Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.15 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 499 189341 181035 2026-08-14T21:07:43Z Martin Macha 2111 12659 /* */ 189341 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Valdkund | Nimi = Slovenijan Tazovaldkund<br />Republika Slovenija | Valdkundznam = Coat of arms of Slovenia.svg | Flag = Flag of Slovenia.svg | Valdkundznam text = Slovenijan valdkundznam | Flag text = Slovenijan flag | Pälidn = Lüblän | Eläjiden lugu = 2,102,126<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/si.html Slovenijan ristitišton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref> | Voz' = 2018 | Pind = 20,273<ref>[http://www.stat.si/letopis/2010/01_10/01-03-10.htm Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005 (Märitud planimetrižikš territorijan pind, 2005). — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (''stat.si'').] {{ref-sl}} {{ref-en}}</ref> | Kart = EU-Slovenia.svg | Kel' = [[slovenijan kel'|slovenijan]] | Valdkundan pämez' = [[Nataša Pirc Musar]] | Päministr = [[Janez Janša]] | Religii = [[hristanuskond]], [[ateizm]] | Valüt = [[evro]] (€) (EUR)<ref>Edel 2007. vot — [[slovenijan tolar]] (T) (SIT).</ref> | Internet-domen = [[.si]]<ref>Mugažo [[.eu]] kuti [[Evropan Ühtištuz|EÜ:n]] ühtnii.</ref> | Telefonkod = +386 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} '''Slovenii''' ({{lang-sl|Slovenija}}), oficialine nimituz — '''Slovenijan Tazovaldkund''' ({{lang-sl|Republika Slovenija}} [reˈpublika slɔˈʋèːnija]), om valdkund [[Keskuzevrop]]as. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Lüblän]]. Vn 2004 29. päiväl keväz'kud kändihe [[Pohjoižatlantižen kožundkirjutesen organizacii|PAKO:n]] ühtnijaks. Vn 2004 semendkun 1. päiväspäi om [[Evropan Ühtištuz|EÜ:n]] ühtnijaks. == Istorii == Vn 1991 25. päiväl kezakud Slovenii tedištoiti ripmatomudes [[Jugoslavii|Jugoslavijaspäi]]. Valdkundan ezmäine Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Slovenia?lang=en Slovenijan Konstitucijan tekst ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> ({{lang-sl|Ustava}}) om vahvištadud vl 1991, se om väges äiluguižidenke möhembaižidenke vajehtusidenke. == Geografijan andmused == [[Fail:General map of slovenia.svg|thumb|left|250px|Slovenijan reljefan kart (2009)]] Valdkund sijadase [[Balkanan pol'sar'|Balkanan pol'saren]] lodehes, sen [[Al'pad|Edelal'piden]] palas. Slovenii om mavaldkundröunoiš [[Italii|Italijanke]] päivlaskmas (röunan piduz — 280 km), [[Avstrii|Avstrijanke]] pohjoižes (röun om 318 km pitte), [[Mad'jaranma]]nke pohjoižpäuvnouzmas (102 km), [[Horvatii|Horvatijanke]] (670 km) päuvnouzmas da suves. Röunoiden kuivmadme ühthine piduz om 1370 km. Slovenijan suvipäivlaskmaižed randad lainištab [[Adriatine meri]] (randanpird om 43 km). Kaikiš korktemb čokkoim om [[Triglav (mägi)|Triglav]]-mägenoc, 2864 m kortte meren pindan päl. Londuseližed varad oma [[mec]] (territorijan enamba pol't), [[bur hil']], metalloiden kivendod ([[hahktin]], [[cink]], [[artut']], [[uran (himine element)|uran]], [[hobed]]), sauvondkivi. == Politine sistem == [[Fail:Presidential Palace. Ljubljana.jpg|thumb|right|250px|Prezidentan i ohjastusen pert'kulu [[Lüblän]]as vn 2010 vilukus]] Ohjandusen form om unitarine konstitucine [[parlamentine tazovaldkund|parlamentine]] tazovaldkund. Prezident ({{lang-sl|Predsednik Republike Slovenije}}) om valdkundan da sen armijan pämeheks, valitas