižed sured lidnad oma [[Bremen]] 110 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 130 km avtol i [[Groningen]] (Alamad) 45 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 100 km avtoteil. Avtoiden eksportan-importan meriport radab lidnas [[Pohjoižmeri|Pohjoižmeren]] i [[Ems]]-jogensun randal. == Tobmuz == [[Fail:Emden Stadtteile.svg|thumb|left|250px|Lidnan rajonad vl 2010]] Edeline lidnan pämez' om Bernd Bornemann (2011−2019). == Eläjad == Vl 2013 lidnan eläjiden lugu oli 49,790 ristitud. [[Saksalaižed]] ottas 96 % ristitištos (2011). Kaikiš suremb ristitišt oli 53,509 eläjad vl 1975. Religijan mödhe (2011): [[protestantizm|protestantad]] ― 62 %, [[katoline jumalankodikund|katolikad]] ― 8 %, toižed uskojad i religijatomad ― 30 %. Sättutoitud tedoiden universitet radab vspäi 1973 (läz nelläd tuhad üläopenikoid). == Irdkosketused == * [http://www.emden.de/ Lidnan tobmuden sait (''emden.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Emden}} [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Alasaksonii]] ryw6diuljthrmeip0nq9aqtxwp5kc9h 186753 186752 2026-04-14T18:45:34Z Motoranger 10577 klimat+ 186753 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Emden | Lidnanznam = DEU Emden COA.svg | Flag = Flagge Emden.svg | Lidnanznam text = Emdenan lidnanznam | Flag text = Emdenan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 49,874 | Voz' = 2020 | Pind = 112.34 | Fail = Emden 2023.jpg | Pämez' = Tim Kruithoff<br/>(kül'mku 2019—,<br/>''Tim Kruithoff'') | Telefonkod = +49-492 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Emden''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ˈɛmdn̩], sijaline ''Emder'', [[päivnouzmfrizijan kel'|päivn.-friz]].: ''Oamde'') om lidn [[Saksanma]]n da sen [[Alasaksonii]]-federacijanman lodehes, [[Alamad|Alaman]] röunanno. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 8. voz'sadan aigemba. Se sai lidnan oiktusid [[Maksimilian I]]-imperatoraspäi vl 1495. Alamaiden alištuz Ispanijan tobmudele kucui protestantoiden-pagenikoiden aldod lidnha 16. voz'sadan lopus, i 17. voz'sadan aigan Emden oli elokahaks lidnaks-valdkundaks. 19. voz'sadan lopus saudihe [[Dortmund]]−Ems-kanalad (269 km pitte), i Emden kändihe Rur-regionan päižeks meriportaks. Emden om laivansauvomižen keskuz, tehtas VA-laivoid, jügulaivoid da specialižid astjoid. Järed [[Volkswagen]]-koncernan avtotegim radab Emdenas (kümne tuhad radajid). Pohjoižmeren randküliden turizman keskuz. == Geografijan andmused == [[Fail:Lage der kreisfreien Stadt Emden in Deutschland.PNG|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz federacijanmas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase üks' metr ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad federacijanman [[Gannover]]-keskushesai om 203 km suvipäivnouzmha orhal vai 250 km avtoteidme. Lähembaižed sured lidnad oma [[Bremen]] 110 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 130 km avtol i [[Groningen]] (Alamad) 45 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 100 km avtoteil. Avtoiden eksportan-importan meriport radab lidnas [[Pohjoižmeri|Pohjoižmeren]] i [[Ems]]-jogensun randal. Klimat om [[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]]. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,9 C°, kezakun-elokun +15,5..+17,6 C°, tal'vkun-uhokun +2,9..+3,9 C°. Paneb sadegid 809 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba heinkus-sügüz'kus (78..86 mm kus), vähemba uhokus-semendkus (42..54 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 77..83 % röunoiš keväz'kus-sügüz'kus, 86..90 % redukus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Emden Stadtteile.svg|thumb|left|250px|Lidnan rajonad vl 2010]] Edeline lidnan pämez' om Bernd Bornemann (2011−2019). == Eläjad == Vl 2013 lidnan eläjiden lugu oli 49,790 ristitud. [[Saksalaižed]] ottas 96 % ristitištos (2011). Kaikiš suremb ristitišt oli 53,509 eläjad vl 1975. Religijan mödhe (2011): [[protestantizm|protestantad]] ― 62 %, [[katoline jumalankodikund|katolikad]] ― 8 %, toižed uskojad i religijatomad ― 30 %. Sättutoitud tedoiden universitet radab vspäi 1973 (läz nelläd tuhad üläopenikoid). == Irdkosketused == * [http://www.emden.de/ Lidnan tobmuden sait (''emden.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Emden}} [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Alasaksonii]] 9231uwes7ptikhj015uc8b2vbjqewv6 186754 186753 2026-04-15T03:01:50Z Motoranger 10577 +galerei 186754 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Emden | Lidnanznam = DEU Emden COA.svg | Flag = Flagge Emden.svg | Lidnanznam text = Emdenan lidnanznam | Flag text = Emdenan flag | Valdkund = Saksanma | Eläjiden lugu = 49,874 | Voz' = 2020 | Pind = 112.34 | Fail = Emden 2023.jpg | Pämez' = Tim Kruithoff<br/>(kül'mku 2019—,<br/>''Tim Kruithoff'') | Telefonkod = +49-492 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Emden''' (mugažo [[saksan kel'|saksan kelel]], virktas [ˈɛmdn̩], sijaline ''Emder'', [[päivnouzmfrizijan kel'|päivn.-friz]].: ''Oamde'') om lidn [[Saksanma]]n da sen [[Alasaksonii]]-federacijanman lodehes, [[Alamad|Alaman]] röunanno. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 8. voz'sadan aigemba. Se sai lidnan oiktusid [[Maksimilian I]]-imperatoraspäi vl 1495. Alamaiden alištuz Ispanijan tobmudele kucui protestantoiden-pagenikoiden aldod lidnha 16. voz'sadan lopus, i 17. voz'sadan aigan Emden oli elokahaks lidnaks-valdkundaks. 19. voz'sadan lopus saudihe [[Dortmund]]−Ems-kanalad (269 km pitte), i Emden kändihe Rur-regionan päižeks meriportaks. Emden om laivansauvomižen keskuz, tehtas VA-laivoid, jügulaivoid da specialižid astjoid. Järed [[Volkswagen]]-koncernan avtotegim radab Emdenas (kümne tuhad radajid). Pohjoižmeren randküliden turizman keskuz. == Geografijan andmused == [[Fail:Lage der kreisfreien Stadt Emden in Deutschland.PNG|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz federacijanmas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase üks' metr ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad federacijanman [[Gannover]]-keskushesai om 203 km suvipäivnouzmha orhal vai 250 km avtoteidme. Lähembaižed sured lidnad oma [[Bremen]] 110 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal vai 130 km avtol i [[Groningen]] (Alamad) 45 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 100 km avtoteil. Avtoiden eksportan-importan meriport radab lidnas [[Pohjoižmeri|Pohjoižmeren]] i [[Ems]]-jogensun randal. Klimat om [[Atlantine valdmeri|Atlantižen valdmeren]]. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +9,9 C°, kezakun-elokun +15,5..+17,6 C°, tal'vkun-uhokun +2,9..+3,9 C°. Paneb sadegid 809 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba heinkus-sügüz'kus (78..86 mm kus), vähemba uhokus-semendkus (42..54 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 77..83 % röunoiš keväz'kus-sügüz'kus, 86..90 % redukus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Emden Stadtteile.svg|thumb|left|250px|Lidnan rajonad vl 2010]] Edeline lidnan pämez' om Bernd Bornemann (2011−2019). == Eläjad == Vl 2013 lidnan eläjiden lugu oli 49,790 ristitud. [[Saksalaižed]] ottas 96 % ristitištos (2011). Kaikiš suremb ristitišt oli 53,509 eläjad vl 1975. Religijan mödhe (2011): [[protestantizm|protestantad]] ― 62 %, [[katoline jumalankodikund|katolikad]] ― 8 %, toižed uskojad i religijatomad ― 30 %. Sättutoitud tedoiden universitet radab vspäi 1973 (läz nelläd tuhad üläopenikoid). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Emden, Rathaus -- 2016 -- 5504.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (2016) Emden Grosse Kirche 2015.jpg|Sur' jumalanpert' (''Große Kirche'', om udessaudud Suren sodan jäl'ghe) i kirjišt, vn 2015 nägu Luftaufnahmen Nordseekueste 2013 05 by-RaBoe 247.jpg|''Volkswagen''-kompanijan avtotegim vl 2013 Kunsthalle Emden & Emder Stadtgraben mit Angler (2023).jpg|''Kunsthalle''-čomamahtonmuzei (vn 2023 olend) Flug Emden 2010 189.JPG|Üks' koumes lidnan basseinaspäi (2010) Flug Emden 2010 041.JPG|Emdenan port vl 2010, avtoiden i tulleiturbinoiden terminalad oma ezimal Flug Emden 2010 136.JPG|''Emden''-päraudtestancii vl 2010 </gallery> == Irdkosketused == * [http://www.emden.de/ Lidnan tobmuden sait (''emden.de'').] {{ref-de}} {{Commons|Emden}} [[Kategorii:Saksanman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Alasaksonii]] 90tweqajkzvzcivstdhc1u5ah1ggphq 0 11580 186770 151051 2026-04-15T07:54:45Z Motoranger 10577 ližaduz 186770 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Hudžand<br />Хуҷанд | Lidnanznam = The symbol of Khujand.svg | Flag = Flag of Khujand.svg | Lidnanznam text = Hudžandan lidnanznam | Flag text = Hudžandan flag | Valdkund = Tadžikistan | Eläjiden lugu = 198,700 | Voz' = 2022 | Pind = 39.96 | Fail = View to Khujand.JPG | Pämez' = Firdavs Šarifzoda<br/>(kül'mku 2020—,<br/>''Фирдавс Шарифзода'') | Telefonkod = +992-3422 | Aigvö = [[UTC]]+5 }} '''Hudžand''' ({{lang-tg|Хуҷанд}}, {{lang-ru|Худжанд}}) om lidn [[Tadžikistan]]an lodehes. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Sogdan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 7.-6. voz'sadal EME, mainitaškanzihe siš-žo aigaspäi, nimitihe nügüdläižikš. Sijazihe [[Šuukte]]l. Lidnuz om kaičenus. Vll 1936−1991 lidnan oficialine nimituz oli '''Leninabad''' ({{lang-ru|Ленинабад}}). Hudžand šingotihe šuukan kombinatal nevondkundaližen aigan. Nügüd'aigan lidn šingotase sömtegimištol (leibproduktad, konservad, lihategesed, maidkombinat, jomad i vin), pakuitesen edheotandoil (niiden kesken stökolmülüd), tekstil'tegimištol (šuukan kombinat), mašinansauvomižel (liftad, torguindmašiništ), sauvondmaterialiden pästandal (kiviapakut), meblin, sobiden da kengiden tehmižel. == Geografijan andmused == [[Fail:Un-tajikistan.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižpäivnouzmaižen palan suvipäivlaskmas, [[Sirdarj]]-jogen randoil, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Dušanbe]]-pälidnhasai om kaks' sadad kilometrid suvipäivlaskmha orhal vai 300 km avtotedme. Klimat om kuiv. Kezal om räk, tal'v om viluhk. Voden keskmäine lämuz om +15 C°, kezakus-elokus +27..+29 C°, tal'vkus-uhokus +1..+3 C°. Paneb sadegid 167 mm vodes, enamba keväz'kus-semendkus (20..27 mm kus), vähemba heinkus-sügüz'kus (8 mm pordos). == Tobmuz == Lidn jagase kaks'kümneks kahteks nimitadud ''mahalläks'' (mečetin tulendaks) vspäi 2013, kaikuččes ičeze komitet om. Edeline lidnan ezimez' om Maruf Muhammadzoda (sulaku 2017 — kül'mku 2020). == Eläjad == Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 165 tuhad ristitud. Kaik 183,356 eläjad oli lidnas vl 2020. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kaik 944 tuhad ristitud elädas lidnaglomeracijas (2019, 916,200 eläjad oli vl 2015). Hudžandan valdkundaline universitet<ref>[http://hgu.tj/ Hudžandan valdkundaližen universitetan sait (''hgu.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-tg|Донишгоҳи давлатии Хуҷанд}}, läz 17 tuh. üläopenikoid, vll 1932−1991 pedagogine institut) i Tadžikan tehnižen universitetan Hudžandan politehnine institut oma avaitud lidnas. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://khujand.tj/ Lidnan oficialine sait (''khujand.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{Commons|Category:Khujand}} [[Kategorii:Tadžikistanan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sogdan agj|*]] 57x0z7d6ac3f5vjq4fuza95dl47w4iy 186771 186770 2026-04-15T08:16:47Z Motoranger 10577 klimat+ 186771 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Hudžand<br />Хуҷанд | Lidnanznam = The symbol of Khujand.svg | Flag = Flag of Khujand.svg | Lidnanznam text = Hudžandan lidnanznam | Flag text = Hudžandan flag | Valdkund = Tadžikistan | Eläjiden lugu = 198,700 | Voz' = 2022 | Pind = 39.96 | Fail = View to Khujand.JPG | Pämez' = Firdavs Šarifzoda<br/>(kül'mku 2020—,<br/>''Фирдавс Шарифзода'') | Telefonkod = +992-3422 | Aigvö = [[UTC]]+5 }} '''Hudžand''' ({{lang-tg|Хуҷанд}}, {{lang-ru|Худжа́нд}}, {{lang-uz|Хoʻjand}}, {{lang-fa|خجند‌}} ''Hodžánd'') om lidn [[Tadžikistan]]an lodehes. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Sogdan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 7.-6. voz'sadal EME, mainitaškanzihe siš-žo aigaspäi, nimitihe nügüdläižikš. Sijazihe [[Šuukte]]l. Lidnuz om kaičenus. Vll 1936−1991 lidnan oficialine nimituz oli '''Leninabad''' ({{lang-ru|Ленинабад}}). Hudžand šingotihe šuukan kombinatal nevondkundaližen aigan. Nügüd'aigan lidn šingotase aglomeracijan (läz üht millionad) üläopendusen keskuseks, sömtegimištol (leibproduktad, konservad, lihategesed, maidkombinat, jomad i vin), pakuitesen edheotandoil (niiden kesken stökolmülüd), tekstil'tegimištol (šuukan kombinat), mašinansauvomižel (liftad, torguindmašiništ), sauvondmaterialiden pästandal (kiviapakut), meblin, sobiden da kengiden tehmižel. == Geografijan andmused == [[Fail:Un-tajikistan.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižpäivnouzmaižen palan suvipäivlaskmas, [[Sirdarj]]-jogen randoil, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Dušanbe]]-pälidnhasai om kaks' sadad kilometrid suvipäivlaskmha orhal vai 300 km avtotedme. Klimat om terav kontinentaline kuiv. Kezal om räk da päivoikaz lujas, tal'v om viluhk i pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +15,0 C°, kezakun-elokun +26,8..+28,6 C°, tal'vkun-uhokun +0,9..+3,3 C°. Ekstremumad oma −22,8 C° (viluku, uhoku) i +45,9 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +7,0 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +22,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad semendkus-elokus (semendkun minimum om +0,8 C°). Paneb sadegid 173 mm vodes, enamba keväz'kus-semendkus (23..27 mm kus), vähemba kezakus-sügüz'kus (13 mm pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 34..38 % röunoiš kezakus-elokus, 75..78 % kül'mkus-uhokus, 64 % keväz'kus, 43..56 % toižiš kuiš. == Tobmuz == Lidn jagase kaks'kümneks kahteks nimitadud ''mahalläks'' (mečetin tulendaks) vspäi 2013, kaikuččes ičeze komitet om. Edeline lidnan ezimez' om Maruf Muhammadzoda (sulaku 2017 — kül'mku 2020). == Eläjad == Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 165 tuhad ristitud. Kaik 183,356 eläjad oli lidnas vl 2020. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kaik 944 tuhad ristitud elädas lidnaglomeracijas (2019, 916,200 eläjad oli vl 2015). Hudžandan valdkundaline universitet<ref>[http://hgu.tj/ Hudžandan valdkundaližen universitetan sait (''hgu.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-tg|Донишгоҳи давлатии Хуҷанд}}, läz 17 tuh. üläopenikoid, vll 1932−1991 pedagogine institut) i Tadžikan tehnižen universitetan Hudžandan politehnine institut oma avaitud lidnas. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://khujand.tj/ Lidnan oficialine sait (''khujand.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{Commons|Category:Khujand}} [[Kategorii:Tadžikistanan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sogdan agj|*]] pfw28kg61y5fyfxeh4rahsbqhpoci6i 186772 186771 2026-04-15T08:18:01Z Motoranger 10577 186772 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Hudžand<br />Хуҷанд | Lidnanznam = The symbol of Khujand.svg | Flag = Flag of Khujand.svg | Lidnanznam text = Hudžandan lidnanznam | Flag text = Hudžandan flag | Valdkund = Tadžikistan | Eläjiden lugu = 198,700 | Voz' = 2022 | Pind = 39.96 | Fail = View to Khujand.JPG | Pämez' = Firdavs Šarifzoda<br/>(kül'mku 2020—,<br/>''Фирдавс Шарифзода'') | Telefonkod = +992-3422 | Aigvö = [[UTC]]+5 }} '''Hudžand''' ({{lang-tg|Хуҷанд}}, {{lang-ru|Худжа́нд}}, {{lang-uz|Хoʻjand}}, {{lang-fa|خجند‌}} ''Hodžánd'') om lidn [[Tadžikistan]]an lodehes. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Sogdan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 7.-6. voz'sadal EME, mainitaškanzihe siš-žo aigaspäi, nimitihe nügüdläižikš. Sijazihe [[Šuukte]]l. Lidnuz om kaičenus. Vll 1936−1991 lidnan oficialine nimituz oli '''Leninabad''' ({{lang-ru|Ленинабад}}). Hudžand šingotihe šuukan kombinatal nevondkundaližen aigan. Nügüd'aigan lidn šingotase aglomeracijan (läz üht millionad) üläopendusen keskuseks, sömtegimištol (leibproduktad, konservad, lihategesed, maidkombinat, jomad i vin), pakuitesen edheotandoil (niiden kesken stökolmülüd), tekstil'tegimištol (šuukan kombinat), mašinansauvomižel (liftad, torguindmašiništ), sauvondmaterialiden pästandal (kiviapakut), meblin, sobiden da kengiden tehmižel. == Geografijan andmused == [[Fail:Un-tajikistan.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2007 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižpäivnouzmaižen palan suvipäivlaskmas, [[Sirdarj]]-jogen randoil, 300 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Dušanbe]]-pälidnhasai om kaks' sadad kilometrid suvipäivlaskmha-suvhe orhal vai 300 km avtotedme. Klimat om terav kontinentaline kuiv. Kezal om räk da päivoikaz lujas, tal'v om viluhk i pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +15,0 C°, kezakun-elokun +26,8..+28,6 C°, tal'vkun-uhokun +0,9..+3,3 C°. Ekstremumad oma −22,8 C° (viluku, uhoku) i +45,9 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +7,0 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +22,1 C° (uhoku). Ei voi panda halad semendkus-elokus (semendkun minimum om +0,8 C°). Paneb sadegid 173 mm vodes, enamba keväz'kus-semendkus (23..27 mm kus), vähemba kezakus-sügüz'kus (13 mm pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 34..38 % röunoiš kezakus-elokus, 75..78 % kül'mkus-uhokus, 64 % keväz'kus, 43..56 % toižiš kuiš. == Tobmuz == Lidn jagase kaks'kümneks kahteks nimitadud ''mahalläks'' (mečetin tulendaks) vspäi 2013, kaikuččes ičeze komitet om. Edeline lidnan ezimez' om Maruf Muhammadzoda (sulaku 2017 — kül'mku 2020). == Eläjad == Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 165 tuhad ristitud. Kaik 183,356 eläjad oli lidnas vl 2020. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kaik 944 tuhad ristitud elädas lidnaglomeracijas (2019, 916,200 eläjad oli vl 2015). Hudžandan valdkundaline universitet<ref>[http://hgu.tj/ Hudžandan valdkundaližen universitetan sait (''hgu.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{ref-en}}</ref> ({{lang-tg|Донишгоҳи давлатии Хуҷанд}}, läz 17 tuh. üläopenikoid, vll 1932−1991 pedagogine institut) i Tadžikan tehnižen universitetan Hudžandan politehnine institut oma avaitud lidnas. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://khujand.tj/ Lidnan oficialine sait (''khujand.tj'').] {{ref-tg}} {{ref-ru}} {{Commons|Category:Khujand}} [[Kategorii:Tadžikistanan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sogdan agj|*]] qala8zqjj4i0tceg3xdi2s31cdkvwvg 0 13835 186780 105347 2026-04-15T11:48:32Z Motoranger 10577 kategorijad+, painendad nimes 186780 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Jeanna Friske, November 2010.jpg | описание изображения = Žanna Friske vn 2010 kül'mkus }} '''Žanna Friske''' ({{lang-ru|Жа́нна Фри́ске}}), nimi sündundan jäl'ghe — '''Žanna Vladimirovna Kopilova''' ({{lang-ru|Жа́нна Влади́мировна Копыло́ва}}; sünd. [[8. heinku]] [[1974]], [[Moskv]], [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ]] — kol. [[15. kezaku]] [[2015]], [[Balaših]], [[Moskvan agj]], [[Venäma]]) oli venämalaine pajatai da aktris. == Biografii == Žanna oli sündnu [[Moskv]]-lidnha vl 1974. Hänen Natal'ja-čikoi om pajatajan mugažo. Vozil 1996−2003 Žanna oli «Блестящие»-gruppan solistan. Vl 2005 Žanna pästi ičeze üks'jäine studine «Жанна»-al'bom. Vl 2013 Žanna kändihe mamaks, Platon-poig om sündnu [[Majami]]he<ref>[http://jeannefriske.com/ru/news/main/698 Жанна Фриске стала мамой (Žanna Friske kändihe mamaks) / ''Jeannefriske.com''.] {{ref-ru}}</ref>. Koume jäl'gmäšt kud Žanna oli komas, tuntketa. Koli päaivoiden rakaspäi Balaših-lidnas<ref>[http://www.delfi.lv/showtime/news/stars/news/grigorij-leps-v-yurmale-sobral-dengi-na-lechenie-zhanny-friske.d?id=44792872 Григорий Лепс в Юрмале собрал деньги на лечение Жанны Фриске (Grigorii Leps kerazi rahoid Jurmalas Žanna Frisken tervehtamižhe) / ''Delfi.lv''.] {{ref-ru}}</ref><ref>[http://www.kp.ru/daily/26395.4/3272071/ Фриске отпели в Елоховском соборе, где её крестили (Tegihe voikud Frisken muštho Jelohovon päjumalanpertiš, kus konz-se valatadihe ristten händast) / ''Kp.ru''.] {{ref-ru}}</ref>. == Diskografii == === Al'bomad === * 2005 — [[Žanna (al'bom)|Žanna]] === Singlad === <div class="references-small" style="-moz-column-count:2; column-count:2; -webkit-column-count:2;"> * 2001 — «Лечу в темноту» (''Lendan pimedushe'') * 2004 — «Ла-ла-ла» (''La-la-la'') * 2005 — «Где-то летом» (''Kus-se kezal'') * 2005 — «На губах кусочки льда» (''Jän paloižed hulil'') * 2006 — «Мама Мария» (''Marija-mam'') * 2006 — «Малинки» (''Malinkad'', feat. [[Diskoteka Avarija]]) * 2007 — «Я была» (''Minä olin'') * 2008 — «Жанна Фриске» (''Žanna Friske'') * 2009 — «Американец» (''Amerikalaine'') * 2009 — «Портофино» (''Portofino'') * 2009 — «Вестерн» (''Vestern'', duetal [[Tan'a Teröšina]]nke) * 2009 — «А на море белый песок» (''Vauged lete merel'') * 2010 — «Дождь» (''Vihm'') * 2011 — «Пилот» (''Pilot'') * 2011 — «Ты рядом» (''Oled läz'', feat. [[Džigan]]) * 2011 — «Падает снег» (''Paneb lunt'', feat. [[In-Grid]]) * 2012 — «Навсегда!» (''Kaikeks igäks!'') * 2012 — «Тихо падает