Angoulême
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Občina Angoulême |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 00° 09' 37" E |
| Zemljepisna širina: | 45° 39' 00" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Poitou-Charentes |
| Departma: | Charente (prefektura) |
| Okrožje: | Angoulême |
| Interkomunaliteta: | Mestna skupnost Veliki Angoulême |
| Župan: | Philippe Mottet (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 27 m–130 m (povpr. 100 m) |
| Površina kopnega:¹ | 21.85 km² |
| Prebivalstvo:² (2001) |
46,324 |
| - gostota: (2001) | 2,120/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 16015/ 16000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Angoulême je kraj in komuna v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, sedež departmaja Charente-Maritime. Leta 2001 je kraj imel 46.324 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v zahodni Franciji ob sotočju reke Charente in Anguienne.
[uredi] Zgodovina
Angoulême (Iculisma ali Ecolisna, kasneje Angoulesme), prvotno vizigotsko mesto, je bil leta 507 zavzet s strani frankovskega kralja Klodvika. V 9. stoletju so ga oplenili Normani.
Med stoletno vojno je bil s sporazumom v Brétignyju leta 1360 predan Angležem. Ob francoskem zavzetju 13 let kasneje je mesto pridobilo številne privilegije. Med verskimi vojnami je bil pogosto na udaru, zlasti ob njegovem zavzetju s strani protestantov v letu 1568.
Grofija Angoulême je bila ustanovljena v 9. stoletju, eden prvih grofov pa je bil William Taillefer; njegovi potomci so držali titulo vse do konca 12. stoletja. Za njimi jo je s poroko z Izabelo, hčerjo grofa Adhémarja, v posest dobil angleški kralj Ivan Brez zemlje, po Izabelini naknadni poroki s Hugom X. (1220) pa je prešla v roke Marcheškim grofom. S smrtjo Huga XIII. je pripadla francoski kroni (1302). V letu 1394 se je grofije polastila Orleanska hiša, katere njen član, Franc I., je postal v letu 1515 novi francoski kralj. Grofija je bila na račun njegove matere Luize Savojske, povišana v vojvodstvo. Kot kronska zemlja je kasneje pripadla večim vladajočim hišam. Njen poslednji vojvod Louis-Antoine, najstarejši sin Karla X., je umrl leta 1844.
[uredi] Znamenitosti
- Katedrala sv. Petra iz 11. - 12. stoletja, delno prenovljena v 18. stoletju,
- mestna hiša Hôtel de ville iz 18. stoletja, z ohranjenima stolpoma nekdanjega gradu Angoulêmskih grofov.
[uredi] Pobratena mesta
- Bury (Združeno kraljestvo|Velika britanija),
- Chicoutimi (Kanada),
- Gelendžik (Rusija),
- Hildesheim (Nemčija),
- Hoffman Estates (ZDA),
- Ségou (Mali),
- Turda (Romunija),
- Vitoria Gasteiz (Španija)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