händast videks vodeks kaikel rahvahal. Parlament om kaks'kodine, paneb päministrad radsijha. Parlamentan üläkodi om Valdkundaline Nevondkund ({{lang-sl|Državni svet}}) 40 ezitajanke, se tob kohendusid alakodin aktoihe i vaiše nevondfunkcii om sil. Sijaližed minicipalitetad i rahvahaližed organizacijad valitas üläkodin ühtnijoid videks vodeks. Alakodi om Valdkundaline Suim ({{lang-sl|Državni zbor}}) 90 ühtnijanke, pandas heid nelläks vodeks ühthižil valičendoil. Nügüdläine prezident om [[Pahor Borut|Borut Pahor]] vn 2012 tal'vkuspäi (vll 2008−2012 radoi päministran). Prezidentan järgenduseližed valičendad oliba vn 2017 22. päiväl redukud (ühtenz' tur, sai 47,21 %) i 12. päiväl kül'mkud (kahtenz' tur, 53,09 %, vl 2012 — 67,37 %). Üläkodin nügüdläine mülükund zavodi radod vn 2017 tal'vkun 12. päiväspäi. Parlamentan alakodin ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2018 3. päiväl kezakud. [[Marjan Šarec]] om vahvištadud päministran radsijha vn 2018 13. päiväl sügüz'kud. == Administrativiž-territorialine jagand == &nbsp;&nbsp;&nbsp;''Kacu kirjutuz: [[Slovenijan administrativiž-territorialine jagand]].'' Slovenii jagase 212 kundaks ({{lang-sl|občina}}), niišpäi üks'toštkümne oma lidnan statusanke. Nene kundad ühtnedas kaks'toštkümnehe statistižhe regionha ([[slovenijan kel'|slovenijaks]] ''regija''). == Eläjad == Slovenijas elädas [[slovenijalaižed]]. Vl 2014 valdkundan eläjiden lugu oli 2,061,085 ristitud<ref>[http://www.stat.si/eng/novica_prikazi.aspx?id=6200 Vn 2014 vilikun 1. päivän Slovenijan ristitišt. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (''stat.si'').] {{ref-en}}</ref>. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'. Rahvahad (2002): [[slovenijalaižed]] — 83,1 %, [[serbalaižed]] — 2,0 %, [[horvatijalaižed]] — 1,8 %, [[bošnäklaižed]] — 1,1 %, toižed rahvahad i märhapanendata — 12,0 %. Uskondan mödhe (2002): [[katoline jumalankodikund|katolikad]] — 57,8 %, [[islam]]anuskojad — 2,4 %, [[ortodoksine hristanuskond|ortodoksižed hristanuskojad]] — 2,3 %, toižed [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 0,9 %, toižed uskojad i märhapanendata — 26,5 %, religijatomad — 10,1 %. Valdkundan toižed znamasižed lidnad (enamba 30 tuh. ristituid vn 2013<ref>[http://www.stat.si/eng/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp Kaikiš surembad eländpunktad ristitišton lugun mödhe vn 2013 1. päiväl vilukud. — Slovenijan Tazovaldkundan statistikan radnikoičend (''stat.si'').] {{ref-en}}</ref>, surembaspäi penembha): [[Maribor]], [[Cele]], [[Kran']]. Kaik om 67 lidnad Slovenijas (2011. voz'). Viž eläjad ühesaspäi oma lidnalaižed (2020). == Ižanduz == Slovenii om šingotadud elokaz industraline valdkund, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Vl 2024 valdkundan nominaline [[kogosüdäiprodukt]] oli 72 mlrd. US$ ekvivalentas (87. sija mail'mas; US$34,026 ühtele hengele, 34. sija) vai 113 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (94. sija; US$53,287 ühtele hengele, 35. sija). Valdkundaline velg om sur' (KSP:n koumen nelländest surtte vl 2022). Tegimišton päsarakod oma elektrotehnine, himine, zell'edheotandad, cellülozbumagaine i tekstiline, üks' avtotegim radab. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud. Maižanduz andab 1,8 % kogosüdäiproduktaspäi (2017), tegimišt 32,2 %, holitišiden sfer 65,9 %. Sil-žo 2017. vodel radajiden 5,5 % oliba ottud maižandushe, 31,2 % tegimištho, 63,3 % holitišiden sferha. Valdkundan päeksport om [[avto]]d, transportmašiništ, [[söm|söndtavarad]] da [[himižed heretused]]. Importan tavarad oma mašinansauvomižen produkcii i transportine mašiništ, tegimišton tavarad, himikalijad, poltused i voižimed, söndtavarad. Pätorguindpartnörikš oma [[Šveicarii]] (Slovenijan eksportan 21 % i importan 15 % vl 2020), [[Saksanma]] (eksportan 14 % i importan 13 % sil-žo vodel), [[Italii]] (eksportan 11 % i importan 12 %), [[Avstrii]] (eksportan 7 % i importan 8 %), [[Horvatii]] (eksportan 8 % i importan 5 %), [[Kitai]] (importan 9 %). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Ljubljana (Slovenia) (54247947771).jpg|Slovenijan parlamentan molembiden kodiden ištundoiden sijaduz, [[Lüblän]], heinku 2024 Tretja vseslovenska ljudska vstaja (13).jpg|Valdkundan Röunantagaižiden i Evropan azjoiden ministruz ''Mladika Complex''-pertiš Lüblänan keskuzrajonas, uhoku 2013 Ljubljana (18743912836).jpg|Slovenijan Ülembaine Käskuzkund (''Vrhovno sodišče Republike Slovenije''), Lüblän, kezaku 2015 Banka Slovenije.jpg|Slovenijan bank (keskuzbank, ''Banka Slovenije''), Lüblän, keväz'ku 2021 National Gallery of Slovenia at night 2019 (48728021908).jpg|Valdkundan Rahvahangalerei (''Narodna galerija''), Lüblän, sügüz'ku 2019 Ljubljana city view (11330258683).jpg|Slovenijan rahvahan i universitetan kirjišt (''Narodna in univerzitetna knjižnica, NUK''), Lüblän, reduku 2013 (suremb nellikanvuitte sauvuz tagamal nügüd'aigaižes stiliš) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.gov.si/ Slovenijan Tazovaldkundan institucijoiden oficialine sait (''gov.si'').] {{ref-sl}} {{ref-en}} {{Commons|Slovenia}} {{Evrop}} [[Kategorii:Slovenii| ]] 2lideyqumd2vsdl1ga4xop66cyyswos 0 10714 189340 170963 2026-08-14T15:57:14Z Motoranger 10577 formitez, +kart 189340 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Nikolajev<br />Миколаїв | Lidnanznam = Coat of arms of Nikolayev.svg | Flag = Flag of Nikolayev.svg | Lidnanznam text = Mikolajivan lidnanznam | Flag text = Mikolajivan flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 430,000 | Voz' = 2024 | Pind = 252.8 | Fail = Здание Горкома в Николаеве.jpg | Pämez' = Oleksandr Senkevič<br/>(kül'mku 2015—,<br/>''Олександр Сєнкевич'') | Telefonkod = +380-512 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} {{Znamoičendad|Nikolajev}} [[Fail:Mykolaiv location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2021)]] '''Nikolajev''' vai '''Mikolajiv''' ({{lang-uk|Миколаїв}} [mɪkoˈlɑjiu̯], {{lang-ru|Никола́ев}}) om lidn [[Ukrain]]an suvipalas, mererandanno. Se om [[Nikolajevan agj]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, valdkundan ühesanz' lidn eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vll 1787−1789 laivansauvomižen keskuseks. Sai lidnan statusad vl 1790. Lidn oli Venäman imperijan [[Mustmeren laivišt]]on päsijaduseks hätken aigan. Nikolajev šingotase laivansauvomižel (koume tegint), energetižel mašinansauvomižel (gazturbinad), boksitoiden küllästamižen tegimel, aviakohenduztegimel, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Mykolajiw-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan suves, [[Ingul]]-jogensun randal, sen laktendanno [[Mustmeri|Mustmerhe]], 53 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sur' eksportine meriport i koume jogiportad ratas lidnas da läz sidä. Klimat om [[ven vö|ven]] kuivahk. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +21,0..+23,8 C°, tal'vkun-uhokun −2,0..+0,1 C°. Ekstremumad oma −29,7 C° (viluku) i +40,1 C° (eloku). Paneb sadegid 396 mm vodes, enamba semendkus-kezakus (47..52 mm kus), toižidme kuidme 26..38 mm. Tal'vel lumikatken korktuz voib sadas koumehe..kahesha santimetrhasai, sid' lumi sulab teravas. == Tobmuz == [[Fail:Map of Mykolaiv districts.png|thumb|left|250px|Lidnan rajonad (2024)]] Nikolajev jagase nelläks rajonaks: Zavodskii, Ingulan, Laivoiden i Keskuzline. == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 514,136 ristitud, vl 2011 — 498,748 ristitud, agjan nell' ühesandest. Kaik 494,922 eläjad oli lidnas vl 2014, 476,101 eläjad vl 2021. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 523,800 eläjad vl 1989. Rahvahad (2017): [[ukrainalaižed]] — 84 %, [[venälaižed|venänikad]] — 12 %, toižed rahvahad — 4 %. Kodikel' (2017): [[ukrainan kel']] — 7 %, [[venän kel']] — 63 %, molembad keled — 28 %, toine kel' — 2 %. == Transport == Maršruttaksid, trolleibusad (vspäi 1967, verkon piduz om 59 km), tramvaid (vspäi 1897, 73 km jonoid) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Avtobusoiden maršrutad oma sauptud 1990-nziden voziden lopus. Koume meriportad i üks' jogiport ratas, om privatižid valdmoid mugažo. Rahvahidenkeskeine civiline ''Nikolajev''-lendimport ({{lang-uk|Миколаївський міжнародний аеропорт}}, ''NLV / UKON'', 22,7 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase lidnan lodehes. Tehtas reisid Kijevha i Stambulha, om sezonižid čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže. == Irdkosketused == * [http://mkrada.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''mkrada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-en}} {{Commons|Category:Mykolaiv}} [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Nikolajevan agj|*]] su44efrl881235w470c81oo17owygh6 0 11399 189336 189329 2026-08-14T12:48:05Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189336 wikitext text/x-wiki {{10000}}{{A10000}} {{Eländpunkt | Nimi = Doh<br />الدوحة‎<br /><small>''(ad-Davha / ad-Dōha)''</small> | Lidnanznam = | Flag = | Lidnanznam text = | Flag text = | Valdkund = Katar | Eläjiden lugu = 1,186,023 | Voz' = 2020 | Pind = 158.72 | Fail = City montage of Doha2.png | Pämez' = | Telefonkod = +974-xxxx-xxxx | Aigvö = [[UTC]]+3 }} [[Fail:Mappa metropolitana di Doha.png|thumb|left|250px|Lidnan kart metrojonoidenke (2015)]] '''Doh''' ({{lang-ar|الدوحة‎}} ''ad-Dawḥah'' [ædˈdæwħæ,-ˈdoː-], vepsän transkripcii: ''ad-Dauha'' vai ''ad-Dōha'') om [[Katar]]an pälidn da kaikiš suremb lidn. Se om [[Ed Doh]]-municipalitetan administrativine keskuz mugažo. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1850 kuti ''Al' Bid''-külä (arab. ''Al' Bida''). Vll 1916−1971 Doh oli [[Britanine imperii|britanižen]] protektoratan administracijan keskuseks. Šingotaškanzi [[kivivoi]]n löudmižsijiden otandan kävutamižhe jäl'ghe 1960-nzil vozil. Vspäi 1971 Doh om ripmatoman valdkundan pälidnaks. Doh šingotase kivivoin i [[kala]]n ümbriradmižel. Valdkundan kivivoin i [[londuseline gaz|gazan]] päfaterad om saudud lidnas. Lidnan rahvahidenkeskeine lendimport ezitoitase järedaks aviasol'meks. == Geografijan andmused == [[Fail:Ad Dawhah in Qatar 2015.svg|thumb|left|250px|Lidnan municipalitetan sijaduz valdkundan vn 2015 kartal]] Lidn sijadase Katar-pol'saren päivnouzmas, [[Persijan laht]]en randal, merikaras ümbri (arab. ''dohati'' «laht»), 0..15 m korktusil, koume metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om kuiv räk letetazangišton, päivoikaz, kezal eriližešti. Semendkun-sügüz'kun päivän keskmäine lämuz om +32..