Nobelova nagrada za fiziko
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Nobelove nagrade |
|---|
| za fiziko • za kemijo • za fiziologijo ali medicino • za književnost • za mir |
| Nagrada v spomin na Alfreda Nobela: za ekonomijo |
Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2004. Podrobnejše obrazložitve so na spletni strani Nobelove fundacije http://www.nobel.se.
[uredi] 1901
Wilhelm Conrad Röntgen ![]()
»za izredno vloženo delo v odkritje rentgenske svetlobe«
[uredi] 1902
Hendrik Antoon Lorentz ![]()
Pieter Zeeman ![]()
»za izredno vloženo delo v raziskave o vplivu magnetizma na sevanje«
[uredi] 1903
Antoine Henri Becquerel ![]()
»za izredno vloženo delo v odkritje naravne radioaktivnosti«
Pierre Curie ![]()
Marie Skłodowska-Curie ![]()
»za izredno vloženo delo v skupne raziskave o sevanju, ki ga je odkril profesor Henri Becquerel«
[uredi] 1904
John William Strutt Rayleigh : ![]()
»za raziskovanje gostote najpomembnejših plinov in za odkritje argona v povezavi s temi raziskavami«
[uredi] 1905
Philipp Eduard Anton von Lenard ![]()
»za delo o katodnih žarkih«
[uredi] 1906
Sir Joseph John Thomson ![]()
»za velike zasluge pri teoretičnih in eksperimentalnih raziskavah o prevodnosti električnega toka v plinih«
[uredi] 1907
Albert Abraham Michelson ![]()
»za natančne optične inštrumente in spektroskopske in meroslovne raziskave z njihovo pomočjo«
[uredi] 1908
Gabriel Lippmann ![]()
»za postopek izdelave barvnih fotografskih slik na podlagi pojava interference«
[uredi] 1909
Guglielmo Marconi ![]()
Karl Ferdinand Braun ![]()
»za doprinose k razvoju brezžične telegrafije«
[uredi] 1910
Johannes Diderik van der Waals ![]()
»za delo o enačbi stanja plinov in kapljevin«
[uredi] 1911
Wilhelm Wien ![]()
»za odkritja v zvezi s sevalnimi zakoni toplote«
[uredi] 1912
Nils Gustaf Dalén ![]()
»za iznajdbo samodejnih regulatorjev pri uporabi v povezavi s plinskimi akumulatorji za osvetljevanje svetilnikov in plovcev«
[uredi] 1913
Heike Kamerlingh Onnes ![]()
»za raziskovanja lastnosti snovi pri nizkih temperaturah, ki so med drugim vodila k proizvodnji tekočega helija«
[uredi] 1914
Max von Laue ![]()
»za odkritje loma rentgenske svetlobe v kristalih«
[uredi] 1915
Sir William Henry Bragg ![]()
William Lawrence Bragg ![]()
»za delo v analizi zgradbe kristalov z rentgensko svetlobo«
[uredi] 1916
Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1917
Charles Glover Barkla ![]()
»za odkritje značilnega rentgenskega sevanja elementov«
[uredi] 1918
Max Karl Ernst Ludwig Planck ![]()
»za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov«
[uredi] 1919
Johannes Stark ![]()
»za odkritje Dopplerjevega pojava v kanalskih žarkih in razcepitve spektralnih črt v električnih poljih«
[uredi] 1920
Charles-Edouard Guillaume ![]()
»za vloženo delo v natančna merjenja v fiziki z odkritjem nepravilnosti v nikljevih jeklenih zlitinah«
[uredi] 1921
Albert Einstein
![]()
»za doprinos k teoretični fiziki in posebej za odkritje in razlage zakona o fotoelektričnem pojavu«
[uredi] 1922
Niels Henrik David Bohr ![]()
»za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih«
[uredi] 1923
Robert Andrews Millikan ![]()
»za delo o osnovnem naboju elektrike in fotoelektričnem pojavu«
[uredi] 1924
Karl Manne Georg Siegbahn ![]()
»za odkritja in raziskavo na področju rentgenske spektroskopije«
[uredi] 1925
James Franck ![]()
Gustav Ludwig Hertz ![]()
»za odkritje zakonov neprožnega trka elektrona z atomom«
[uredi] 1926
Jean Baptiste Perrin ![]()
