Olbersov paradoks

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo videti belo in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju, saj bi morala svetloba prihajati iz katerekoli smeri na nebu.

Za temno nočno nebo sta možni dve razlagi:

  • Če se vesolje razteza, pomeni rdeči premik manjše energije fotonov, zato z oddaljenih zvezd prihaja svetloba z manjšo jakostjo.
  • Vesolje, ki ga lahko opazujemo, je omejeno. Če je npr. Vesolje staro 15 milijard let, potem svetloba od zvezd, ki so več kot 15 milijard svetlobnih let daleč, še ni prišla do nas. Zato ne vidimo ničesar za to mejo.

[uredi] Glej tudi

  • kozmološko načelo

[uredi] Zunanje povezave