+35 C°, tal'vkun-keväz'kun — +17..+21 C°. Ekstremumad oma +3,8 C° (viluku) i +50,4 C° (heinku). Il'man lämuz voib ületada +32 C° miččel taht kul, ei voi olda madalamb mi +20 C° kezakus-sügüz'kus. Paneb sadegid 75 mm vodes, enamba tal'vkus-keväz'kus (12..17 mm kus), ani ei olele niid kezakus-redukus (üks' millimetr pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 45..55 % röunoiš sulakus-heinkus, 68..74 % kül'mkus-uhokus. == Eläjad == Vl 1970 (edel Kataran pälidnan statusad) lidnan ristitišt oli 80 tuhad eläjid. Kaik 299 300 eläjad oli lidnas vl 2001. Vl 2010 lidnan-municipalitetan (lidnan fartalad i erigoittud tegimišton zon suvipäivlaskmas) eläjiden lugu oli 796 947 ristitud, vl 2015 — 956 457 ristitud, ristitišt sureni sen paloin municipalitetan jäl'ghižen levigandusen tagut. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd', otab valdkundan eläjiden pol't. Tulijad verhiš maišpäi sündutadas vagahaižiden enamba koumed nelländest. Ezmäine škol oli avaitud vl 1952. Doh om valdkundan üläopendusen keskuz. Lidn vastsi vn 2006 [[Azijan vändod|Azijan vändoid]]. [[Moto GP]]-čempionatan etap oleskeleb joga vodel Losal'-avtodromal. Vl 2022 Doh linni [[Mail'man futbolčempionat]]an vändoiden keskuseks. == Transport == Metropoliten i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radaškanzi vl 2019 (37 stancijad koumel jonol, 76 km raudted), sen nellänz' jono om sauvomižes i linneb vaumitud vodele 2025. ''Hamad''-meriport radab suvhe lidnaspäi vspäi 2017 (7,8 mln tonnoid jüguid joga vodel), se om saudud vll 2010−2020. Rahvahidenkeskeine ''Hamad''-lendimport. Se radab vspäi 2014, vajehti Dohan lendimportad, om nimitadud valdkundan edeližen emiran oiktastuseks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Doha Doha Masjid 1.jpg|Islaman Doh-pühäpert', vn 2023 nägu View of Lejbailat and State Mosque.jpg|Valdkundaline mečet' (se-žo Muhammad ibn Abd al' Vahhab-imaman pühäpert'), vn 2011 nägu Doha Catholic Church.JPG|Katoline Jumalanmaman Pühän Rozarijan jumalanpert', vn 2013 nägu Doha, Qatar (satellite view).jpg|Lidnan keskuzpalan nägu Man kaimdajaspäi vl 2016 Al jazeera arabic.jpg|''Al' Džazira''-mediaverkon arabankel'ne päfater Dohas vl 2008 St.r.JPG|Kataran kul'turankülä (2013) Aerial view of Education City in Al Rayyan (Al Shagub).jpg|Openduzlidnut Dohan ezilidnas (2019) HEC Paris, Doha.png|Francijan ''HEC Paris''-biznesškolan kampus Dohas (tal'vku 2025) IslamicArtMuseumDohaSkyline.jpg|Islamižen čomamahton muzei (2012) Aspirine Park, Doha - panoramio.jpg|Koumesadametrine ''Aspire Tower''-adivpert' (se-žo ''The Torch Doha'' «Dohan tervač») Doha Sports Sitiš, päivlaskmaine ezilidn (uhoku 2014) Hamad International Airport Qatar.jpg|Rahvahidenkeskeižen ''Hamad''-lendimportan terminal vl 2014 </gallery> == Homaičendad == <references /> {{Commons|Doha}} {{Azijan pälidnad}} [[Kategorii:Doh| ]] [[Kategorii:Kataran lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Katar|*]] [[Kategorii:Pälidnad]] [[Kategorii:Ed Doh|*]] jq8s7qr2il8pgktj2oom3ovjloaltye 0 13352 189339 112301 2026-08-14T14:02:45Z Motoranger 10577 formitez, +kart, +galerei 189339 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Kropivnickii<br />Кропивницький | Lidnanznam = Coat