снег» (''Hilläšti paneb lunt'', duetal [[Malikov Dmitrii|Dmitrii Malikovanke]]) * 2012 — «Плачь и умоляй» (''Itke da mol'daste'') * 2012 — «Олимпийский огонь» (''Olimpine lämoi'') * 2015 — «Танго» (''Tango'') * 2016 — «Москва-Лондон» (''Moskv-London'') * 2016 — «Люблю или ненавижу» (''Armastan vai kirodan'') * 2016 — «Конфета» (''Kan'fet'') * 2016 — «Море» (''Meri'') * 2016 — «Горький Шоколад» (''Karged šokolad'') * 2016 — «Я твоя» (''Olen sinun'') * 2016 — «Стеклянная Любовь» (''Stökolarmastuz'') </div> == Fil'mografii (serialoid da massižid scenoid lugemata) == * «''Öline kaičend''» (2004) — Alisa Donnikova, noidak * «''Päiväline kaičend''» (2005) — Alisa Donnikova, noidak * «''Ezmäine Kirhuline''» (2006) — edestab ičtaze * «''Ezmäine kodiš''» (2007) — edestab ičtaze * «''Čomuz tarbhaičeb...''» (2008) — edestab ičtaze * «''Niko: Matk tähthidennoks''» — Vil'ma-lasicaine * «''Kus minä olen?''» (2010) — Anna Levina * «''Udenvoččed kozimehed''» (2010) — edestab ičtaze * «''Miš mužikad pagištas''» (2010) — edestab ičtaze * «''Tačkad 2''» (2011) — Holli Delüks * «''Odnoklassniki.ru: CLICKoitele satust''» (2013) — Elena Vilenovna == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://jeannefriske.com/ Žanna Frisken oficialine sait (''jeannefriske.com'').] {{ref-ru}} * {{IMDb|1597038}} * {{KP|558414}} [[Kategorii:Venäman pajatajad]] [[Kategorii:Venäman aktrisad]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Pajatajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Moskvha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1974]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 8. päiväl]] [[Kategorii:Kolnuded Moskvan agjas]] [[Kategorii:Kolnuded Balašihas]] [[Kategorii:Kolnuded vl 2015]] [[Kategorii:Kolnuded kezakun 15. päiväl]] e8rf6z64smiyii08a0jw17kiq76vaa8 0 14419 186765 111574 2026-04-15T06:21:56Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186765 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Gackt at the Kenshin Festival, 2008(2)(cropped).jpg | описание изображения = Gakt Kenšin-festivalil vl 2008 }} '''Gakt Osiro''' ({{lang-ja|大城 ガクト}} ''Osiro Gakuto'', {{lang-en|Gackt Oshiro}}; sünd. [[4. heinku]] [[1973]], [[Okinav (sar')|Okinav-sar']], [[Okinavan prefektur]], [[Japonii]]) om japonijalaine pajatai, muzikanvändai, prodüser da akt'or. Tetas anglijankel'ženke '''Gackt'''-psevdonimanke tobjimalaz, japonine psevdonim om '''Gakt Kamui''' ({{lang-ja|神威 楽斗}} ''Kamui Gakuto'', {{lang-en|Gackt Camui}}). Mahtab väta instrumentoil: fortepiano, bangsoitod, elektrogitar, basgitar, japonižed veroližed soitod. == Biografii == Gakt om sündnu Okinav-sar'he, [[rükülaized|rükülaižiden]] kanzha. Openui väta soitoil lapsessai kazvatajiden-muzikanvändoiden tahton mödhe, sid' sabustamha sebranikad. Vozil 1995−1999 Gakt oli «Malice Mizer»-gruppan solistan. Hän augoti solišt kar'jerad lähtendan gruppaspäi jäl'ghe, ezineb šoud ''GACKTJOB''-joukunke. Om elänu igän tobjan palan [[Tokio]]s, pidab erižpertin [[Kuala Lumpur]]an ezilidnas. == Diskografii == === Al'bomad === * 1999 — Mizérable (EP) (''Rauk'') * 2000 — Mars (''Mars'') * 2001 — Rebirth (''Toštmižsündund'') * 2002 — Moon (''Kudmaine'') * 2003 — Crescent (''Pol'ku '') * 2005 — Love Letter (''Armastuzkirjeine'') * 2005 — Diabolos (''Diavol'') * 2009 — Re:Born (''Homaičend: Sündnu'') * 2016 — Last Moon (''Jäl'gmäine Kudmaine'') == Fil'mografii (lugemata doramoid) == * «''[[Kudmaižen laps']]''» (2003) — Šö * «''Kaik raccastajad Dai Šokerad vaste''» (2003) — ''[[kameo]]'' * «''[[Bunraku]]''» (2010) — Joši == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.gackt.com/ Gaktan oficialine sait (''gackt.com'')]. {{ref-ja}} {{ref-zh}} {{ref-en}} * [http://instagram.com/gackt Gakt — Instagram.] * {{KP|421877}} * {{IMDb|1374680}} [[Kategorii:Japonijan akt'orad]] [[Kategorii:Japonijan pajatajad]] [[Kategorii:Rokpajatajad]] [[Kategorii:Akt'orad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Pajatajad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Okinavan prefekturha]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1973]] [[Kategorii:Sündnuded heinkun 4. päiväl]] 3ebir2laduor2i09nwzjltzsgh81x4u 0 14849 186763 169699 2026-04-15T06:14:38Z Motoranger 10577 kategorijad+ 186763 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Ileana D'Cruz at ‘Lux Golden Rose Awards 2016’ in Mumbai.jpg | описание изображения = Ileana D'Kruz vn 2016 kül'mkus, [[Mumbai]], ''«Lux Golden Rose Awards 2016»''-aigtegol }} '''Ileana D'Kruz''' ({{lang-te|ఇలియానా}}, {{lang-hi|इलियाना डी'क्रूज़}}, {{lang-en|Ileana D'Cruz}}; sünd. [[1. kül'mku]] [[1986]], [[Mumbai|Bombei]], [[Maharaštr]], [[Indii]]) om indine aktris da fotomodel' portugaližen augotižlibundan. Vändab rolid fil'miš hindi- i telugu-kelil tobjimalaz. == Biografii == Ileana om sündnu Mumbai-lidnha, laivansauvomižen inženeran kanzha. Hänel om Ris-vell' i kaks' sizart: Fara i Eilin. Kümnevoččes igäs Ileanan kanz sirdi [[Goa]]ha, hän eli siš seičeme vot. Sid' pördui kanzanke Mumbaihe i ühtni severzihe-se reklamrolikoihe. Naine zavodi aktrisan kar'jerad vl 2006. Debütrol' ''Devdas''-fil'mas toi hänele ''Filmware Awards South''-arvlahjad. Rol' ''Barfi!''-fil'mas oli ezmäine Bollivudas. == Fil'mografii == * «''Devdas''» (2006, telugun kelel) — Bhanu * «''Azektud i varuline lujas''» (2006, telugun kelel) — Šruti * «''Rakhi''» (2006) — Tripura * «''Munna''» (2007) — Nidhi * «''Vänd''» (2007) — Satja * «''[[Barfi!]]''» (2012) — Šruti Ghoš Sengupta * «''Vägeljaine plakataspäi''» (2013) — Kadžal * «''Olen sinun vägelaižeks''» (2014) — Sunaina * «''Rustom''» (2016) — Sintija Pavri * «''Reid''» (2018) — Malini Patnaik == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.instagram.com/ileana_official/ Ileana D'Kruz — Instagram.] * {{IMDb|2299825}} * {{KP|1312994}} {{stub}} [[Kategorii:Indijan aktrisad]] [[Kategorii:Indijan fotomodelid]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Fotomodelid kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mumbaihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1986]] [[Kategorii:Sündnuded kül'mkun 1. päiväl]] 34jtrt8g398omjnvlm8k2ehkh1gf8b2 0 17211 186758 181082 2026-04-15T05:48:14Z Motoranger 10577 +nimen virkand, kategorijad+ 186758 wikitext text/x-wiki {{Personalii | изображение = Tamannaah Bhatia at a song launch from the film Vedaa (cropped).jpg | описание изображения = Tamanna Bhatija vn 2024 elokus | место рождения = [[Mumbai|Bombei]] | род деятельности = Aktris }} '''Tamanna Bhatija''' ({{lang-hi|तमन्ना भाटिया}}, {{lang-en|Tamannaah Bhatia}} [ˈtəmənːaː ˈbʱaːʈijaː]; sünd. [[21. tal'vku]] [[1989]], [[Mumbai|Bombei, Maharaštr]], [[Indii]]) om indine Bollivud:an, Tollivudan i Kollivudan aktris. Vändab rolid tamilan i telugun kelil päpaloin, erasti ühtneb fil'mihe hindi-kelel. Hän om roliš 89 fil'mas, i om üks' enamb makstud aktrisoiš Suvižen Indijan kinos. Hän sai äi arvlahjoid ičeze radmižes, niiden kesken koume ''Santosham Film Awards''-arvlahjad, kaks' Suviindijan rahvahidenkeskeižen kinon arvlahjad da Kalaimamani-arvlahjan. == Laps'aig == Tamanna Bhatija om sündnu vn 1989 21. tal'vkud Bombei-lidnha (nüg. [[Mumbai]]), Indii<ref>{{Cite web |title=Shhh! Tamannaah's Birthday Plans (Tamannan planad sündundpäiväle) |url=https://www.rediff.com/movies/report/shhh-tamannaahs-birthday-plans/20221221.