Heraklit (Ponticos)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Heraklít (tudi Heraklíd) (grško Ηρακλείδης ο Ποντικός: Herakleides o Pontikos), grški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št., Herakleja (Heraclei Pont), danes Bander Eregli ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št., Atene.

[uredi] Življenje in delo

Že kot mladenič je Heraklit odpotoval v Atene, kjer je bilo takrat središče filozofije. Bil je Platonov učenec v Akademiji. Verjetno je bil zelo uspešen, ker se je ohranila zgodba, da je nadomeščal Platona, ko se je ta odpravil na nesrečno pot na Sicilijo, da bi napravil filozofa iz kralja. Druge zgodbe navajajo, da je bil takrat Platonov namestnik Evdoks.

O astronomiji in geometriji je Heraklit pisal veliko, vendar se je ohranilo le malo njegovih del. Nebesna telesa, še posebej zvezde stalnice, se v splošnem enakomerno vrte okoli Zemlje od vzhoda proti zahodu. Pred njim so mislili, da je ta navidezna rotacija resnična. Heraklit je opozoril, da bi opazili isti pojav, če bi mirovalo nebo in bi se Zemlja zavrtela okoli svoje osi v enem dnevu. Tako je okoli leta 345 pr. n. št. oživil in nadaljeval Filolajevo domnevo o središčnem ognju, češ da okrog njega Sonce in Zemlja krožita tako, da si stojita vselej nasproti. Misel o središčnem ognju je opustil in je kot Filolaj menil, da se Zemlja preprosto vrti okoli svoje osi, kakor menimo tudi mi danes.

Verjetno je vplival na Aristarha, ki je deloval v sredini 3. stoletja pr. n. št. Za časa Hiparha in Ptolemeja so njegovo zamisel že opustili in spet menili, da se dnevno zavrti nebo in ne Zemlja. Hiparh in Ptolemej sta imela razlog, da sta zavrgla misel o vrteči se Zemlji, vendar ne moremo reči, da je bil ta razlog res velik. Morda je bil samo izgovor, da so zavrgli misel, ki je niso marali. Domnevni ugovor proti Heraklitovem nauku je bil, da bi v primeru vrteče se Zemlje telo, ki ga vržemo v zrak, zaostajalo. Kakor pitagorejec Ekfant in Hiket je trdil, da se Venera in Merkur vrtita okoli Sonca. Na to zamisel so prišli verjetno ker so pravilno razlagali rezultate svojih opazovanj, saj planeta precej očitno kažeta, da se vrtita okoli Sonca ker se od njega nikoli ne oddaljita preveč. Težko rečemo, da je predhodnik heliocentričnega modela.

Poleg znanstvenih tez so njegova dela vsebovala tudi različna religiozno-mistična mišljenja. Pisal je o Zenonu, Heraklitu Mračnem, Demokritu in Pitagori. V grških in latinskih astronomskih delih je Kopernik opazil Heraklitove zamisli o Zemljinem gibanju podobnem vrtenju kolesa okoli svoje osi.

[uredi] Glej tudi