of Arms of Kropyvnytskyi.png | Flag = Flag of Kirovograd.svg | Lidnanznam text = Kropivnickijan lidnanznam | Flag text = Kropivnickijan flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 219,676 | Voz' = 2022 | Pind = 103 | Fail = Центральна площа Кропивницького.jpg | Pämez' = Andrii Raikovič<br/>(kül'mku 2015—) | Telefonkod = +380-522 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} '''Kropivnickii''' ({{lang-uk|Кропивницький}} [kropeu̯nɪt͡sʲkɪi̯], enččel ''Єлисаветград'' (''Elisavetgrad'') vhesai 1924, vozil 1924−1934 ''Зінов'євськ'' (''Zinovjevsk''), vll 1934−1939 ''Кiрово'' (''Kirovo'') i vozil 1939−2016.07 ''Кіровоград'' (''Kirovograd'')) om [[Ukrain]]an lidn, sijadase agjan i Ukrainan keskuzpalas. Se om [[Kirovogradan agj]]an administrativine keskuz da pala. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1754 kuti lidnuz ph. Jelisavetan nimenke. Vl 1775 lidnuz ümbärdajidenke slabadoidenke saiba lidnan statusad. Lidn oli Ukrainan ižandusen znamasižeks keskuseks edel [[Odess]]an, [[Nikolajev (Nikolajevan agj, Ukrain)|Nikolajevan]] i [[Herson]]an alusenpanendad. Vl 2016 udesnimitihe Mark Kropivnickii-akt'oran da dramaturgan muštoks. Kropivnickii šingotase maižanduztehnikan pästandal, sömtegimištol i [[uran (himine element)|urankivendon]] samižel da küllästamižel. == Geografijan andmused == [[Fail:Kirowohrad-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2005 kartal]] Lidn sijadase agjan keskuzpalan päivnouzmas, [[Ingul]]-jogen randoil ([[Suvibug]]an hura ližajogi) da [[Dnepranveren ülüz|Dnepranveren ülüden]] pautkil, 124 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +8,2 C°. Paneb sadegid 534 mm vodes, enamba kezakus-elokus (50..70 mm kus). == Eläjad == Vl 1897 lidnan ristitišt oli 62,5 tuhad eläjid. Kaik 231,089 eläjad oli lidnas vl 2016. Kaikiš suremb lidnan eläjiden lugu oli 269,803 ristitud vl 1989. Rahvahad (enamba 0,4 % vn 2001 rahvahanlugemižen mödhe): [[ukrainalaižed]] — 85,8 %, [[venälaižed]] — 12,0 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,5 %, toižed rahvahad — 1,7 %. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Kirovohrad city council.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (viluku 2014) Преображенська церква P1480923 вул. Преображенська, 22.jpg|Spasan Toižetamižen kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond, nüg. om saudud vodele 1813), nägu vn 2018 semendkus Кропивницький вул. Велика Перспективна, 60 2019 3.jpg|Lidnan čomamahtoine muzei (2019) Kirovograd Popovicha 1 Vokzal (YDS 3767).jpg|''Kropivnickii''-päraudtestancijan sauvuz vn 2015 semendkus </gallery> == Irdkosketused == * [http://www.kr-rada.gov.ua/ Kropnivickijan Radan oficialine sait (''kr-rada.gov.ua'').] {{ref-uk}} <small>(+ äikel'ne känduz)</small> {{Commons|Category:Kropyvnytskyi}} [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Kirovogradan agj|*]] 9ln7149yff9s8ldc5po6mwgsosu0u4h 10 41131 189331 2026-08-14T12:09:15Z Motoranger 10577 audion ümbrikirjutand 189331 wikitext text/x-wiki Rahvahaline ''Kjölens bit'' («Kjölensan bit»). Edesti Sigurd Jansson [[Uppsal]]an Smedbü- i Tobo-ezilidnoiš vl 1962, [[Ročinma]]. Soit: violine hobedakahanke koskmenke nikel'harpan toižendan. Purde: Ročinman edestuzčomamahton agentuz, Keskuz ročin folkmuzikan da džazan tedoidusiš ({{lang-sv|Musikverket, Svenskt visarkiv}}), om ottud vn 2022 kül'mkus. Audion hätkeližuz om 41 sekundad.