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230928003911/https://www.rediff.com/movies/report/shhh-tamannaahs-birthday-plans/20221221.htm |archive-date=2023-09-28 |access-date=2023-09-28 |website=Rediff.com}}</ref>, sindhi augotižlibundan mödhe. Hänen tat om bril'jantoiden Santoš Bhatija-torgovan, maman nimi om Radžni Bhatija<ref>{{Cite web |date=2020-10-29 |title=Exclusive! Tamannaah Bhatia thanks her father for managing her work! Says she's successful only because of her parents (Eksklüzivižikš! Tamanna Bhatija kitäb hänen tatad ohjanduses ičeze rados! Pagištas, hän om ozav ičeze kazvatajiden tagut vaiše) |url=https://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/exclusive-tamannaah-bhatia-thanks-her-father-for-managing-her-work-says-shes-successful-only-because-of-her-parents/articleshow/78906831.cms |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211125095200/https://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/exclusive-tamannaah-bhatia-thanks-her-father-for-managing-her-work-says-shes-successful-only-because-of-her-parents/articleshow/78906831.cms |archive-date=2021-11-25 |access-date=2021-11-25 |website=The Times of India}}</ref>. Hänel om Anand Bhatija-veik<ref>{{Cite web |date=2017-07-05 |title=Anand Bhatia and Kartika Chaudhary Mumbai Celebrity Wedding |url=https://www.weddingsutra.com/celebrity-weddings/celeb-weddings/anand-bhatia-and-kartika-chaudhary-mumbai/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210628094017/https://www.weddingsutra.com/celebrity-weddings/celeb-weddings/anand-bhatia-and-kartika-chaudhary-mumbai/ |archive-date=2021-06-28 |access-date=2021-06-28 |website=WeddingSutra}}</ref>. Naine om sindhižen [[induizm]]an polenpidai, openui Mumbain ''Maneckji Cooper Education Trust School''-školas. Koumetoštkümnevoččes igäs hän openzihe aktrisoiden mahtusele, ühtni Prithvi-teatran radho voden päpalad, vändi sen scenal<ref>{{Cite web |last=Singh |first=Simran |date=2024-06-27 |title=Bengaluru school introduces chapter on Tamannaah Bhatia, parents file complaint against management for this reason |url=https://www.dnaindia.com/bollywood/report-bengaluru-school-introduces-chapter-on-tamannaah-bhatia-parents-file-complaint-against-management-3094939 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240627165856/https://www.dnaindia.com/bollywood/report-bengaluru-school-introduces-chapter-on-tamannaah-bhatia-parents-file-complaint-against-management-3094939 |archive-date=2024-06-27 |access-date=2024-06-28 |website=DNA India}}</ref>. == Kar'jer == Tamanna Bhatija zavodi aktrisan kar'jerad vižtoštkümnevoččen, vl 2005 hindikel'žes «''Chand Sa Roshan Chehra''»-fil'mas. Sil-žo vodel hän vändi telugukel'žes «''Sree''»-fil’mas<ref>{{Cite web |date=2008-05-26 |title=More Happy Days |url=http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/More-Happy-Days/articleshow/3070781.cms |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515101951/http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/More-Happy-Days/articleshow/3070781.cms |archive-date=2015-05-15 |access-date=2015-05-15 |website=The Times of India}}</ref>. Vl 2006 hän vändi ezmäižeš tamilankel'žes «''Kedi''»-fil'mas. Vl 2007 hän vändi «''Ozakahad päiväd''» (telugu) da «''Kalloori''»-fil'miš (tamilan kel'). Fil'mad aktrisan ühtnendanke saiba äi rahoid. Nened rolid abutiba hänele kätas populärižeks aktrisaks telugun da tamilan kinos<ref>{{Cite web |last=Rajamani |first=Radhika |date=2007-12-31 |title=I want to make a mark in the South |url=http://www.rediff.com/movies/report/sstam/20071231.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515102805/http://www.rediff.com/movies/report/sstam/20071231.htm |archive-date=2015-05-15 |access-date=2015-05-15 |website=Rediff.com}}</ref><ref>{{Cite web |last=Aggarwal |first=Divya |date=2008-04-27 |title=South for Stardom |url=http://timesofindia.indiatimes.com/india/South-for-Stardom/articleshow/2986729.cms |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515102851/http://timesofindia.indiatimes.com/india/South-for-Stardom/articleshow/2986729.cms |archive-date=2015-05-15 |access-date=2015-05-15 |website=The Times of India}}</ref>. Tamanna vändi äjiš znamasižiš telugun fil'miš, ozutesikš «''Ozakahad päiväd''» (2007), «''Konchem Ishtam Konchem Kashtam''» (2009), «''100 procentad armastuz''» (2011), «''Oosaravelli''» (2011), «''Racha''» (2012), «''Tadakha''» (2013), «''[[Baahubali: Augotiž]]''» (2015), «''Bengaline tigr''» (2015), «''Kompanjon''» (2016), «''[[Baahubali: Lopind]]''» (2017), «''Iloitelend i palahtelend''» (2019), «''Sye Raa Narasimha Reddy''» (2019) da «''Iloitelend i palahtelend 2''» (2022). Hänen znamasižed tamilan fil'mad oma «''Kalloori''» (2007), «''Ayan''» (2009), «''Paiyaa''» (2010), «''Sirutai''» (2011), «''Veeram''» (2014), «''Dharma Durai''» (2016), «''Devi''» (2016), «''Pirdatez''» (2018), «''Jailer''» (2023) da «''Aranmanai 4''» (2024). Hän vändi TV-serialoiš mugažo, ozutesikš «''11th Hour''» (2021), «''November Story''» (2021), «''Jee Karda''» (2023), «''Aakhri Sach''» (2023) da «''Do You Wanna Partner''» (2025)<ref>{{Cite web |last=Hungama |first=Bollywood |date=2023-09-08 |title=Tamannaah Bhatia Movies List {{!}} Tamannaah Bhatia Upcoming Movies {{!}} Films: Latest Movies - Bollywood Hungama |url=https://www.bollywoodhungama.com/celebrity/tamannaah-bhatia/filmography/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002180730/https://www.bollywoodhungama.com/celebrity/tamannaah-bhatia/filmography/ |archive-date=2023-10-02 |access-date=2023-09-12 |website=Bollywood Hungama |language=en}}</ref>. == Fil'mografii == ''Päine kirjutuz:'' [[:en:Tamannaah Bhatia filmography|''Tamanna Bhatijan fil’mografii'']] {{ref-en}} === Valitud rolid === * «''Chand Sa Roshan Chehra''» (2005) — Džija Oberoi * «''Kedi''» (2006) — Prijanka * «''Ozakahad päiväd''» (2007) — Madhu * «''Vaumiž kaiken''» (2008) — Svapna (''kameo'') * «''Jätanu opendust kesketi''» (2009) — Gajatri Reddi * «''Ozav karg''» (2009) — Madhumita * «''100 procentad armastuz''» (2011) — Mahalakšmi * «''Kel'tud tahtod''» (2011) — Alakananda * «''Toroknik''» (2012) — Nandini * «''Rohked mez'''» (2013) — Rekha * «''Kaks'jaižed''» (2014) — Šanaja * «''Se om praznik''» (2014) — Saakši * «''[[Baahubali: Augotiž]]''» (2015) — Avantika * «''Bengaline tigr''» (2015) — Mira * «''Kompanjon''» (2016) — Kirthi * «''[[Baahubali: Lopind]]''» (2017) — Avantika * «''Pirdatez''» (2018) — Amuthavalli * «''Iloitelend i palahtelend''» (2019) — Harika *«''Sye Raa Narasimha Reddy''» (2019) — Lakshmi Narasimha Reddy *«''Iloitelend i palahtelend 2''» (2022) — Harika *«''Jailer''» — Kamna *«''Aranmanai 4''» — Selvi == Arvlahjad == ''Päine kirjutuz:'' [[:en:List of awards and nominations received by Tamannaah Bhatia|''Tamanna Bhatijan arvlahjoiden da nominacijoiden nimikirjutez'']] {{ref-en}} == Toižed radod == Tamanna Bhatija om aktivine toižiš sferoiš aktrisan radnikoičendan ližaks. 