»za delo o nezvezni zgradbi snovi in posebej za odkritje ravnovesja sesedanja«
[uredi] 1927
Arthur Holly Compton ![]()
»za odkritje Comptonovega pojava«
Charles Thomson Rees Wilson ![]()
»za postopek prepoznave poti električno nabitih delcev z meglično celico«
[uredi] 1928
Owen Willans Richardson ![]()
»za delo o termični emisiji in posebej za odkritje Richardsonovega zakona«
[uredi] 1929
Princ Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie ![]()
»za odkritje valovne narave elektronov«
[uredi] 1930
Sir Čandrasekara Venkata Raman ![]()
»za delo o sipanju svetlobe in za odkritje Ramanovega pojava«
[uredi] 1931
Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1932
Werner Karl Heisenberg ![]()
»za razvoj kvantne mehanike, katere uporaba je med drugim vodilo do odkritja alotropnih oblik vodika«
[uredi] 1933
Erwin Schrödinger ![]()
Paul Adrien Maurice Dirac ![]()
»za odkritje novih plodnih oblik atomske teorije«
[uredi] 1934
1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1935
Sir James Chadwick ![]()
»za odkritje nevtrona«
[uredi] 1936
Victor Franz Hess ![]()
»za odkritje kozmičnih žarkov«
Carl David Anderson ![]()
»za odkritje pozitrona«
[uredi] 1937
Clinton Joseph Davisson ![]()
George Paget Thomson ![]()
»za eksperimentalno odkritje uklona elektronov na kristalu«
[uredi] 1938
Enrico Fermi ![]()
»za prikaze obstoja novih radioaktivnih elementov, pridobljenih z obsevanjem z nevtroni, ter za s tem povezano odkritje jedrskih reakcij s počasnimi nevtroni«
[uredi] 1939
Ernest Orlando Lawrence ![]()
»za izum in razvoj ciklotrona ter za z njim pridobljene rezultate, še posebej v zvezi z umetno radioaktivnimi elementi«
[uredi] 1940
1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1941
1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1942
1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade
[uredi] 1943
Otto Stern ![]()
»za doprinos k razvoju postopkov molekularnih žarkov in za odkritje magnetnega momenta protona«
[uredi] 1944
Isidor Isaac Rabi ![]()
»za resonančno metodo zapisovanja magnetnih lastnosti atomskih jeder«
[uredi] 1945
Wolfgang Ernst Pauli ![]()
»za odkritje Paulijevega izključitvenega načela«
[uredi] 1946
Percy Williams Bridgman ![]()
»za izum naprave za zelo visoke tlake in za odkritja na področju fizike visokih tlakov«
[uredi] 1947
Sir Edward Victor Appleton ![]()
»za raziskave fizike zgornjih plasti ozračja in še posebej za odkritje Appletonove plasti«
[uredi] 1948
Patrick Maynard Stuart Blackett ![]()
»za razvoj metode z Wilsonovo meglično celico in raziskave na področjih jedrske fizike in kozmičnega sevanja«
[uredi] 1949
Hideki Jukava (湯川 秀樹) ![]()
»za napoved obstoja mezonov na podlagi teoretičnega dela o jedrskih silah«
[uredi] 1950
Cecil Frank Powell ![]()
»za razvoj fotografskega postopka raziskovanja jedrskih procesov in odkritja, povezana z mezoni in odkrita na ta način«
[uredi] 1951
Sir John Douglas Cockcroft ![]()
Ernest Thomas Sinton Walton ![]()
»za pionirsko delo o pretvorbi atomskega jedra z umetno pospešenimi atomskimi delci«
[uredi] 1952
Felix Bloch ![]()
Edward Mills Purcell ![]()
»za razvoj novih postopkov natančnih meritev z jedrsko magnetno resonanco in za odkritja, povezana z njimi«
[uredi] 1953
Frits Zernike ![]()
»za prikaz postopka faznega odtenka in še posebej za izum faznega mikroskopa«
[uredi] 1954
Max Born ![]()
»za temeljne raziskave v kvantni mehaniki in še posebej za statistično interpretacijo valovne funkcije«
Walther Wilhelm Georg Bothe ![]()
»za razvoj koincidenčnega merilnega postopka in za odkritja povezana z njim«
