Finščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Finščina (suomi) | ||
|---|---|---|
| Države: | Finska, Estonija, Švedska (Dolina Torne), Norveška (pokrajina Finnmark), Severozahodna Rusija (Karelija) | |
| Govorni predeli: | Severna Evropa | |
| Število govorcev: | 6 milijonov | |
| Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
| Rodoslovna razvrstitev: | uralski ugrofinski |
|
| Uradni položaj | ||
| Uradni jezik: | Finska, Evropska unija in Republika Karelija | |
| Usklajuje: | Oddelek za načrtovanje jezika Raziskovalnega inštituta za jezike Finske [1] | |
| Jezikovne kode | ||
| ISO 639-1 | fi | |
| ISO 639-2 | fin | |
| SIL | FIN | |
| Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
Finščina je jezik kakih 5 milijonov prebivalcev Finske, kjer je uradni jezik postal leta 1809, ter finskih manjšin v Rusiji in na Švedskem. Do 19. stoletja je bil na Finskem uradni jezik, pa tudi pogovorni jezik višjih slojev, švedščina. Prvo tiskano delo v finščini je bil prevod Nove zaveze v 16. stoletju. Gibanje za uveljavitev finščine se je še posebej razmahnilo v 19. stoletju. Leta 1833 je Elias Lönnrot zapisal Kalevalo, najbolj znano finsko epopejo v 12.000 verzih, ki je v obliki ljudskih pesmi obstajala v ustnem izročilu številnih generacij. Kalevala je pesniško ime za Finsko in pomeni »dežela junakov«.