2010-nziš voziš hän fil'mzihe TV-mainitesiš, ozutesikš, Fanta da Chandrika Ayurvedic soap<ref>{{Cite web |date=2012-04-23 |title=Coca Cola signs up Tamil actor Tamanna Bhatia for Fanta |url=https://economictimes.indiatimes.com/industry/services/advertising/coca-cola-signs-up-tamil-actor-tamanna-bhatia-for-fanta/articleshow/12836317.cms |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230903190958/https://economictimes.indiatimes.com/industry/services/advertising/coca-cola-signs-up-tamil-actor-tamanna-bhatia-for-fanta/articleshow/12836317.cms |archive-date=2023-09-03 |access-date=2023-09-03 |website=The Economic Times}}</ref><ref>{{Cite web |date=2011-07-08 |title=Flavour Of The Week: Tamanna |url=https://www.ndtv.com/photos/entertainment/flavour-of-the-week-tamanna-10880 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121218065346/http://www.ndtv.com/photos/entertainment/flavour-of-the-week-tamanna-10880 |archive-date=2012-12-18 |access-date=2025-05-07 |website=www.ndtv.com}}</ref>. Vl 2015 hän ezini Zee Telugu da pästi ičeze Wite & Gold-juvelirkollekcijad<ref>{{Cite web |last=Rajamani |first=Radhika |date=2015-03-31 |title=Tamanaah is Zee Telugu's brand ambassador |url=https://www.rediff.com/movies/report/tamanaah-is-zee-telugus-brand-ambassador-south/20150331.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221119050900/https://www.rediff.com/movies/report/tamanaah-is-zee-telugus-brand-ambassador-south/20150331.htm |archive-date=2022-11-19 |access-date=2022-11-19 |website=Rediff.com}}</ref><ref>{{Cite web |date=2017-01-16 |title=Tamannaah launches her jewellery brand |url=https://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/tamil/movies/news/tamannaah-launches-her-jewellery-brand/articleshow/46767930.cms |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210916060506/https://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/tamil/movies/news/tamannaah-launches-her-jewellery-brand/articleshow/46767930.cms |archive-date=2021-09-16 |access-date=2021-09-16 |website=The Times of India}}</ref>. Vl 2016 hän edeni Beti Bachao Beti Padhao-kampanijad<ref>{{Cite web |date=2016-01-21 |title=Tamannaah to endorse girl power |url=https://www.deccanchronicle.com/tollywood/200116/tamannaah-to-endorse-girl-power-1.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160121144520/http://deccanchronicle.com/tollywood/200116/tamannaah-to-endorse-girl-power-1.html |archive-date=2016-01-21 |access-date=2016-01-21 |website=Deccan Chronicle}}</ref>. Hän edesti Indian Premier League-ühtnendan avaidust vll 2018 da 2023<ref>{{Cite web |date=2018-04-07 |title=IPL 2018 opening ceremony: Hrithik Roshan, Tamannaah Bhatia, Prabhudheva and others give captivating performances |url=https://indianexpress.com/article/entertainment/bollywood/ipl-2018-opening-ceremony-hrithik-roshan-tamannaah-bhatia-prabhudheva-5127821/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230605095252/https://indianexpress.com/article/entertainment/bollywood/ipl-2018-opening-ceremony-hrithik-roshan-tamannaah-bhatia-prabhudheva-5127821/ |archive-date=2023-06-05 |access-date=2023-06-05 |website=The Indian Express}}</ref><ref>{{Cite web |date=2023-03-29 |title=tamannaah bhatia: IPL 2023: Bahubali fame Tamannaah Bhatia to perform in grand opening ceremony |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/new-updates/ipl-2023-bahubali-fame-tamannaah-bhatia-to-perform-in-grand-opening-ceremony/articleshow/99094478.cms |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230605041029/https://economictimes.indiatimes.com/news/new-updates/ipl-2023-bahubali-fame-tamannaah-bhatia-to-perform-in-grand-opening-ceremony/articleshow/99094478.cms |archive-date=2023-06-05 |access-date=2023-06-05 |website=The Economic Times}}</ref>. Tamanna Bhatija sädi «''Back to the Roots''»-kirjad ühtes Luke Coutinho:nke, ''Penguin Random House India'' pästi sidä vl 2021<ref>{{Cite web |date=2021-08-21 |title=Tamannaah to co-author book promoting ancient Indian wellness practices |url=https://www.newindianexpress.com/lifestyle/books/2021/aug/21/tamannaah-to-co-author-book-promoting-ancient-indian-wellness-practices-2347899.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210823131143/https://www.newindianexpress.com/lifestyle/books/2021/aug/21/tamannaah-to-co-author-book-promoting-ancient-indian-wellness-practices-2347899.html |archive-date=2021-08-23 |access-date=2021-08-23 |website=The New Indian Express}}</ref> Vl 2022 hän ühtihe Sugar Cosmetics-kompanijha partnöran oiktusidenke.<ref>{{Cite web |last=Paul |first=James |date=2022-12-01 |title=Tamannaah Bhatia Forays Into Entrepreneurship; Invests In Shark Tank India's Vineeta Singh's Cosmetic Brand |url=https://in.mashable.com/tech/42903/tamannaah-bhatia-forays-into-entrepreneurship-invests-in-shark-tank-indias-vineeta-singhs-cosmetic-b |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230605051945/https://in.mashable.com/tech/42903/tamannaah-bhatia-forays-into-entrepreneurship-invests-in-shark-tank-indias-vineeta-singhs-cosmetic-b |archive-date=2023-06-05 |access-date=2023-06-05 |website=Mashable India}}</ref>. Vl 2023 hän mainiti IIFL Finance vilukus<ref>{{Cite web |title=IIFL Finance signs Tamannaah Bhatia as brand ambassador |url=https://brandequity.economictimes.indiatimes.com/news/advertising/iifl-finance-signs-tamannaah-bhatia-as-brand-ambassador/97488751 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230702111614/https://brandequity.economictimes.indiatimes.com/news/advertising/iifl-finance-signs-tamannaah-bhatia-as-brand-ambassador/97488751 |archive-date=2023-07-02 |access-date=2023-07-02 |website=ETBrandEquity.com}}</ref> VLCC heinkus,<ref>{{Cite web |date=2023-07-14 |title=Tamannaah Bhatia joins VLCC as Brand Ambassador; advocates complete skincare with facial kits |url=https://www.bollywoodhungama.com/news/bollywood/tamannaah-bhatia-joins-vlcc-brand-ambassador-advocates-complete-skincare-facial-kits/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230903184131/https://www.bollywoodhungama.com/news/bollywood/tamannaah-bhatia-joins-vlcc-brand-ambassador-advocates-complete-skincare-facial-kits/ |archive-date=2023-09-03 |access-date=2023-09-03 |website=Bollywood Hungama}}</ref> da kändihe ezmäižeks Indijan ambasadoraks Shiseido-kompanijas redukus<ref>{{Cite web |last=Chronicle |first=Deccan |date=2023-10-14 |title=Tamannaah to promote a Japanese brand |url=https://www.deccanchronicle.com/entertainment/tollywood/141023/tamannaah-first-indian-face-of-japanese-brand-shiseido.