[uredi] 1955
Willis Eugene Lamb mlajši ![]()
»za odkritja povezana s fino strukturo vodikovega spektra«
Polykarp Kusch ![]()
»za natančno določitev magnetnega momenta elektrona«
[uredi] 1956
William Bradford Shockley ![]()
John Bardeen ![]()
Walter Houser Brattain ![]()
»za raziskave polprevodnikov in odkritje tranzistorskega pojava«
[uredi] 1957
Chen Ning Franklin Yang (楊振寧, pinjin Yáng Zhènníng) ![]()
Tsung-Dao Lee (李政道, pinjin Lǐ Zhèngdào) ![]()
»za bistro raziskovanje tako imenovanih zakonov parnosti, ki je vodilo do pomembnih odkritij, ki se nanašajo na osnovne delce«
[uredi] 1958
Pavel Aleksejevič Čerenkov (Павел Алексеевич Черенков)
![]()
Ilja Mihajlovič Frank (Илья Михайлович Франк)
![]()
Igor Jevgenjevič Tamm (Игорь Евгеньевич Тамм)
![]()
»za odkritje in opis pojava Čerenkova«
[uredi] 1959
Emilio Gino Segrè ![]()
Owen Chamberlain ![]()
»za odkritje antiprotona«
[uredi] 1960
Donald Arthur Glaser ![]()
»za izum mehurčne celice«
[uredi] 1961
Robert Hofstadter ![]()
»za pionirske raziskave sipanja zelo hitrih elektronov na atomskih jedrih in doseža odkritja, ki so povezana z zgradbo nukleonov«
Rudolf Ludwig Mössbauer ![]()
»za raziskave resonančne absorpcije žarkov gama in odkritje Mössbauerjevega pojava«
[uredi] 1962
Lev Davidovič Landau (Лев Давидович Ландау)
![]()
»za pionirske teorije zgoščene snovi in še posebej za teorijo kapljevinskega helija«
[uredi] 1963
Eugene Paul Wigner ![]()
»za doprinose k teoriji atomskega jedra in osnovnih delcev, še posebej prek odkritja in uporabe osnovnih načel simetrije«
Maria Göppert-Mayer ![]()
Johannes Hans Daniel Jensen ![]()
»za odkritja povezana z zgradbo jedrske lupine«
[uredi] 1964
Charles Hard Townes ![]()
Nikolaj Genadijevič Basov (Николай Геннадиевич Басов)
![]()
Aleksander Mihajlovič Prohorov (Александр Михайлович Прохоров)
![]()
»za temeljno delo na področju kvantne elektronike, ki je pripeljalo do izdelave oscilatorjev in ojačevalnikov na osnovi načel maserja in laserja«
[uredi] 1965
Šiničiro Tomonaga (朝永 振一郎) ![]()
Julian Seymour Schwinger ![]()
Richard Phillips Feynman ![]()
»za temeljno delo v kvantni elektrodinamiki skupaj z globokimi posledicami za fiziko osnovnih delcev«
[uredi] 1966
Alfred Kastler ![]()
»za odkritje in razvoj optičnih postopkov pri raziskovanju Hertzovih resonanc v atomih«
[uredi] 1967
Hans Albrecht Bethe ![]()
»za doprinose k teoriji jedrskih reakcij in še posebej za odkritja povezana s sproščanjem energije v zvezdah«
[uredi] 1968
Luis Walter Alvarez ![]()
»za odločilne doprinose k fiziki osnovnih delcev in še posebej za odkritje velikega števila resonančnih stanj, ki se je uresničilo prek razvoja postopka uporabe vodikove mehurčne celice in razčlenitve podatkov«
[uredi] 1969
Murray Gell-Mann ![]()
»za doprinose in odkritja povezana z razvrstitvijo osnovnih delcev in njihovih interakcij«
[uredi] 1970
Hannes Olof Gösta Alfvén ![]()
»za temeljno delo in odkritja v magnetohidrodinamiki s plodnimi uporabami na različnih področjih fizike plazme«
Louis Eugene Félix Néel ![]()
»za temeljno delo in odkritja povezana z antiferomagnetizmom in feromagnetizmom, ki so vodila do pomembnih uporab v fiziki trdnin«
[uredi] 1971
Dennis Gabor ![]()
»za izum in razvoj postopka holografije«
[uredi] 1972
John Bardeen ![]()
Leon Neil Cooper ![]()
John Robert Schrieffer ![]()
»za skupaj razvito teorijo superprevodnosti, po navadi imenovano teorijo BCS«
[uredi] 1973
Leo Esaki (江崎 玲於奈) ![]()
Ivar Giaever ![]()
»za eksperimentalna odkritja povezana s tunelskim pojavom v polprevodnikih in superprevodnikih«
