Peteršilj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Peteršilj | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nakodrani peteršilj |
||||||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
Peteršilj (znanstveno latinsko ime Petroselinum crispum) je dvoletna začimbna rastlina. V prvem letu razvije listnato maso, v drugem pa steblo s cvetnimi kobuli. Kot začimbno rastlino ga gojimo kot enoletnico. Kot začimbo uporabljamo listje, stebla (ki so enako aromatična kot listje) in korenine.
Razlikujeta se peteršilj z gladkimi listi (bolj aromatičen, prej oveni) in z nakodranimi listi (trajnejši, a manj aromatičen, uporabljamo ga predvsem za krašenje narezkov in podobnih jedi).
Peteršilj vsebuje velike koncentracije askorbinske kisline (vitamin C) in prednjači pred limono, šipkom, itd. Sok iz sveže stisnjenega peteršilja čisti žolčni kanal. Koren peteršilja vsebuje precejšnjo količino ogljikovih hidratov- približno 9 %, beljakovin približno 3,7 % in mineralne snovi in je živilo z veliko biološko vrednostjo.
Uporabljamo ga svežega, globoko zmrznjenega in posušenega.
Peteršiljevo listje uporabljamo za:
- zelenjavne jedi kot so grah, korenje, stročji fižol, fižol v zrnu, gobe
- kuhan krompir (z njim ga potresemo)
- skoraj vse juhe
- enolončnice
- omake, predvsem bele
- zeliščno maslo
- jajčne jedi
- mesne jedi
- ribe
- slane nadeve
Skupaj s česnom in olivnim oljem sestavlja tržaško omako.
Koreninice uporabljamo za:
- juhe
- enolončnice
[uredi] Zunanje povezave
Ta botanični članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.