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231015234113/https://www.deccanchronicle.com/entertainment/tollywood/141023/tamannaah-first-indian-face-of-japanese-brand-shiseido.html |archive-date=2023-10-15 |access-date=2023-10-15 |website=Deccan Chronicle}}</ref>. Vl 2024 hän mainiti Cellecor Gadgets Limited-kompanijan kundlimid da smart-časud vilukus<ref>{{Cite web |last=Tyagi |first=Amit |date=2024-01-26 |title=cellecor gadgets limited tamannaah bhatia as the dazzling new ambassador. |url=https://hindi.economictimes.com/markets/share-bazaar/cellecor-gadgets-limited-tamannaah-bhatia-as-the-dazzling-new-ambassador-/articleshow/107159119.cms |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240126032917/https://hindi.economictimes.com/markets/share-bazaar/cellecor-gadgets-limited-tamannaah-bhatia-as-the-dazzling-new-ambassador-/articleshow/107159119.cms |archive-date=2024-01-26 |access-date=2024-02-14 |website=The Economic Times Hindi |language=hi}}</ref><ref>{{Cite web |last=WebTeam |first=ZeeBiz |date=2024-01-25 |title=Cellecor Gadgets to unveil earbuds, smartwatch this Republic Day |url=https://www.zeebiz.com/technology/news-cellecor-gadgets-earbuds-smartwatch-range-of-products-273626 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214152318/https://www.zeebiz.com/technology/news-cellecor-gadgets-earbuds-smartwatch-range-of-products-273626 |archive-date=2024-02-14 |access-date=2024-02-14 |website=Zee Business}}</ref>, Rasna-joman koncentrat keväz'kus<ref>{{Cite web |last=Hungama |first=Bollywood |date=2024-03-14 |title=Tamannaah Bhatia becomes the brand ambassador of Rasna : Bollywood News |url=https://www.bollywoodhungama.com/news/south-cinema/tamannaah-bhatia-becomes-brand-ambassador-rasna/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240314140657/https://www.bollywoodhungama.com/news/south-cinema/tamannaah-bhatia-becomes-brand-ambassador-rasna/ |archive-date=2024-03-14 |access-date=2024-03-15 |website=Bollywood Hungama}}</ref><ref>{{Cite web |date=2024-03-13 |title=Rasna ropes in Tamannaah Bhatia as their new brand ambassador |url=https://brandequity.economictimes.indiatimes.com/news/advertising/tamannaah-bhatia-shares-lndia-ki-khushiyon-ka-vitamin/108464818 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240315022926/https://brandequity.economictimes.indiatimes.com/amp/news/marketing/rasna-ropes-in-tamannaah-bhatia-as-their-new-brand-ambassador/108464818 |archive-date=2024-03-15 |access-date=2024-03-15 |website=ETBrandEquity.com}}</ref>. Vl 2025 hän om Karnataka Soaps and Detergents Limited-kompanijan sur'oigenudeks, ezineb Mysore Sandal Soap-joman velles kaks' vot<ref>{{Cite web |last=Devadiga |first=Yashaswi |date=2025-05-22 |title=Mysore Sandal Soap: ಮೈಸೂರು ಸ್ಯಾಂಡಲ್ ಸೋಪ್‌ಗೆ ತಮನ್ನಾ ರಾಯಭಾರಿ! ಕೋಟಿ ಕೋಟಿ ಖರ್ಚು, ನೆಟ್ಟಿಗರಿಂದ ತೀವ್ರ ಆಕ್ರೋಶ! |url=https://kannada.news18.com/news/entertainment/tamannaah-bhatia-become-mysore-sandal-soap-new-brand-ambassador-but-troll-in-social-media-yda-ws-kl-2083375.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250522100948/https://kannada.news18.com/news/entertainment/tamannaah-bhatia-become-mysore-sandal-soap-new-brand-ambassador-but-troll-in-social-media-yda-ws-kl-2083375.html |archive-date=2025-05-22 |access-date=2025-05-22 |website=News18 ಕನ್ನಡ |language=kn}}</ref><ref>{{Cite web |last=Shetty |first=Bhavishya |date=2025-05-22 |title=ಮೈಸೂರು ಸ್ಯಾಂಡಲ್ ಸೋಪ್‌ಗೆ ಅಧಿಕೃತ ರಾಯಭಾರಿ ತಮನ್ನಾ ಭಾಟಿಯಾ: 2 ವರ್ಷಗಳ ಅವಧಿಗೆ ಆಕೆ ಪಡೆಯುವ ಸಂಭಾವನೆ ಎಷ್ಟು ಗೊತ್ತಾ? |url=https://zeenews.india.com/kannada/karnataka/tamannaah-bhatia-the-official-ambassador-for-mysore-sandal-soap-do-you-know-how-much-she-will-be-paid-for-a-period-of-2-years-309403 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250522100720/https://zeenews.india.com/kannada/karnataka/tamannaah-bhatia-the-official-ambassador-for-mysore-sandal-soap-do-you-know-how-much-she-will-be-paid-for-a-period-of-2-years-309403 |archive-date=2025-05-22 |access-date=2025-05-22 |website=Zee News Kannada |language=kn}}</ref>. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.instagram.com/tamannaahspeaks/ Tamanna Bhatija] «[[:en:Instagram|Instagram]]»-saital {{ref-en}} * [http://www.x.com/tamannaahspeaks/ Tamanna Bhatija] «[[:en:Twitter|X]]»-saital {{ref-en}} * {{IMDb|1961459}} * {{KP|1180769}} [[Kategorii:Indijan aktrisad]] [[Kategorii:Aktrisad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mumbaihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1989]] [[Kategorii:Sündnuded tal'vkun 21. päiväl]] fw657p3660w7tnlyahh2tqeendradq2 0 34282 186768 158727 2026-04-15T06:48:05Z Motoranger 10577 +kart, klimat+ 186768 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Durres<br />Durrësi | Lidnanznam = Stema e Bashkisë Durrës.svg | Flag = Flag of Durrës.gif | Lidnanznam text = Durresan lidnanznam | Flag text = Durresan flag | Valdkund = Albanii | Eläjiden lugu = 113,249 | Voz' = 2011 | Pind = 46 | Fail = Panorama of Durres Port.jpg | Pämez' = Emiriana Sako<br/>(2020—) | Telefonkod = +355-(0)52 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Durres''' ({{lang-sq|Durrësi}}, ''Durrës'' [ˈdurəs]) om lidn [[Albanii|Albanijan]] päivlaskmas, keskuzpalan mererandal. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, om [[Durresan agj]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud ''Epidamn''-nimenke ({{lang-grc|Επίδαμνος}}) vl 627 EME. [[Rimalaine imperii|Rimalaižed]] udesnimitiba lidnad ''Dirrahijaks'' (''Dyrrachium''). Manrehkaidused murenziba lidnad lujas vll 314, 1273, 1926. Vl 1947 valdkundan ezmäine raudte radaškanzi lidnas. [[Enver Hodži]]n diktaturan aigan Durres šingotihe jügedal tegimištol, saudihe meriportad, vl 1980 vagonantegim oli töhöpästtud. == Geografijan andmused == [[Fail:Bashkia e Durrësit në Hartën e Shqipërisë.svg|thumb|left|150px|Durresan municipalitetan sijaduz valdkundas vn 2015 kartal]] Lidn sijadase agjan päivlaskmas, [[Adriatine meri|Adriatižen meren]] i sen Durresan merikaran randal. Matkad [[Tiran (lidn)|Tiran]]-pälidnhasai om koumekümne kahesa kilometrad päivnouzmha, avtotel vai raudtedme. Raudted ühtenzoittas valdkundan kaikidenke järedoidenke lidnoidenke. Klimat om Keskmeren. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +17,9 C°, kezakun-sügüz'kun +23,5..+27,7 C°, tal'vkun-keväz'kun +8,8..+12,5 C°. Ekstremumad oma −6,2 C° (viluku) i +39 C° (eloku). Paneb sadegid 924 mm vodes, enamba kül'mkus-vilukus (121..140 mm kus), vähemba kezakus-elokus (12..30 mm kus). Voib panda lunt tal'vkus-keväz'kus harvoin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..73 % röunoiš voden aigan. == Eläjad == Vn 2011 Albanijan rahvahanlugemižen mödhe lidnfartaliden eläjiden lugu oli 113,249 ristitud 46 km² pindal, kaiken municipalitetan — 175,110 ristitud 338,3 km² pindal, agjan koume videndest. Vl 2001 lidnan ristitišt oli 99,546 eläjad. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Edeližed lidnan pämehed oma Valbona Sako (2019) i Vangüš Dako (2006−2019, ''Vangjush Dako''). == Irdkosketused == * [http://durres.gov.al/ Lidnan oficialine sait (''durres.gov.al'').] {{ref-sq}} {{Commons|Category:Durrës}} [[Kategorii:Albanijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Durresan agj|*]] 1xyjtey3qd1bhtlgzfj1k5egbzatd16 186769 186768 2026-04-15T07:00:28Z Motoranger 10577 formitez, +galerei 186769 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Durres<br />Durrësi | Lidnanznam = Stema e Bashkisë Durrës.svg | Flag = Flag of Durrës.gif | Lidnanznam text = Durresan lidnanznam | Flag text = Durresan flag | Valdkund = Albanii | Eläjiden lugu = 101,728 | Voz' = 2023 | Pind = 46 | Fail = Panorama of Durres Port.jpg | Pämez' = Emiriana Sako<br/>(2020—) | Telefonkod = +355-(0)52 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Durres''' ({{lang-sq|Durrësi}}, ''Durrës'' [ˈdurəs]) om lidn [[Albanii|Albanijan]] päivlaskmas, keskuzpalan mererandal. Se om valdkundan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, om [[Durresan agj]]an administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud ''Epidamn''-nimenke ({{lang-grc|Επίδαμνος}}) vl 627 EME. [[Rimalaine imperii|Rimalaižed]] udesnimitiba lidnad ''Dirrahijaks'' (''Dyrrachium''). Manrehkaidused murenziba lidnad lujas vll 314, 1273, 1926. Vl 1947 valdkundan ezmäine raudte radaškanzi lidnas. [[Enver Hodži]]n diktaturan aigan Durres šingotihe jügedal tegimištol, saudihe meriportad, vl 1980 vagonantegim oli töhöpästtud. Nügüd'aigan lidn šingotase meriportal, sömtegimištol i turizmal, opendusen holitišil. == Geografijan andmused == [[Fail:Bashkia e Durrësit në Hartën e Shqipërisë.svg|thumb|left|150px|Durresan municipalitetan sijaduz valdkundas vn 2015 kartal]] Lidn sijadase municipalitetan i agjan suvipäivlaskmas, [[Adriatine meri|Adriatižen meren]] i sen Durresan merikaran randal, läz meren tazopindad korktusil. Matkad [[Tiran (lidn)|Tiran]]-pälidnhasai om koumekümne kahesa kilometrad päivnouzmha, avtotel vai raudtedme. Raudted ühtenzoittas valdkundan kaikidenke järedoidenke lidnoidenke. Klimat om Keskmeren. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +17,9 C°, kezakun-sügüz'kun +23,5..+27,7 C°, tal'vkun-keväz'kun +8,8..+12,5 C°. Ekstremumad oma −6,2 C° (viluku) i +39 C° (eloku). Paneb sadegid 924 mm vodes, enamba kül'mkus-vilukus (121..140 mm kus), vähemba kezakus-elokus (12..30 mm kus). Voib panda lunt tal'vkus-keväz'kus harvoin. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 67..73 % röunoiš voden aigan. == Eläjad == Vn 2011 Albanijan rahvahanlugemižen mödhe lidnfartaliden eläjiden lugu oli 113,249 ristitud 46 km² pindal (se ristitišt oli kaikiš suremb), kaiken municipalitetan — 175,110 ristitud 338,3 km² pindal, agjan koume videndest. Vl 2001 lidnan ristitišt oli 99,546 eläjad. Edeližed lidnan pämehed oma Valbona Sako (2019) i Vangüš Dako (2006−2019, ''Vangjush Dako''). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Kisha Durres 02.jpg|Ph. Astin i Pavel-apostolan jumalanpert', vn 2016 nägu Albanian College of Durres.jpg|Durresan Albanine kolledž vl 2016 Amphitheatre of durres albania 2016.jpg|Riman amfiteatr (vn 2016 olend), om saudud 2. voz'sadal meiden erad </gallery> == Irdkosketused == * [http://durres.gov.al/ Lidnan oficialine sait (''durres.gov.al'').] {{ref-sq}} {{Commons|Category:Durrës}} [[Kategorii:Albanijan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Durresan agj|*]] m0a61e3b2lcokg6pmm4riyeh51azsm3 10 40396 186744 2026-04-14T12:43:08Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 186744 wikitext text/x-wiki Sinine [[akul]] (vai mokoi, sinivauvaz akul, {{lang-la|Prionace glauca}}), Fajal-Piko-kanal, [[Azorižed sared]], [[Portugalii]], 27. heinku 2020. Sen akulan erik om üks'jäine heimos i mülüb [[Hahkad akulad]]-sugukundha (''Carcharhinidae''). Eläb čuklos (nece kuva om tehtud viž..kümne metrad süvüdel), 3,1 m keskmäras, i vilumbiš veziš. Igä sase kaks'kümnehe vodhesai, živat voib sirta teravas, sötlese henoil kaloil da kal'maroil, no järedamb-ki saliž oleleb.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> ril6pggnxhi5r47dcyb9njbuorri9gn 10 40397 186745 2026-04-14T13:00:38Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 186745 wikitext text/x-wiki [[Kapitolii (Rim)|Kapitoline]] [[händikaz|emähändikaz]] ({{lang-it|Lupa Capitolina}}) om bronzskul'ptur, nügüd'aigan sijadase Konservatorijan pert'kulus, [[Rim]], [[Italii]], 11. uhoku 2024. Se om tehtud tundmatomil [[etruskad|etruskan]] skul'ptoroil 5. voz'sadal edel m.e., ližatud 15. voz'sadan lopus Romul- i Rem-kaks'jaižidenke, tegi Antonio del' Pollaiuolo-skul'ptor. Se skulpturine grupp ozutab scenan legendaspäi Riman alusenpanendas, kudamb tegihe vn 753 EME sulakun 21. päiväl.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> aa915u859j0ck64hc542e0sct6b63it 10 40398 186773 2026-04-15T08:35:27Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 186773 wikitext text/x-wiki [[Siga]]n päd torguses, [[Meksik]], 11. sügüz'ku 2011. Tämbäi (25. sulaku) om [[Pühä Mark|Pühän Markan]] muštpäiv. Legend sanub, miše ühesandel voz'sadal Venecijan merimehed vediba ujuden peitoiči ph. Markan jändusid kontroliruidud islamanuskojil [[Aleksandrii|Aleksandrijaspäi]] katten niid sigalihal.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> naeolcmsuj7rg50v773m68u29wdfa5c 186774 186773 2026-04-15T08:40:11Z Motoranger 10577 + 186774 wikitext text/x-wiki [[Siga]]n päd torguses, [[Meksik]], 11. sügüz'ku 2011. Tämbäi (25. sulaku) om [[Mark-apostol|Pühän Markan]] muštpäiv protestantizman jumalankodikundoiš (ortodoksižes hristanuskondas oigetas semendkun 8. päiväl uden stilin mödhe). Legend sanub, miše ühesandel voz'sadal Venecijan merimehed vediba ujuden peitoiči ph. Markan jändusid kontroliruidud islamanuskojil [[Aleksandrii|Aleksandrijaspäi]] katten niid sigalihal.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> kb32c04em6gm4xn7cv92q7pnn5r8d4i 10 40399 186775 2026-04-15T08:43:05Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Pulap Arrival Day 1999.webm" 186775 wikitext text/x-wiki Pulap Arrival Day 1999.webm 1dm6cjecldabkbfuzkdckb7f8ooi0sv 10 40400 186776 2026-04-15T08:44:43Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "2018 元朗十八鄉天后誕花炮會景巡遊 大江浦羅梁醒獅團.webm" 186776 wikitext text/x-wiki 2018 元朗十八鄉天后誕花炮會景巡遊 大江浦羅梁醒獅團.webm ts4ivwfv0qgw7fboels4hyk5eayhhti 10 40401 186777 2026-04-15T08:45:30Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Michelin Bib Gourmand Fishball Noodles - The Fishball Story 2019.webm" 186777 wikitext text/x-wiki Michelin Bib Gourmand Fishball Noodles - The Fishball Story 2019.webm r7ttn0ub99g38i25fd4gyj6af1w10nq 10 40402 186778 2026-04-15T08:46:10Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Majuro Lagoon Part 1 Papa Mau And Makali`i Arrive In Majuro Lagoon.webm" 186778 wikitext text/x-wiki Majuro Lagoon Part 1 Papa Mau And Makali`i Arrive In Majuro Lagoon.webm 10xboh8x6i98l1xhuabsiam2vylrg27 10 40403 186779 2026-04-15T08:58:27Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Smaragdine kühkjaine ({{lang-la|Chalcophaps indica}}) [[Kühkjaižed (sugukund)|Kühkjaižed]]-sugukundaspäi mecelon Kuldih-kel'dtahos ({{lang-en|Kuldiha Wildlife Sanctuary}} 272,75 km² pindal), Päivnouzmaižed Gatad, [[Odiš]]-štatan pohjoižpäivnouzm, [[Indii]], 3. keväz'ku 2025<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude>" 186779 wikitext text/x-wiki Smaragdine kühkjaine ({{lang-la|Chalcophaps indica}}) [[Kühkjaižed (sugukund)|Kühkjaižed]]-sugukundaspäi mecelon Kuldih-kel'dtahos ({{lang-en|Kuldiha Wildlife Sanctuary}} 272,75 km² pindal), Päivnouzmaižed Gatad, [[Odiš]]-štatan pohjoižpäivnouzm, [[Indii]], 3. keväz'ku 2025<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 8l4xztl6w1zedqjr3lteeondavclg5s