Dieselski motor
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|
Ta članek (oz. del članka) je zaradi pomanjkanja notranjih povezav slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
Dieselski motor je vrsta štirtaktnega motorja z notranjim zgorevanjem. Izumil ga je nemški inženir Rudolf Diesel.
[uredi] Opis motorja
Dieselski motor nima svečk, za gorivo pa uporablja plinsko olje, ki mu po domače pravimo kar nafta. Vžig v dieselskem motorju oz. v dizlu povzroči visoka temperatura, na katero se ogreje močno stisnjen zrak v valjih. Visoka kompresija namreč ustvari temperature, ki so višje od vžigalne temperature plinskega olja. Plinsko olje ne pride v olje pomešano z zrakom, marveč ga pod visokim pritiskom vbrizgava v valj posebna šoba. Ob dotikom z vročim oljem se plinsko olje vžge. Vsaka šoba vbrizga v valj natančno odmerjeno količino goriva, ki ga dovaja od motorja gnana visokotlačna črpalka. Količino vbrizganega goriva in s tem tudi moč motorja v določenem trenutku uravnava voznik s pedalom. Prednosti dieselskega motorja so: boljši izkoristek (in s tem manjši stroški za gorivo), daljša življenjska doba in nižji stroški vzdrževanja. Pomanjkljivosti pa so: dražja izdelava, večja teža, nekoliko glasnejši prazen tek, nekoliko zoprn in leni pospeški. Medtem, ko je pri običajnem bencinskem motorju kompresijsko razmerje 9: 1, je pri dieselskih motorjih potrebno do 22: 1, da bi se v valjih stisnjeni zrak ogrel za samodejni vžig dieselskega goriva. Zgorevalni prostor je v dizlu manjši kot v bencinskem motorju z enako gibno prostornino, vendar doseže zaradi velike kompresije boljše izkoristke. Za vbrizgavanje goriva skrbi črpalka, ki se vrti s polovičnimi vrtljaji ročične gredi. Šobe (v vsakem vrtljaju je ena) vbrizgavajo v pravem trenutku pravo količino goriva po vrstnem redu vžigov v valjih. Štirje takti v dieselskem motorju:
- sesalni takt: izpušni ventil je zaprt. Skozi odprti sesalni ventil vsesa bat v valj zrak. Sesalni ventil se zapre.
- kompresijski takt: oba ventila sta zaprta. Bat se pomika navzgor in stiska vsesani zrak v zgorevalni prostor. Tik pred zgornjo mrtvo točko brizgne šoba v zgorevalni prostor gorivo, ki se v razgretem zraku uplini.
- delovni takt: zmes se vžge. Plini se širijo in potiskajo bat navzdol.
- izpušni takt: bat se od spodnje mrtve točke pomika navzgor in potiska ostanke zgorevanja skozi izpušni ventil v izpušno cev.
Avtomobilski dizli imajo navadno žarilno svečko, ki olajša zagon hladilnega motorja na ta način, da pred zagonom žari toliko časa, da se trak v valjih ogreje na dovolj visoko temperaturo za vžig plinskega olja.