Brian David Josephson ![]()
»za teoretične napovedi lastnosti supertoka skozi tunelsko oviro in še posebej za tiste pojave, ki so splošno znani kot Josephsonovi pojavi«
[uredi] 1974
Sir Martin Ryle ![]()
Antony Hewish ![]()
»za pionirsko raziskavo v radijski astrofiziki: Ryle za opazovanja in izume in še posebej za postopek aperturne sinteze, in Hewish za odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev«
[uredi] 1975
Aage Niels Bohr ![]()
Ben Roy Mottelson ![]()
Leo James Rainwater ![]()
»za odkritje o povezavi med skupnim gibanjem in delčnim gibanjem v atomskem jedru ter za razvoj teorije o zgradbi atomskega jedra, ki temelji na teh povezavah«
[uredi] 1976
Burton Richter ![]()
Samuel Chao Chung Ting (丁肇中, pinjin Dīng Zhàozhōng) ![]()
»za pionirsko delo pri odkritju težkega osnovnega delca J/Ψ nove vrste«
[uredi] 1977
Philip Warren Anderson ![]()
Sir Nevill Francis Mott ![]()
John Hasbrouck van Vleck ![]()
»za temeljna teoretična raziskovanja elektronske zgradbe magnetnih in neurejenih sestavov«
[uredi] 1978
Peter Leonidovič Kapica (Пётр Леонидович Капица)
![]()
»za osnovni izum in odkritja na področju fizike zelo nizkih temperatur«
Arno Allan Penzias ![]()
Robert Woodrow Wilson ![]()
»za odkritje kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja«
[uredi] 1979
Sheldon Lee Glashow ![]()
Abdus Salam ![]()
Steven Weinberg ![]()
»za doprinose k teoriji poenotene šibke in elektromagnetne interakcije med osnovnimi delci in med drugim za napoved šibkega nevtralnega toka«
[uredi] 1980
James Watson Cronin ![]()
Val Logsdon Fitch ![]()
»za odkritje prekršitve osnovnih načel simetrije CP pri razpadu nevtralnih K-mezonov«
[uredi] 1981
Nicolaas Bloembergen ![]()
Arthur Leonard Schawlow ![]()
»za doprinos k razvoju laserske spektroskopije«
Kai Manne Boerje Siegbahn ![]()
»za doprinos k razvoju elektronske spektroskopije z visoko ločljivostjo«
[uredi] 1982
Kenneth Geddes Wilson ![]()
»za teorijo kritičnih pojavov v povezavi s faznimi prehodi«
[uredi] 1983
Subrahmanyan Chandrasekhar ![]()
»za teoretična proučevanja fizikalnih procesov, pomembnih za zgradbo in nastanek zvezd«
William Alfred Fowler ![]()
»za teoretična in eksperimentalna proučevanja jedrskih reakcij, pomembnih pri tvorbi kemijskih elementov v Vesolju«
[uredi] 1984
Carlo Rubbia ![]()
Simon van der Meer ![]()
»za odločilni prispevek k velikemu projektu, ki je vodil k odkritju delcev polja bozonov W in Z, ki posredujeta šibko interakcijo«
[uredi] 1985
Klaus von Klitzing ![]()
»za odkritje kvantnega Hallovega pojava«
[uredi] 1986
Ernst August Friedrich Ruska ![]()
»za temeljno delo v elektronski optiki in za zasnovo prvega elektronskega mikroskopa«
Gerd Karl Binnig ![]()
Heinrich Rohrer ![]()
»za zasnovo tunelskega vrstičnega mikroskopa«
[uredi] 1987
Johannes Georg Bednorz ![]()
Karl Alexander Müller ![]()
»za pomemben preboj pri odkritju visokotemperaturne superprevodnosti keramičnih snovi«
[uredi] 1988
Leon Max Lederman ![]()
Melvin Schwartz ![]()
Jack Steinberger ![]()
»za postopek nevtrinskih snopov ter za ponazoritev dubletne zgradbe leptonov z odkritjem mionskega nevtrina«
[uredi] 1989
Norman Foster Ramsey ![]()
»za izum postopka ločenih nihajočih polj in njegovo uporabo v vodikovem maserju in v drugih atomskih urah«
Hans Georg Dehmelt ![]()
Wolfgang Paul ![]()
»za razvoj postopka elektronske in ionske pasti«
[uredi] 1990
Jerome Isaac Friedman ![]()
Henry Way Kendall ![]()
Richard Edward Taylor ![]()
