Krapovci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek opisuje družino krapovcev; za red in podred z enakim imenom glejte Krapovci (red) in Krapovci (podred).
Krapovci

Krap
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Strunarji
Chordata
Poddeblo: Vretenčarji
Vertebrata
Nadrazred: Ribe
Pisces
Razred: Kostnice
Osteichthyes
Podrazred: Žarkoplavutarice
Actinopterygii
Red: Krapovci
Cypriniformes
Podred: Krapovci
Cyprinoidei
Družina: Krapovci
Cyprinidae

Krapovci (latinsko Cyprinidae) so ena najbolj pogostih ribjih vrst v Evropi. Po dosedaj znanih podatkih spada med krapovce kar 1200 vrst rib. Značilno je, da imajo vse ribe iz družine krapovcev telo pokrito z luskami in le po eno hrbtno plavut. V ostalih plavutih imajo večinoma samo mehke plavutnice. Večina ribjih vrst te družine je vsejedih, v ustih pa imajo goltne zobe. Krapovci, ki živijo na dnu vodotokov imajo pogosto okoli ust enega ali dva para »brk«, na njih pa so okuševalni organi. Ob drstitvi se številnim krapovcem po telesu pojavijo posebni izrastki, imenovani drstne bradavice, drstijo pa se večinoma v plitvinah, bodisi med rastlinjem ali pa na prodiščih. Krapovci so avtohtoni na vseh kontinentih, razen v Avstraliji, Južni Ameriki ter na Antarktiki. Ni pa jih najti tudi na Aljaski in na skrajnem severu Kanade ter na Grenlandiji.

[uredi] Glej tudi

  • seznam rib


Riba Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.