Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.15 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 10714 189357 189340 2026-08-16T16:07:30Z Motoranger 10577 +galerei 189357 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Nikolajev<br />Миколаїв | Lidnanznam = Coat of arms of Nikolayev.svg | Flag = Flag of Nikolayev.svg | Lidnanznam text = Mikolajivan lidnanznam | Flag text = Mikolajivan flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 430,000 | Voz' = 2024 | Pind = 252.8 | Fail = | Pämez' = Oleksandr Senkevič<br/>(kül'mku 2015—,<br/>''Олександр Сєнкевич'') | Telefonkod = +380-512 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} {{Znamoičendad|Nikolajev}} [[Fail:Mykolaiv location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2021)]] '''Nikolajev''' vai '''Mikolajiv''' ({{lang-uk|Миколаїв}} [mɪkoˈlɑjiu̯], {{lang-ru|Никола́ев}}) om lidn [[Ukrain]]an suvipalas, mererandanno. Se om [[Nikolajevan agj]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, valdkundan ühesanz' lidn eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vll 1787−1789 laivansauvomižen keskuseks. Sai lidnan statusad vl 1790. Lidn oli Venäman imperijan [[Mustmeren laivišt]]on päsijaduseks hätken aigan. Nikolajev šingotase laivansauvomižel (koume tegint), energetižel mašinansauvomižel (gazturbinad), boksitoiden küllästamižen tegimel, aviakohenduztegimel, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Mykolajiw-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan suves, [[Ingul]]-jogensun randal, sen laktendanno [[Mustmeri|Mustmerhe]], 53 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sur' eksportine meriport i koume jogiportad ratas lidnas da läz sidä. Klimat om [[ven vö|ven]] kuivahk. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +21,0..+23,8 C°, tal'vkun-uhokun −2,0..+0,1 C°. Ekstremumad oma −29,7 C° (viluku) i +40,1 C° (eloku). Paneb sadegid 396 mm vodes, enamba semendkus-kezakus (47..52 mm kus), toižidme kuidme 26..38 mm. Tal'vel lumikatken korktuz voib sadas koumehe..kahesha santimetrhasai, sid' lumi sulab teravas. == Tobmuz == [[Fail:Map of Mykolaiv districts.png|thumb|left|250px|Lidnan rajonad (2024)]] Nikolajev jagase nelläks rajonaks: Zavodskii, Ingulan, Laivoiden i Keskuzline. == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 514,136 ristitud, vl 2011 — 498,748 ristitud, agjan nell' ühesandest. Kaik 494,922 eläjad oli lidnas vl 2014, 476,101 eläjad vl 2021. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 523,800 eläjad vl 1989. Rahvahad (2017): [[ukrainalaižed]] — 84 %, [[venälaižed|venänikad]] — 12 %, toižed rahvahad — 4 %. Kodikel' (2017): [[ukrainan kel']] — 7 %, [[venän kel']] — 63 %, molembad keled — 28 %, toine kel' — 2 %. == Transport == Maršruttaksid, trolleibusad (vspäi 1967, verkon piduz om 59 km), tramvaid (vspäi 1897, 73 km jonoid) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Avtobusoiden maršrutad oma sauptud 1990-nziden voziden lopus. Koume meriportad i üks' jogiport ratas, om privatižid valdmoid mugažo. Rahvahidenkeskeine civiline ''Nikolajev''-lendimport ({{lang-uk|Миколаївський міжнародний аеропорт}}, ''NLV / UKON'', 22,7 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase lidnan lodehes. Tehtas reisid Kijevha i Stambulha, om sezonižid čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode=packed heights=125px> Миколаїв Адміністративна будівля, вул. Адміральська 20.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (semendku 2015) Миколаїв, Церква Різдва Богородиці взимку.JPG|Pühän Jumalanmaman Sündundan kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond, om saudud vll 1800−1828), nägu vn 2015 vilukus 乌克兰国立造船大学.jpg|Nacionaline laivansauvomižen universitet Makarov-admiralan nimed (vn 2012 sulakun olend) Mykolaiv Art Russian Drama Theatre.jpg|Lidnan dramteatr (eloku 2007) Залізнична станція Миколаїв 2206692.jpeg|''Nikolajev-Passažirskii''-päraudtestancii vl 2014 vai sen aigemba </gallery> == Irdkosketused == * [http://mkrada.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''mkrada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-en}} {{Commons|Category:Mykolaiv}} [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Nikolajevan agj|*]] bb5rbjxehqmru6ouggv4zbktki13edy 189358 189357 2026-08-16T16:17:24Z Motoranger 10577 +kuva 189358 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Nikolajev<br />Миколаїв | Lidnanznam = Coat of arms of Nikolayev.svg | Flag = Flag of Nikolayev.svg | Lidnanznam text = Mikolajivan lidnanznam | Flag text = Mikolajivan flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 430,000 | Voz' = 2024 | Pind = 252.8 | Fail = Будинок штабу флоту 1796 року 4.jpg | Pämez' = Oleksandr Senkevič<br/>(kül'mku 2015—,<br/>''Олександр Сєнкевич'') | Telefonkod = +380-512 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} {{Znamoičendad|Nikolajev}} [[Fail:Mykolaiv location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2021)]] '''Nikolajev''' vai '''Mikolajiv''' ({{lang-uk|Миколаїв}} [mɪkoˈlɑjiu̯], {{lang-ru|Никола́ев}}) om lidn [[Ukrain]]an suvipalas, mererandanno. Se om [[Nikolajevan agj]]an administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn, valdkundan ühesanz' lidn eläjiden lugun mödhe. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vll 1787−1789 laivansauvomižen keskuseks. Sai lidnan statusad vl 1790. Lidn oli Venäman imperijan [[Mustmeren laivišt]]on päsijaduseks hätken aigan. Nikolajev šingotase laivansauvomižel (koume tegint), energetižel mašinansauvomižel (gazturbinad), boksitoiden küllästamižen tegimel, aviakohenduztegimel, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Mykolajiw-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan suves, [[Ingul]]-jogensun randal, sen laktendanno [[Mustmeri|Mustmerhe]], 53 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Sur' eksportine meriport i koume jogiportad ratas lidnas da läz sidä. Klimat om [[ven vö|ven]] kuivahk. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +21,0..+23,8 C°, tal'vkun-uhokun −2,0..+0,1 C°. Ekstremumad oma −29,7 C° (viluku) i +40,1 C° (eloku). Paneb sadegid 396 mm vodes, enamba semendkus-kezakus (47..52 mm kus), toižidme kuidme 26..38 mm. Tal'vel lumikatken korktuz voib sadas koumehe..kahesha santimetrhasai, sid' lumi sulab teravas. == Tobmuz == [[Fail:Map of Mykolaiv districts.png|thumb|left|250px|Lidnan rajonad (2024)]] Nikolajev jagase nelläks rajonaks: Zavodskii, Ingulan, Laivoiden i Keskuzline. == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 514,136 ristitud, vl 2011 — 498,748 ristitud, agjan nell' ühesandest. Kaik 494,922 eläjad oli lidnas vl 2014, 476,101 eläjad vl 2021. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 523,800 eläjad vl 1989. Rahvahad (2017): [[ukrainalaižed]] — 84 %, [[venälaižed|venänikad]] — 12 %, toižed rahvahad — 4 %. Kodikel' (2017): [[ukrainan kel']] — 7 %, [[venän kel']] — 63 %, molembad keled — 28 %, toine kel' — 2 %. == Transport == Maršruttaksid, trolleibusad (vspäi 1967, verkon piduz om 59 km), tramvaid (vspäi 1897, 73 km jonoid) i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Avtobusoiden maršrutad oma sauptud 1990-nziden voziden lopus. Koume meriportad i üks' jogiport ratas, om privatižid valdmoid mugažo. Rahvahidenkeskeine civiline ''Nikolajev''-lendimport ({{lang-uk|Миколаївський міжнародний аеропорт}}, ''NLV / UKON'', 22,7 tuh. passažiroid vl 2019) sijadase lidnan lodehes. Tehtas reisid Kijevha i Stambulha, om sezonižid čarterreisid Turkanman i Egiptan lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode=packed heights=125px> Миколаїв Адміністративна будівля, вул. Адміральська 20.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (semendku 2015) Миколаїв, Церква Різдва Богородиці взимку.JPG|Pühän Jumalanmaman Sündundan kafedraline päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond, om saudud vll 1800−1828), nägu vn 2015 vilukus 乌克兰国立造船大学.jpg|Nacionaline laivansauvomižen universitet Makarov-admiralan nimed (vn 2012 sulakun olend) Mykolaiv Art Russian Drama Theatre.jpg|Lidnan dramteatr (eloku 2007) Залізнична станція Миколаїв 2206692.jpeg|''Nikolajev-Passažirskii''-päraudtestancii vl 2014 vai sen aigemba </gallery> == Irdkosketused == * [http://mkrada.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''mkrada.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-en}} {{Commons|Category:Mykolaiv}} [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Nikolajevan agj|*]] pgldaxdvh8jlcmad6fh83czp2l4bcl2 0 11030 189376 155298 2026-08-17T08:53:22Z Motoranger 10577 formitez, +kart 189376 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Piterboro<br />Peterborough | Lidnanznam = Peterborough Ontario Arms.svg | Flag = Flag of Peterborough, Ontario.svg | Lidnanznam text = Piterboron lidnanznam (Ontario) | Flag text = Piterboron flag (Ontario) | Valdkund = Kanad | Eläjiden lugu = 83,651 | Voz' = 2021 | Pind = 64.76 | Fail = Peterborough Aerial view 2025.jpg | Pämez' = Džeff Lil<br/>(kül'mku 2022—,<br/>''Jeff Leal'') | Telefonkod = +1-705. +1-249 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]−5,<br />kezal [[UTC]]−4 }} '''Piterboro''' ({{lang-en|Peterborough}} [ˈpiːtərbʌroʊ]) om [[Kanad]]an lidn [[Ontario]]-agjan suves. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1819 kuti ''Skotts Pleins'' ({{lang-en|Scott's Plains}}). Sai penen lidnan (angl. ''town'') oiktusid nügüdläiženke nimenke vl 1850, suren lidnan (angl. ''city'') — vn 1905 1. päiväl heinkud. Piterboro šingotase openduzkeskuseks, sömtegimištol ([[PepsiCo]]), elektroladimiden tegimel, turizmal, avtodetaliden pästandal i [[Ošav]]-lidnan «magaduzezilidnaks», kosmosan i biotehnologijoiden edheotandoil. == Geografijan andmused == Lidn sijadase Otonabi-jogen randoil ({{lang-en|Otonabee}} 55 km pitte, [[Sured järved|Suriden järviden]] bassein), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Ontarionjärv]]hesai om koumekümne viž kilometrad suvhe, [[Toronto]]n keskushesai om 125 km suvipäivlaskmha, [[Ottav]]-pälidnhasai om 270 km pohjoižpäivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +6,9 C°. Ekstremumad oma −39 C° i +38 C°. Paneb sadegid 882 mm vodes, kuidme 49..92 mm, sidä kesken lunt pol'tošt metrhasai. == Tobmuz == [[Fail:Peterborough ward map.png|thumb|left|200px|Lidnan valičendümbrikoiden kart (''wards'', 2018)]] Lidnan tobmuden pämez' om mer. Edeline mer om Diana Terrien (''Diane Therrien'', kül'mku 2018 — kül'mku 2022). == Eläjad == Vn 2011 Kanadan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 78,698 ristitud, vn 2021 — 83,651 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kundaline Trentan universitet<ref>[http://trentu.ca/ Trentan universitetan sait (''trentu.ca'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-en|Trent University}}, 11 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas vspäi 1964. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.peterborough.ca/ Lidnan oficialine sait (''peterborough.ca'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Peterborough, Ontario}} [[Kategorii:Kanadan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Ontario]] 3igw2rrhx99huxkjgmrgzuietpk1g5m 189377 189376 2026-08-17T08:59:43Z Motoranger 10577 +kartad 189377 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Piterboro<br />Peterborough | Lidnanznam = Peterborough Ontario Arms.svg | Flag = Flag of Peterborough, Ontario.svg | Lidnanznam text = Piterboron lidnanznam (Ontario) | Flag text = Piterboron flag (Ontario) | Valdkund = Kanad | Eläjiden lugu = 83,651 | Voz' = 2021 | Pind = 64.76 | Fail = Peterborough Aerial view 2025.jpg | Pämez' = Džeff Lil<br/>(kül'mku 2022—,<br/>''Jeff Leal'') | Telefonkod = +1-705. +1-249 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]−5,<br />kezal [[UTC]]−4 }} [[Fail:Map of Peterborough, Ontario.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2018)]] '''Piterboro''' ({{lang-en|Peterborough}} [ˈpiːtərbʌroʊ]) om [[Kanad]]an lidn [[Ontario]]-provincijan suves. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1819 kuti ''Skotts Pleins'' ({{lang-en|Scott's Plains}}). Sai penen lidnan (angl. ''town'') oiktusid nügüdläiženke nimenke vl 1850, suren lidnan (angl. ''city'') — vn 1905 1. päiväl heinkud. Piterboro šingotase openduzkeskuseks, sömtegimištol ([[PepsiCo]]), elektroladimiden tegimel, turizmal, avtodetaliden pästandal i [[Ošav]]-lidnan «magaduzezilidnaks», kosmosan i biotehnologijoiden edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Hrabstwo Peterborough Ontario.png|thumb|left|250px|Piterboron lidnümbrikon sijaduz Ontario-provincijas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase Otonabi-jogen randoil ({{lang-en|Otonabee}} 55 km pitte, [[Sured järved|Suriden järviden]] bassein), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Ontarionjärv]]hesai om koumekümne viž kilometrad suvhe, [[Toronto]]n keskushesai om 125 km suvipäivlaskmha, [[Ottav]]-pälidnhasai om 270 km pohjoižpäivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +6,9 C°. Ekstremumad oma −39 C° i +38 C°. Paneb sadegid 882 mm vodes, kuidme 49..92 mm, sidä kesken lunt pol'tošt metrhasai. == Tobmuz == [[Fail:Peterborough ward map.png|thumb|left|200px|Lidnan valičendümbrikoiden kart (''wards'', 2018)]] Lidnan tobmuden pämez' om mer. Edeline mer om Diana Terrien (''Diane Therrien'', kül'mku 2018 — kül'mku 2022). == Eläjad == Vn 2011 Kanadan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 78,698 ristitud, vn 2021 — 83,651 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kundaline Trentan universitet<ref>[http://trentu.ca/ Trentan universitetan sait (''trentu.ca'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-en|Trent University}}, 11 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas vspäi 1964. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.peterborough.ca/ Lidnan oficialine sait (''peterborough.ca'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Peterborough, Ontario}} [[Kategorii:Kanadan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Ontario]] 3cc96kxsp651n6h8pzzrp4l04tp3u9o 189378 189377 2026-08-17T09:00:48Z Motoranger 10577 189378 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Piterboro<br />Peterborough | Lidnanznam = Peterborough Ontario Arms.svg | Flag = Flag of Peterborough, Ontario.svg | Lidnanznam text = Piterboron lidnanznam (Ontario) | Flag text = Piterboron flag (Ontario) | Valdkund = Kanad | Eläjiden lugu = 83,651 | Voz' = 2021 | Pind = 64.76 | Fail = Peterborough Aerial view 2025.jpg | Pämez' = Džeff Lil<br/>(kül'mku 2022—,<br/>''Jeff Leal'') | Telefonkod = +1-705. +1-249 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]−5,<br />kezal [[UTC]]−4 }} [[Fail:Map of Peterborough, Ontario.png|thumb|left|200px|Lidnan kart (2018)]] '''Piterboro''' ({{lang-en|Peterborough}} [ˈpiːtərbʌroʊ]) om [[Kanad]]an lidn [[Ontario]]-provincijan suves. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1819 kuti ''Skotts Pleins'' ({{lang-en|Scott's Plains}}). Sai penen lidnan (angl. ''town'') oiktusid nügüdläiženke nimenke vl 1850, suren lidnan (angl. ''city'') — vn 1905 1. päiväl heinkud. Piterboro šingotase openduzkeskuseks, sömtegimištol ([[PepsiCo]]), elektroladimiden tegimel, turizmal, avtodetaliden pästandal i [[Ošav]]-lidnan «magaduzezilidnaks», kosmosan i biotehnologijoiden edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Hrabstwo Peterborough Ontario.png|thumb|left|250px|Piterboron lidnümbrikon sijaduz Ontario-provincijas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase Otonabi-jogen randoil ({{lang-en|Otonabee}} 55 km pitte, [[Sured järved|Suriden järviden]] bassein), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Ontarionjärv]]hesai om koumekümne viž kilometrad suvhe, [[Toronto]]n keskushesai om 125 km suvipäivlaskmha, [[Ottav]]-pälidnhasai om 270 km pohjoižpäivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +6,9 C°. Ekstremumad oma −39 C° i +38 C°. Paneb sadegid 882 mm vodes, kuidme 49..92 mm, sidä kesken lunt pol'tošt metrhasai. == Tobmuz == [[Fail:Peterborough ward map.png|thumb|left|200px|Lidnan valičendümbrikoiden kart (''wards'', 2018)]] Lidnan tobmuden pämez' om mer. Edeline mer om Diana Terrien (''Diane Therrien'', kül'mku 2018 — kül'mku 2022). == Eläjad == Vn 2011 Kanadan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 78,698 ristitud, vn 2021 — 83,651 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kundaline Trentan universitet<ref>[http://trentu.ca/ Trentan universitetan sait (''trentu.ca'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-en|Trent University}}, 11 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas vspäi 1964. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.peterborough.ca/ Lidnan oficialine sait (''peterborough.ca'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Peterborough, Ontario}} [[Kategorii:Kanadan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Ontario]] ed4kulp5urujyb5h8o6prcjnt3r5pwx 189379 189378 2026-08-17T11:32:21Z Motoranger 10577 klimat+, +galerei 189379 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Piterboro<br />Peterborough | Lidnanznam = Peterborough Ontario Arms.svg | Flag = Flag of Peterborough, Ontario.svg | Lidnanznam text = Piterboron lidnanznam (Ontario) | Flag text = Piterboron flag (Ontario) | Valdkund = Kanad | Eläjiden lugu = 83,651 | Voz' = 2021 | Pind = 64.76 | Fail = Peterborough Aerial view 2025.jpg | Pämez' = Džeff Lil<br/>(kül'mku 2022—,<br/>''Jeff Leal'') | Telefonkod = +1-705. +1-249 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]−5,<br />kezal [[UTC]]−4 }} [[Fail:Map of Peterborough, Ontario.png|thumb|left|200px|Lidnan kart (2018)]] '''Piterboro''' ({{lang-en|Peterborough}} [ˈpiːtərbʌroʊ]) om [[Kanad]]an lidn [[Ontario]]-provincijan suves. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 1819 kuti ''Skotts Pleins'' ({{lang-en|Scott's Plains}}). Sai penen lidnan (angl. ''town'') oiktusid nügüdläiženke nimenke vl 1850, suren lidnan (angl. ''city'') — vn 1905 1. päiväl heinkud. Piterboro šingotase openduzkeskuseks, sömtegimištol ([[PepsiCo]]), elektroladimiden tegimel, turizmal, avtodetaliden pästandal i [[Ošav]]-lidnan «magaduzezilidnaks», kosmosan i biotehnologijoiden edheotandoil. == Geografijan andmused == [[Fail:Hrabstwo Peterborough Ontario.png|thumb|left|250px|Piterboron lidnümbrikon sijaduz Ontario-provincijas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase Otonabi-jogen randoil ({{lang-en|Otonabee}} 55 km pitte, [[Sured järved|Suriden järviden]] bassein), 195 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Ontarionjärv]]hesai om koumekümne viž kilometrad suvhe, [[Toronto]]n keskushesai om 125 km suvipäivlaskmha, [[Ottav]]-pälidnhasai om 270 km pohjoižpäivnouzmha. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +7,2 C°, kezakun-elokun +18,1..+21,0 C°, tal'vkun-uhokun −4,0..−7,1 C°. Ekstremumad oma −39,4 C° (tal'vku) i +38,9 C° (heinku). Kezaaigan minimum om −2,8 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +18,5 C° (tal'vku). Paneb sadegid 882 mm vodes, läz tazomäras kuidme, enamba semendkus-kül'mkus (74..92 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (49..57 mm kus). Paneb lunt pol'tošt metrhasai tal'vaigan 38 päiväs, paloin vihmoidenke paksus. Kun keskmäine relätivine nepsuz (andmused lendimportan täht) vajehtase 52..59 % röunoiš keväz'kus-sügüz'kus, 64..73 % redukus-uhokus. == Tobmuz == [[Fail:Peterborough ward map.png|thumb|left|200px|Lidnan valičendümbrikoiden kart (''wards'', 2018)]] Lidnan tobmuden pämez' om mer. Edeline mer om Diana Terrien (''Diane Therrien'', kül'mku 2018 — kül'mku 2022). == Eläjad == Vn 2011 Kanadan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 78,698 ristitud, vn 2021 — 83,651 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Kundaline Trentan universitet<ref>[http://trentu.ca/ Trentan universitetan sait (''trentu.ca'').] {{ref-en}}</ref> ({{lang-en|Trent University}}, 11 tuhad üläopenikoid vl 2019) radab lidnas vspäi 1964. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> City Hall - Peterborough Ontario.png|Lidnan tobmuden sauvuz (heinku 2016) Peterborough Public Library — Main Library 2025.jpg|Lidnan päine kundaline kirjišt (vn 2025 olend) Peterborough Lift Lock Aerial view 2025.jpg|Piterboron laivanlibutim vl 2025 (om saudud vl 1904) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.peterborough.ca/ Lidnan oficialine sait (''peterborough.ca'').] {{ref-en}} {{Commons|Category:Peterborough, Ontario}} [[Kategorii:Kanadan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Ontario]] qfairmktjbgv7128dk33oplspuqrb31 0 26799 189364 174010 2026-08-17T05:33:24Z Motoranger 10577 +kart, aktualizacii 189364 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Zaporožje<br />Запоріжжя | Lidnanznam = Герб Запорожья 2003 года.svg | Flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg | Lidnanznam text = Zaporožjen lidnanznam | Flag text = Zaporožjen flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 710,052 | Voz' = 2022 | Pind = 331 | Fail = Sehenswürdichkeiten der Stadt Saporischschja.jpg | Pämez' = Regina Harčenko<br/>(sulaku 2024—,<br/>''Регіна Харченко'') | Telefonkod = +380-(0)61-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Zaporizhia.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015)]] '''Zaporožje''' ({{lang-uk|Запорі́жжя}} [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot '''Aleksandrovsk''', {{lang-uk|Олександрівськ}}) om lidn [[Ukrain]]an keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Zaporožjen agj]]an administrativine keskuz (vspäi 1939). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943). Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «[[Dneproges]]»-gidroelektrostancijal, [[raud]]an i mujumetalloiden metallurgijal ([[alüminii]], [[titan (himine element)|titan]], [[magnii]] päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Zap-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižes, [[Dnepr]]-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' ({{lang-uk|Хортиця}}) om Dnepranjogen kesked. Matkad [[Kijev]]hasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om [[Dnipro]] kuz'kümnes ühesas kilometras pohjoižhe orhal vai 84 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan. == Tobmuz == [[Fail:Районы Запорожья.svg|thumb|left|250px|<div style="margin-left: 5px; border-width: 0; text-align: left;"> Zaporožjen '''administrativižed rajonad''' vl 2010:<br /> 1. Oleksandrovskii rajon<br /> 2. Zavodskii rajon<br /> 3. Kommunarskii rajon<br /> 4. Dnepran rajon<br /> 5. Voznesenovskii rajon<br /> 6. Hortican rajon<br /> 7. Ševčenkon rajon<br /> </div>]] Zaporožje jagase seičemeks nimitadud lidnrajonaks. Edeližed lidnan pämehed oma Anatolii Kurtev (''Анатолій Куртєв'', sügüz'ku 2021 — sulaku 2024), Volodimir Buräk (''Володимир Буряк'', kül'mku 2015 — sügüz'ku 2021). == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815,300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731,922 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918,400 eläjad vl 1992. Kaik 1,1 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): [[ukrainalaižed]] — 70,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 25,4 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,7 %, [[bolgarijalaižed]] — 0,4 %, [[evrejalaižed]] — 0,4 %, [[gruzijalaižed]] — 0,4 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Zaporožje I''- i ''II''-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma saudud lidnas. Kaik koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid. Rahvahidenkeskeine civiline ''Zaporožje''-lendimport (''OZH / UKDE'', 617 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Edel vn 2022 uhokud ([[Venäman hogahtuz Ukrainha (vodelpäi 2022)|Venäman hogahtust Ukrainha]] reisid [[Kijev]]ha, [[L'vov]]hasai i lähižiden maiden lidnoihe, [[Milan]]ha i [[Tel'-Aviv]]ha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://zp.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''zp.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Commons|Запоріжжя}} [[Kategorii:Zaporožje| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Zaporožjen agj|*]] abp4v06dfh8rtzjsdgykipi5lulj0o2 189365 189364 2026-08-17T05:49:36Z Motoranger 10577 +galerei 189365 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Zaporožje<br />Запоріжжя | Lidnanznam = Герб Запорожья 2003 года.svg | Flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg | Lidnanznam text = Zaporožjen lidnanznam | Flag text = Zaporožjen flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 710,052 | Voz' = 2022 | Pind = 331 | Fail = Sehenswürdichkeiten der Stadt Saporischschja.jpg | Pämez' = Regina Harčenko<br/>(sulaku 2024—,<br/>''Регіна Харченко'') | Telefonkod = +380-(0)61-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Zaporizhia.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015)]] '''Zaporožje''' ({{lang-uk|Запорі́жжя}} [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot '''Aleksandrovsk''', {{lang-uk|Олександрівськ}}) om lidn [[Ukrain]]an keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Zaporožjen agj]]an administrativine keskuz (vspäi 1939). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943). Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «[[Dneproges]]»-gidroelektrostancijal, [[raud]]an i mujumetalloiden metallurgijal ([[alüminii]], [[titan (himine element)|titan]], [[magnii]] päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Saporosche-Ukraine-Map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižes-lodehes, [[Dnepr]]-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' ({{lang-uk|Хортиця}}) om Dnepranjogen kesked. Matkad [[Kijev]]hasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om [[Dnipro]] kuz'kümnes ühesas kilometras pohjoižhe orhal vai 84 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan. == Tobmuz == [[Fail:Районы Запорожья.svg|thumb|left|250px|<div style="margin-left: 5px; border-width: 0; text-align: left;"> Zaporožjen '''administrativižed rajonad''' vl 2010:<br /> 1. Oleksandrovskii rajon<br /> 2. Zavodskii rajon<br /> 3. Kommunarskii rajon<br /> 4. Dnepran rajon<br /> 5. Voznesenovskii rajon<br /> 6. Hortican rajon<br /> 7. Ševčenkon rajon<br /> </div>]] Zaporožje jagase seičemeks nimitadud lidnrajonaks. Edeližed lidnan pämehed oma Anatolii Kurtev (''Анатолій Куртєв'', sügüz'ku 2021 — sulaku 2024), Volodimir Buräk (''Володимир Буряк'', kül'mku 2015 — sügüz'ku 2021). == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815,300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731,922 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918,400 eläjad vl 1992. Kaik 1,1 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): [[ukrainalaižed]] — 70,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 25,4 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,7 %, [[bolgarijalaižed]] — 0,4 %, [[evrejalaižed]] — 0,4 %, [[gruzijalaižed]] — 0,4 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Zaporožje I''- i ''II''-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma saudud lidnas. Kaik koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid. Rahvahidenkeskeine civiline ''Zaporožje''-lendimport (''OZH / UKDE'', 617 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Edel vn 2022 uhokud ([[Venäman hogahtuz Ukrainha (vodelpäi 2022)|Venäman hogahtust Ukrainha]] tehtihe reisid [[Kijev]]ha, [[L'vov]]hasai i lähižiden maiden lidnoihe, [[Milan]]ha i [[Tel'-Aviv]]ha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zaporizhzhia City Administration.