»za pionirske raziskave globokega neprožnega sipanja elektronov na protonih in vezanih nevtronih, ki so bili bistvenega pomena za razvoj modela kvarkov v fiziki delcev«
[uredi] 1991
Pierre-Gilles de Gennes ![]()
»za odkritje, da se lahko postopki, razviti za preučevanje urejenih pojavov v preprostih sestavih, posplošijo na obsežnejše oblike snovi, še posebej na tekoče kristale in polimere«
[uredi] 1992
Georges Charpak ![]()
»za izum in razvoj merilnikov delcev, še posebej večžične proporcionalne komore«
[uredi] 1993
Russell Alan Hulse ![]()
Joseph Hooton Taylor mlajši ![]()
»za odkritje nove vrste pulzarja, odkritju, ki je odprlo nove možnosti preučevanja gravitacije«
[uredi] 1994
»za pionirske prispevke k razvoju tehnik preučevanja zgoščene snovi s sipanjem nevtronov«
Bertram Neville Brockhouse ![]()
»za razvoj nevtronske spektroskopije«
Clifford Glenwood Shull ![]()
»za razvoj postopka nevtronske difrakcije«
[uredi] 1995
»za pionirske eksperimentalne doprinose k fiziki leptonov«
Martin Lewis Perl ![]()
»za odkritje leptona tau«
Frederick Reines ![]()
»za zaznavo nevtrina«
[uredi] 1996
David Morris Lee ![]()
Douglas Dean Osheroff ![]()
Robert Coleman Richardson ![]()
»za odkritje supertekočnosti helija-3«
[uredi] 1997
Steven Chu ![]()
Claude Cohen-Tannoudji ![]()
William Daniel Phillips ![]()
»za razvoj postopkov za hlajenje in lovljenje atomov z lasersko svetlobo«
[uredi] 1998
Robert Betts Laughlin ![]()
Horst Ludwig Störmer ![]()
Daniel Chee Tsui ![]()
»za odkritje nove oblike kvantne tekočine z delno nabitimi ekscitacijami«
[uredi] 1999
Gerardus 't Hooft ![]()
Martinus J.G. Veltman ![]()
»za pojasnitev kvantne zgradbe elektrošibke interakcije v fiziki«
[uredi] 2000
Žores Ivanovič Alfjorov (Жорес Иванович Алфёров) ![]()
»za temeljno delo v informacijski in komunikacijski tehnologiji«
Herbert Kroemer ![]()
»za razvoj polprevodniških heterostruktur, uporabljenih v optoelektroniki in elektroniki visoke hitrosti«
Jack St. Claire Kilby ![]()
»za delež pri izumu integriranega vezja«
[uredi] 2001
Eric Allin Cornell ![]()
Wolfgang Ketterle ![]()
Carl Edwin Wieman ![]()
»za doseženo Bose-Einsteinovo kondenzacijo v razredčenih plinih alkalnih atomov, ter za zgodnje osnovne raziskave lastnosti kondenzatov«
[uredi] 2002
Raymond Davis mlajši ![]()
Masatoši Košiba (小柴 昌俊) ![]()
»za pionirske prispevke k astrofiziki, še posebej za odkritje kozmičnih nevtrinov«
Riccardo Giacconi ![]()
»za pionirske prispevke k astrofiziki, ki so vodili k odkritju kozmičnih virov rentgenskih žarkov«
[uredi] 2003
Aleksej Aleksejevič Abrikosov (Алексей Алексеевич Абрикосов)
![]()
Vitalij Lazarevič Ginzburg (Виталий Лазаревич Гинзбург) ![]()
Anthony James Leggett
![]()
»za pionirske doprinose k teoriji superprevodnosti in supertekočnosti«
[uredi] 2004
David Jonathan Gross ![]()
Hugh David Politzer ![]()
Frank Wilczek ![]()
»za odkritje asimptotične svobode v teoriji močne interakcije«
[uredi] 2005
Roy Jay Glauber ![]()
»za doprinos h kvantni teoriji optične koherence«
Theodor Wolfgang Hänsch ![]()
John Lewis Hall ![]()
»za doprinos k razvoju laserske spektrografije«
[uredi] 2006
John Cromwell Mather ![]()
George Fitzgerald Smoot ![]()
»za odkritje lastnosti črnega telesa in anizotropije mikrovalovnega sevanja kozmičnega ozadja«
[uredi] Zunanje povezave
- Nobel Prize Winners for Physics - Britannicin vodnik Nobelovih nagrad za fizika do leta 1997.
- Nobel Laureates in Physics, 1901-Present - Nobelovi nagrajenci za fiziko, Linearni pospeševalnik (SLAC), Univerza Stanford
Opomba - vse dobesedne navedbe so povzete s spletne strani Nobelove fundacije.