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> qvm0fea83qlpfkx9m0z9r1jkol20bc1 10 41132 189332 2026-08-14T12:11:32Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Pathétique - Piano Sonata No. 8 in C minor, Op. 13, by Ludwig van Beethoven.webm" 189332 wikitext text/x-wiki Pathétique - Piano Sonata No. 8 in C minor, Op. 13, by Ludwig van Beethoven.webm 8ah51jli3y2naj9g6ydh6o30zq9da7u 10 41133 189333 2026-08-14T12:15:39Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Henle Tutorial, Beethoven- Piano Sonata op. 13 “Pathétique”, Tutorial on the Technique.webm" 189333 wikitext text/x-wiki Henle Tutorial, Beethoven- Piano Sonata op. 13 “Pathétique”, Tutorial on the Technique.webm qespzur22aytosf0m5irxc83fwrq529 10 41134 189334 2026-08-14T12:33:41Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189334 wikitext text/x-wiki Šveicarijan kundaližen teleradiooigendusen sel'gitai «Kut [[vingfoiling]] radab?»-video ({{lang-de|Wie funktioniert Foiling?}}). Vingfoiling (vinging) om [[sörfing]]an toižend, sportnik seižub laudal vedenalaiženke suuganke i pid'oitelese vedadud tulleil il'msuugha. VA-suugan form om mugoine, miše painuz sen päl om vähemb mi sen al likumižes, sen tagut laud libuse veden päl. Videon hätkeližuz om 36 sekundad, 12. sügüz'ku 2024, tegi ''Distribution Wissen SRF''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 4jfoit0xwoheuq1h7n3l1kdhrq62553 189335 189334 2026-08-14T12:36:59Z Motoranger 10577 189335 wikitext text/x-wiki Šveicarijan kundaližen teleradiooigendusen sel'gitai «Kut [[vingfoiling]] radab?»-video ({{lang-de|Wie funktioniert Foiling?}}). Vingfoiling (vinging) om [[sörfing]]an toižend, sportnik seižub laudal vedenalaiženke suuganke i pid'oitelese vedadud tulleil il'msuugha. VA-suugan form om mugoine, miše painuz sen päl om vähemb mi sen al likumižes, sen tagut laud libub veden päl. Videon hätkeližuz om 36 sekundad, 12. sügüz'ku 2024, tegi ''Distribution Wissen SRF''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> rf6ycj4kw3za6gyjs9y8v19thazb0uz 10 41135 189337 2026-08-14T13:16:05Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189337 wikitext text/x-wiki Koldai-järv ({{lang-it|Lago di Coldai}} 2143 m ü.m.t. korktusel, läz koumed gektarad pindanke) om jäžoman augotižlibundan järv Dolomitižiš [[Al'pad|Al'piš]] ühtennimižen mägen pautkel, läz Allege-žilod (''Alleghe''), [[Venecijan agj]], [[Italii|Italijan]] pohjoižpäivnouzm, 8. eloku 2025. Tämbäi (27. eloku) om Rahvahidenkeskeine [[järv]]iden päiv ({{lang-en|World Lake Day}}), sen oigenduz om pandud [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:l]] ližadamha tundmust järviden tarbhaižusenke i abutamha järviden ohjandusele [[seižui šingotez|seižujan šingotesen]] ramuziš.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> ei28r42nilla9qhlrgrzvwlrovoggus 10 41136 189338 2026-08-14T13:31:25Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189338 wikitext text/x-wiki Burhan-nem' Šamank-kall'onke ({{lang-ru|Шаманка}}) [[Baikal]]an [[Ol'hon (sar')|Ol'hon]]-sarel, [[Irkutskan agj]], [[Venälaine Federacii]], 10. sügüz'ku 2015. Kall' kogoneb neniš kivisuguišpäi: vauged mramor, dolomit i mouckivi, granatan, kvarcan da grafitan ližadusidenke. Sen lošt da mujud oma erazvuiččed näghu kacten. Kall'on znamoičend om tarbhaine Sibirin i Burätijan [[šamanizm]]as, mugažo tibetan [[buddizm]]as.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> fw88xw6eayv0dq4xvyz6h9qm34ney91