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (eloku 2010) Покровский собор в Запорожье (2011).jpg|Pühän Jumalanmaman Katken päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2011 vilukus Railway-station-of-Zaporozhye.jpg|''Zaporožje I''-päraudtestancijan sauvuz vn 2012 kezakus </gallery> == Irdkosketused == * [http://zp.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''zp.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Commons|Запоріжжя}} [[Kategorii:Zaporožje| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Zaporožjen agj|*]] 4octvcfsfcfljx1z3z9up1z7262t8wu 189366 189365 2026-08-17T05:51:21Z Motoranger 10577 189366 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Zaporožje<br />Запоріжжя | Lidnanznam = Герб Запорожья 2003 года.svg | Flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg | Lidnanznam text = Zaporožjen lidnanznam | Flag text = Zaporožjen flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 710,052 | Voz' = 2022 | Pind = 331 | Fail = Sehenswürdichkeiten der Stadt Saporischschja.jpg | Pämez' = Regina Harčenko<br/>(sulaku 2024—,<br/>''Регіна Харченко'') | Telefonkod = +380-(0)61-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Zaporizhia.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015)]] '''Zaporožje''' ({{lang-uk|Запорі́жжя}} [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot '''Aleksandrovsk''', {{lang-uk|Олександрівськ}}) om lidn [[Ukrain]]an keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Zaporožjen agj]]an administrativine keskuz (vspäi 1939). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943). Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «[[Dneproges]]»-gidroelektrostancijal, [[raud]]an i mujumetalloiden metallurgijal ([[alüminii]], [[titan (himine element)|titan]], [[magnii]] päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Saporosche-Ukraine-map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižes-lodehes, [[Dnepr]]-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' ({{lang-uk|Хортиця}}) om Dnepranjogen kesked. Matkad [[Kijev]]hasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om [[Dnipro]] kuz'kümnes ühesas kilometras pohjoižhe orhal vai 84 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan. == Tobmuz == [[Fail:Районы Запорожья.svg|thumb|left|250px|<div style="margin-left: 5px; border-width: 0; text-align: left;"> Zaporožjen '''administrativižed rajonad''' vl 2010:<br /> 1. Oleksandrovskii rajon<br /> 2. Zavodskii rajon<br /> 3. Kommunarskii rajon<br /> 4. Dnepran rajon<br /> 5. Voznesenovskii rajon<br /> 6. Hortican rajon<br /> 7. Ševčenkon rajon<br /> </div>]] Zaporožje jagase seičemeks nimitadud lidnrajonaks. Edeližed lidnan pämehed oma Anatolii Kurtev (''Анатолій Куртєв'', sügüz'ku 2021 — sulaku 2024), Volodimir Buräk (''Володимир Буряк'', kül'mku 2015 — sügüz'ku 2021). == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815,300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731,922 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918,400 eläjad vl 1992. Kaik 1,1 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): [[ukrainalaižed]] — 70,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 25,4 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,7 %, [[bolgarijalaižed]] — 0,4 %, [[evrejalaižed]] — 0,4 %, [[gruzijalaižed]] — 0,4 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Zaporožje I''- i ''II''-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma saudud lidnas. Kaik koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid. Rahvahidenkeskeine civiline ''Zaporožje''-lendimport (''OZH / UKDE'', 617 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Edel vn 2022 uhokud ([[Venäman hogahtuz Ukrainha (vodelpäi 2022)|Venäman hogahtust Ukrainha]] tehtihe reisid [[Kijev]]ha, [[L'vov]]hasai i lähižiden maiden lidnoihe, [[Milan]]ha i [[Tel'-Aviv]]ha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zaporizhzhia City Administration.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (eloku 2010) Покровский собор в Запорожье (2011).jpg|Pühän Jumalanmaman Katken päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2011 vilukus Railway-station-of-Zaporozhye.jpg|''Zaporožje I''-päraudtestancijan sauvuz vn 2012 kezakus </gallery> == Irdkosketused == * [http://zp.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''zp.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Commons|Запоріжжя}} [[Kategorii:Zaporožje| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Zaporožjen agj|*]] aoqzylc4n400rdwpxs4ocovih9ypuf7 189367 189366 2026-08-17T06:15:37Z Motoranger 10577 galerei+ 189367 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Zaporožje<br />Запоріжжя | Lidnanznam = Герб Запорожья 2003 года.svg | Flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg | Lidnanznam text = Zaporožjen lidnanznam | Flag text = Zaporožjen flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 710,052 | Voz' = 2022 | Pind = 331 | Fail = Sehenswürdichkeiten der Stadt Saporischschja.jpg | Pämez' = Regina Harčenko<br/>(sulaku 2024—,<br/>''Регіна Харченко'') | Telefonkod = +380-(0)61-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Zaporizhia.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015)]] '''Zaporožje''' ({{lang-uk|Запорі́жжя}} [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot '''Aleksandrovsk''', {{lang-uk|Олександрівськ}}) om lidn [[Ukrain]]an keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Zaporožjen agj]]an administrativine keskuz (vspäi 1939). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943). Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «[[Dneproges]]»-gidroelektrostancijal, [[raud]]an i mujumetalloiden metallurgijal ([[alüminii]], [[titan (himine element)|titan]], [[magnii]] päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Saporosche-Ukraine-map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižes-lodehes, [[Dnepr]]-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' ({{lang-uk|Хортиця}}) om Dnepranjogen kesked. Matkad [[Kijev]]hasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om [[Dnipro]] kuz'kümnes ühesas kilometras pohjoižhe orhal vai 84 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan. == Tobmuz == [[Fail:Районы Запорожья.svg|thumb|left|250px|<div style="margin-left: 5px; border-width: 0; text-align: left;"> Zaporožjen '''administrativižed rajonad''' vl 2010:<br /> 1. Oleksandrovskii rajon<br /> 2. Zavodskii rajon<br /> 3. Kommunarskii rajon<br /> 4. Dnepran rajon<br /> 5. Voznesenovskii rajon<br /> 6. Hortican rajon<br /> 7. Ševčenkon rajon<br /> </div>]] Zaporožje jagase seičemeks nimitadud lidnrajonaks. Edeližed lidnan pämehed oma Anatolii Kurtev (''Анатолій Куртєв'', sügüz'ku 2021 — sulaku 2024), Volodimir Buräk (''Володимир Буряк'', kül'mku 2015 — sügüz'ku 2021). == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815,300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731,922 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918,400 eläjad vl 1992. Kaik 1,1 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): [[ukrainalaižed]] — 70,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 25,4 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,7 %, [[bolgarijalaižed]] — 0,4 %, [[evrejalaižed]] — 0,4 %, [[gruzijalaižed]] — 0,4 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Zaporožje I''- i ''II''-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma saudud lidnas. Kaik koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid. Rahvahidenkeskeine civiline ''Zaporožje''-lendimport (''OZH / UKDE'', 617 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Edel vn 2022 uhokud ([[Venäman hogahtuz Ukrainha (vodelpäi 2022)|Venäman hogahtust Ukrainha]] tehtihe reisid [[Kijev]]ha, [[L'vov]]hasai i lähižiden maiden lidnoihe, [[Milan]]ha i [[Tel'-Aviv]]ha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zaporizhzhia City Administration.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (eloku 2010) Покровский собор в Запорожье (2011).jpg|Pühän Jumalanmaman Katken päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2011 vilukus Вул. Жуковського, 66 0261.jpg|Zaporožjen nacionaližen universitetan päsauvuz (2019, ende mez'gimnazii) Zaporizhzhya MuzDramTeatr Magara Lenina 41 05 (YDS 6931).JPG|Zaporožjen agjan ukrainine muzikdramteatr Volodimir Magaran nimed (heinku 2014) Railway-station-of-Zaporozhye.jpg|''Zaporožje I''-päraudtestancijan sauvuz vn 2012 kezakus Вокзал Запоріжжя-2.jpg|''Zaporožje II''-päraudtestancijan vanh i uz' sauvused vn 2013 heinkus </gallery> == Irdkosketused == * [http://zp.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''zp.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Commons|Запоріжжя}} [[Kategorii:Zaporožje| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Zaporožjen agj|*]] szbepncgulr5uhzvblvshh9ha3tcy5m 189375 189367 2026-08-17T08:41:34Z Motoranger 10577 formitez 189375 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Zaporožje<br />Запоріжжя | Lidnanznam = Герб Запорожья 2003 года.svg | Flag = Прапор міста Запоріжжя (2003).svg | Lidnanznam text = Zaporožjen lidnanznam | Flag text = Zaporožjen flag | Valdkund = Ukrain | Eläjiden lugu = 710,052 | Voz' = 2022 | Pind = 331 | Fail = Sehenswürdichkeiten der Stadt Saporischschja.jpg | Pämez' = Regina Harčenko<br/>(sulaku 2024—,<br/>''Регіна Харченко'') | Telefonkod = +380-(0)61-xxx-xx-xx | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+2,<br />kezal [[UTC]]+3 }} [[Fail:Location Map of Zaporizhia.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2015)]] '''Zaporožje''' ({{lang-uk|Запорі́жжя}} [zɐpoˈr⁽ʲ⁾iʒːɐ], edel 1921. vot '''Aleksandrovsk''', {{lang-uk|Олександрівськ}}) om lidn [[Ukrain]]an keskuzpalan suvipäivnouzmas. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Zaporožjen agj]]an administrativine keskuz (vspäi 1939). == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud vl 952. Se sai lidnan statusad vl 1806. Sauvoškanzihe tegimišton järedoid edheotandoid 1930-nzil vozil. [[Toine mail'man soda|Toižen mail'man sodan]] aigan lidnan territorii oli okkupiruidud Saksanman nacistoiden sodavägil (reduku 1941 — tal'vku 1943). Zaporožje šingotase mašinansauvomižen edheotandoil (avialikutimed, avtod, alastancijoiden transformatorad), «[[Dneproges]]»-gidroelektrostancijal, [[raud]]an i mujumetalloiden metallurgijal ([[alüminii]], [[titan (himine element)|titan]], [[magnii]] päpaloin), himižel sarakol, sauvondmaterialiden pästandal, sömtegimištol. == Geografijan andmused == [[Fail:Saporosche-Ukraine-map.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase agjan pohjoižes-lodehes, [[Dnepr]]-jogen hural randal tobjimalaz, 105 metrhasai ü.m.t. korktusil. Hortic-sar' ({{lang-uk|Хортиця}}) om Dnepranjogen kesked. Matkad [[Kijev]]hasai om 444 km lodeheze orhal, 544 km avtotedme vai 658 km raudtedme. Lähembaine järed lidn om [[Dnipro]] kuz'kümnes ühesas kilometras pohjoižhe orhal vai 84 km avtol. Klimat om [[ven vö|ven]]. Voden keskmäine lämuz om +10 C°, kezakun-elokun +20,9..+23,2 C°, tal'vkun-uhokun −1,3..−3,1 C°. Ekstremumad oma −29,3 C° (viluku) i +40,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku, eloku), tal'vaigan maksimum om +17,1 C° (uhoku). Paneb sadegid 515 mm vodes, enamba semendkus (51 mm), kezakus (61 mm) i tal'vkus (53 mm), vähemba uhokus (32 mm) i redukus (34 mm). Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 62..68 % röunoiš kezaaigan i oleleb 76..86 % tal'vaigan. == Tobmuz == [[Fail:Районы Запорожья.svg|thumb|left|250px|<div style="margin-left: 5px; border-width: 0; text-align: left;"> Zaporožjen '''administrativižed rajonad''' vl 2010:<br /> 1. Oleksandrovskii rajon<br /> 2. Zavodskii rajon<br /> 3. Kommunarskii rajon<br /> 4. Dnepran rajon<br /> 5. Voznesenovskii rajon<br /> 6. Hortican rajon<br /> 7. Ševčenkon rajon<br /> </div>]] Zaporožje jagase seičemeks nimitadud lidnrajonaks. Edeližed lidnan pämehed oma Anatolii Kurtev (''Анатолій Куртєв'', sügüz'ku 2021 — sulaku 2024), Volodimir Buräk (''Володимир Буряк'', kül'mku 2015 — sügüz'ku 2021). == Eläjad == Vn 2001 Ukrainan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 815,300 ristitud, vl 2010 — 781 tuhad ristituid, vn 2020 augotišes — 731,922 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 918,400 eläjad vl 1992. Kaik 1,1 mln eläjid oli ezilidnoidenke vl 2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2001): [[ukrainalaižed]] — 70,3 %, [[venälaižed|venänikad]] — 25,4 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,7 %, [[bolgarijalaižed]] — 0,4 %, [[evrejalaižed]] — 0,4 %, [[gruzijalaižed]] — 0,4 %, [[armenijalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,0 %. == Transport == Avtobusad, trolleibusad, tramvaid, taksid da ezilidnelektrojonused oma kundaližeks transportaks lidnas. ''Zaporožje I''- i ''II''-päraudtestancijad, koume avtostancijad i kaks' jogiportad oma saudud lidnas. Kaik koume avtotesildad ühtenzoittas Dnepran randoid. Rahvahidenkeskeine civiline ''Zaporožje''-lendimport (''OZH / UKDE'', 617 tuh. passažiroid vl 2021) sijadase vižtoštkümnes kilometras päivnouzmha lidnan keskuzpalaspäi. Edel vn 2022 uhokud ([[Venäman hogahtuz Ukrainha (vodelpäi 2022)|Venäman hogahtust Ukrainha]]) tehtihe reisid [[Kijev]]ha, [[L'vov]]hasai i lähižiden maiden lidnoihe, [[Milan]]ha i [[Tel'-Aviv]]ha, mugažo sezonižid čarterreisid Keskmeren i Lähižen Päivnouzmman lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zaporizhzhia City Administration.jpg|Lidnan tobmuden sauvuz (eloku 2010) Покровский собор в Запорожье (2011).jpg|Pühän Jumalanmaman Katken päjumalanpert' (ortodoksine hristanuskond), nägu vn 2011 vilukus Вул. Жуковського, 66 0261.jpg|Zaporožjen nacionaližen universitetan päsauvuz (2019, ende mez'gimnazii) Zaporizhzhya MuzDramTeatr Magara Lenina 41 05 (YDS 6931).JPG|Zaporožjen agjan ukrainine muzikdramteatr Volodimir Magaran nimed (heinku 2014) Railway-station-of-Zaporozhye.jpg|''Zaporožje I''-päraudtestancijan sauvuz vn 2012 kezakus Вокзал Запоріжжя-2.jpg|''Zaporožje II''-päraudtestancijan vanh i uz' sauvused vn 2013 heinkus </gallery> == Irdkosketused == * [http://zp.gov.ua/ Lidnan oficialine sait (''zp.gov.ua'').] {{ref-uk}} {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Commons|Запоріжжя}} [[Kategorii:Zaporožje| ]] [[Kategorii:Ukrainan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Zaporožjen agj|*]] t2j9gtf52zbakoyi517g2oyswznyosk 0 35156 189368 176001 2026-08-17T06:44:22Z Motoranger 10577 189368 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Vinnipeg<br />Winnipeg | Lidnanznam = Crest of Winnipeg.svg | Flag = Flag of Winnipeg.svg | Lidnanznam text = Vinnipegan lidnanznam | Flag text = Vinnipegan flag | Valdkund = Kanad | Eläjiden lugu = 749,607 | Voz' = 2021 | Pind = 461.78 | Fail = Winnipeg Montage 2020.jpg | Pämez' = Skott Džillingem<br/>(kül'mku 2022—,<br/>''Scott Gillingham'') | Telefonkod = +1-204. +1-431 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]−6,<br />kezal [[UTC]]−5 }} [[Fail:Winnipeg location map.png|thumb|left|250px|Lidnan kart (2013)]] '''Vinnipeg''' ({{lang-en|Winnipeg}} [ˈwɪnɪpɛɡ], [[francijan kel'|francine]] virkand: [winipɛɡ]) om lidn [[Kanad]]an keskuzpalan suves. Se om valdkundan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Manitob]]-provincijan administrativine keskuz. == Istorii == Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud šotlandijalaižil vl 1812 kuti ''žilo Rusttanno jogenno'', vai ''Red-riveranno''. Vspäi 1870 Manitob kändihe Kanadan konfederacijan palaks. Vinnipeg sai oficiališt lidnan statusad vl 1873, sil aigal lugetihe 1860 eläjad. Lidnan nimi libub [[Vinnipeg (järv)|Vinnipeg]]-järvespäi 65 km pohjoižhe, ''Win nipee'' znamoičeb «reduvezi» kri-indejalaižiden kelel. Vl 1885 raudte läbiti lidnad, vn 1886 kezakus ezmäine jonuz tuli Monreališpäi. Raudten znamoičend poleni [[Panaman kanal]]an avaidusen jäl'ghe vl 1914. Vl 1972 ühtištadihe 13 lidnad i žilod ühteks lidnaks. Vinnipeg šingotase provincijan aluzkundoil (''Province of Manitoba'', ''University of Manitoba'', ''City of Winnipeg'', ''Manitoba Hydro'', ''Manitoba Liquor & Lotteries Corporation''), torguindal, toižil valdkundaližil holitišil (tervhudenkaičend i socialine abu), transportteiden sol'meks. Läz kaikiden Kanadan rahuziden pästand tegese neciš lidnas, mugažo pästtas severziden-se kümnikoid valdkundoiden rahuzid. Lidnan kogosüdäiprodukt oli $43,3 mlrd vl 2018. == Geografijan andmused == [[Fail:Winnipeg, Manitoba Location.png|thumb|left|150px|Lidnan sijaduz provincijas i valdkundas vn 2006 kartal]] Lidn sijadase provincijan suves, [[Assiniboin (jogi)|Assiniboin]]-jogen lanktendanno huralpäi [[Red River (jogi, lankteb Vinnipegha)|Red Riverha]] (Vinnipeg-järven ližajogi), 239 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Tahond alištub [[sur'vezi]]le (luja oli vl 1950). Matkad [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiden]] röunhasai om sada kilometrad suvhe. Klimat om terav kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +2,4 C°, kezakun-elokun +17..+20 C°, tal'vkun-uhokun −13..−16 C°. Ekstremumad oma −45 C° i +40,6 C°. Kezaaigan minimum om −6,1 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +11,7 C° (tal'vku, uhoku). Ei olele haloid heinkus. Paneb sadegid 505 mm vodes, enamba kezakus-elokus (77..90 mm kus), vähemba kül'mkus-keväz'kus (14..25 mm kus), sidä kesken paneb lunt 114 sm tal'ves katken nägul. Keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 47..55 % röunoiš sulakuspäi sügüz'kuhusai, oleleb 69..75 % kül'mkus-keväz'kus. == Tobmuz == [[Fail:Winnipeg mayoral election, 2018 results by ward.svg|thumb|left|250px|Vinnipegan valičemižümbrikod vn 2018 meran valičendoiden satusidenke]] Vinnipeg jagase vižtoštkümneks nimitadud valičemižümbrikoks, om 40..50 tuhad eläjid kaikuččes. Vspäi 1992 Vinnipeg-lidnan suim ({{lang-en|Winnipeg City Council}}, {{lang-fr|Conseil municipal de Winnipeg}}) kogoneb 15 professionaližes ühtnijaspäi, ende oli 29 tulijad ühtnijad. Kaik rahvaz valičeb heid i merad nelläks vodeks. Lidnan pämez' om mer ({{lang-en|mayor of Winnipeg}}, {{lang-fr|maire de Winnipeg}}), hän om lidnan radonoigendajan tobmuden pä, ühtneb lidnan suiman ištundoihe änen oiktusenke (16. ühtnijaks). Edeline mer om Braian Bouman (''Brian Bowman'', kül'mku 2014 — kül'mku 2022). == Eläjad == Kaik 90 153 ristitud elihe lidnas vl 1906. Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 663 617 ristitud, heišpäi 15,4 % oma [[ukrainalaižed|ukrainan]] augotižlibundan, [[indejalaižed]] otiba kahesandest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Vl 2021 kaik 834 678 ristituid elihe lidnaglomeracijas 5285,46 km² pindal (kahesanz' surtte valdkundas), provincijan eläjiden koume videndest. Kelen mödhe (2021): [[anglijan kel']] ezmäižeks — 95 %, [[francijan kel']] ezmäižeks — 2,8 %, [[tagalog]] mamankeleks — 6 %, [[pandžaban kel']] mamankeleks — 4,1 %, [[kitajan kel']] (mandarin-pagin) — 1,5 %, [[odžibven kel']] — 0,2 %. Religijan mödhe (2021): [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 50,4 % (heišpäi katolikad 24 % ristitišton ühthižes lugus), [[sikhizm|sikhad]] — 4,4 %, [[islam]]anuskojad — 3,3 %, [[induizm]]an uskojad — 2 %, [[judaizm|judaistad]] — 1,4 %, [[buddizm|buddistad]] — 0,9 %, aborigenižen veroližen hengeližusen polenpidajad — 0,4 %, toižed uskojad — 0,7 %, religijatomad — 36,4 %. == Transport == Avtobusan läz sadad maršrutad ''Winnipeg Transit''-organizacijan ohjandusen al, taksid i velosipedad oma kundaližeks transportaks lidnas. Rahvahidenkeskeine civiline ''Vinnipeg''-lendimport sijaližen Džeims Armstrong Ričardson-biznesmenan nimed<ref>[http://waa.ca/ Rahvahidenkeskeižen Vinnipeg Ričardson-lendimportan sait (''waa.ca'').] {{ref-en}} {{ref-fr}}</ref> (''YWG / CYWG'', 4,4 mln passažiroid vl 2019) sijadase lidnan lodehes. Tehtas reisid Kanadan järedoihe lidnoihe i Nunavut-territorijha, AÜV:oiden erasihe-se lidnoihe, om sezonreisid Meksikan i Kariban meren lebutahoiže. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Winnipeg's City Hall building.JPG|Lidnan tobmuden sauvuz (2012) StMaryswpg2.jpg|Pühän Marijan kafedraline päjumalanpert', vn 2009 nägu (riman katoline, om saudud vspäi 1880) Stjohnscathedralwinnipeg2006.jpg|Pühän Joannan kafedraline päjumalanpert', vn 2006 nägu (anglikanine, nügüdläine om saudud vl 1926) Evening glow at Downtown Winnipeg.jpg|Lidnan azjaline keskuz vl 2019 Manitoba hydro place May 2022.jpg|''Manitoba Hydro''-kompanijan päfater vl 2022 Centennial Concert Hall, Winnipeg Manitoba 02.JPG|''Centennial Concert Hall'' (2012) om provincijan operan, lidnan baletan i simfonižen orkestran päsijaduseks UNION STATION WINNIPEG RAILWAY STATION (CANADIAN NATIONAL) NATIONAL HISTORIC SITE OF CANADA.jpg|''Union Station Winnipeg''-päraudtestancii vl 2017 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://winnipeg.ca/ Lidnan oficialine sait (''winnipeg.ca'').] {{ref-en}} {{ref-fr}} {{Commons|Winnipeg}} {{Kanadan provincijad da territorijad}} [[Kategorii:Vinnipeg| ]] [[Kategorii:Kanadan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Manitob|*]] dh4r8eq2j8s9f2vuclvpnuif55zwb0w 10 41137 189359 2026-08-16T16:23:29Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "WCK en Pereira.webm" 189359 wikitext text/x-wiki WCK en Pereira.webm q27ednhpnup7ufvm1jucq6unbhifuyw 10 41138 189360 2026-08-16T16:24:16Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Harbor 20s sailing downwind by Don Ramey Logan.webm" 189360 wikitext text/x-wiki Harbor 20s sailing downwind by Don Ramey Logan.webm 0lxf2gswlhvno7rbqcrnffaia8rob22 10 41139 189361 2026-08-16T16:26:25Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Beethoven Violin Sonata No.8 - Soojin Han & Junhee Kim.webm" 189361 wikitext text/x-wiki Beethoven Violin Sonata No.8 - Soojin Han & Junhee Kim.webm plapg302o224os1uwqpvh78mi7ds2dz 10 41140 189362 2026-08-16T16:30:00Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189362 wikitext text/x-wiki Evropine [[kapospedr]] ({{lang-la|Dama dama}} subsp. ''dama'') londuseližes Granat-puištos ({{lang-de|Naturwildpark Granat}} 60 ga pindal), [[Hal'tern-am-Ze]]-lidn, [[Pohjoine Rein da Vestfalii]]-federacijanman keskuzpalan lodeh, [[Saksanma]]. Videon hätkeližuz om 2 min 3 s, 17. eloku 2014 vai sen aigemba, tegi ''Frank Vincentz''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> 2stricbbnvn9tb5vc5xdpkj4a8lfv6f 10 41141 189363 2026-08-16T17:02:53Z Motoranger 10577 videon ümbrikirjutand 189363 wikitext text/x-wiki Vn 2026 [[manrehkaiduz]] [[Kolumbii|Kolumbijas]] — pertin jändused [[Pereir (lidn)|Pereir]]-lidnas, Kolumbijan päivlaskm, elokun 10. päivän manrehkaidusen jäl'ghe. Videon hätkeližuz om 11 sekundad, 11. eloku 2026, edesti rahvahidenkeskeine hüvädtegii ''[[World Central Kitchen]]''-organizacii («Mail'man keskuzline keitimpol'», sötleb ristituid ku nuž om katastrofiden jäl'ghe).<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> khxn7k7hp2hngb1vowsrwue9yvw5ixn 10 41142 189369 2026-08-17T07:01:41Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189369 wikitext text/x-wiki «Devon-grafkundan pertiine» ({{lang-en|Devonshire Lodge}}), se-žo «Loun-Martinan pert'» (''Low-Martin House'') [[Uinsor (Ontario)|Uinsor]]-lidnas (Detroitan kohtas), [[Ontario]]-provincijan suvičoga, [[Kanad]], 31. eloku 2025. Sauvuz om projektiruidud Kotsuoldan kottedžan stiliš rom-joman Garri Lou-möjan vn 1927 ezipakičendan mödhe, vaumitihe vl 1928. Se oli kodikš parlamentan Pol Martin-vanhemb-ühtnijale läz koumed voz'kümned. Vl 2008 mülütihe pertid Ontarion kul'turjäl'gusen nimikirjuteshe.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> pi40od6n3bh60tw8oyhfnd8lkrmmd2s 10 41143 189370 2026-08-17T07:54:34Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189370 wikitext text/x-wiki ''[[Fulica atra]]''-lind poigaižidenke ''[[Rallidae]]''-sugukundaspäi ([[Kur'genvuiččed]]-heimkund), Estanke-de-San-Lazaro, [[Truhil'jo (Ispanii)|Truhil'jo]]-lidnan municipalitet, avtonomine [[Estremadur]]-ühthižkund, [[Ispanii|Ispanijan]] päivlaskm, 14. sulaku 2022<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> a8r4kfy8j7f52tyv42tqzch9ygu8oc7 10 41144 189371 2026-08-17T08:21:06Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189371 wikitext text/x-wiki [[Pidatim]]ed guleindrandirdal [[Nordernai]]-lidnas ühtennimižel sarel (mülüb Frizan sarihe) [[Pohjoine meri|Pohjoižes meres]], [[Alasaksonii]]-federacijanma, [[Saksanma]]n lodeh, 24. eloku 2025<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> ga43llem7wtpt06p89d574ko3h7n188 10 41145 189372 2026-08-17T08:31:36Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189372 wikitext text/x-wiki «Süvenemine kirjoihe» ({{lang-en|Swing into books}}) oli [[Kirj]]oiden nedalin devizaks, kudamb mäni [[Nju Jork]]as vn 1964 kül'mkun 1.-7. päivil. Poster om pästtud lidnan ''Alfred A. Knopf Inc.''-kompanijal, suruded: 57 x 43 sm, fotokuva om ottud [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiden]] parlamentan kirjištospäi.<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 5b7tnzo0l7zu7k4vczomfpmoz7suobi 10 41146 189373 2026-08-17T08:35:54Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "Wikipedia, an introduction - Erasmus Prize 2015.webm" 189373 wikitext text/x-wiki Wikipedia, an introduction - Erasmus Prize 2015.webm e7eovdqa6y1gymcbup85vwah2upiika 10 41147 189374 2026-08-17T08:38:33Z Motoranger 10577 Tehtud lehtpol' "War cemetery Pöstlingberg in Linz, Upper Austria, Austria-hover VNr°0010.webm" 189374 wikitext text/x-wiki War cemetery Pöstlingberg in Linz, Upper Austria, Austria-hover VNr°0010.webm 44of93x6j63tub0273x55ro9ay2rh3f 10 41148 189380 2026-08-17T11:53:57Z Motoranger 10577 kuvan ümbrikirjutand 189380 wikitext text/x-wiki [[Dünad|Dünoiden]] landšaft ozutimpachanke (laivanmurendusennoks) Alasaksonijan Vattanmeren rahvahaližes puištos ({{lang-de|Nationalpark Niedersächsisches Wattenmeer}} 3458 km² pindal) läz [[Nordernai]]-lidnad ühtennimižel sarel (mülüb Frizan sarihe) [[Pohjoine meri|Pohjoižes meres]], [[Alasaksonii]]-federacijanma, [[Saksanma]]n lodeh, 27. eloku 2025<noinclude> [[Kategorii:Päivän kuvan šablonad]] </noinclude> 8lsuw7uo1o9r631ixnmerw1lv7ic3x5