Bakterija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bacterium
Escherichia coli
Escherichia coli
Znanstvena razvrstitev
Gospostvo: Bacteria
Podskupine

Actinobacteria
Aquificae
Bacteroidetes/Chlorobi
Chlamydiae/Verrucomicrobia
Chloroflexi
Chrysiogenetes
Cyanobacteria
Deferribacteres
Deinococcus-Thermus
Dictyoglomi
Fibrobacteres/Acidobacteria
Firmicutes
Fusobacteria
Gemmatimonadetes
Nitrospirae
Planctomycetes
Proteobacteria
Spirochaetes
Thermodesulfobacteria
Thermomicrobia
Thermotogae

Baktêrija je oznaka za pripadnico velike skupine živih organizmov. Večina med njimi je mikroskopskih in enoceličnih, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organel, kot so mitohondriji ali kloroplasti. Celična struktura bakterije je natančneje opisana v članku o prokariontih, saj so bakterije prokarionti, za razliko od organizmov s kompleksnejšimi celicami, imenovanimi evkarionti. Izraz »bakterija« se včasih uporablja za vse prokarionte, drugič pa le za veliko skupino evkariontov, imenovanih »evbakterije«. V Wikipediji se držimo drugega dogovora.

Bakterij je med vsemi organizmi največ. Najdemo jih tako v zemlji, v vodi ter v simbiozi z drugimi organizmi. Številni patogeni so bakterije. Večina med njimi je zelo majhnih in merijo v najdaljši dimenziji 0,5–5 μm; obstajajo pa tudi orjaške bakterije, kot sta Thiomargarita namibiensis in Epulopiscium fishelsoni, ki zraseta v dolžino do 0,5 mm. Praviloma imajo celično steno, tako kot rastline in glive, vendar pa z zelo različno sestavo peptidoglikanov. Številne se premikajo z bičkom, ki pa se po strukturi razlikuje od bičkov drugih skupin.

Bakterije so povsod: v zemlji, vodi in zraku. Lahko povzročijo resne bolezni, npr. pljučnico, tetanus in sifilis. Na srečo so antibiotiki učinkovita zdravila zoper večino bakterij; najbolj znana in razširjena skupina antibiotikov, penicilini, deluje tako, da onemogoča formiranje celične stene bakterije. Za obrambo pred nekaterimi bakterijskimi okužbami so razen antibiotikov na voljo tudi cepiva. Rezultat cepljenja je nastanek protiteles, ki preprečijo naselitev bakterij ali onemogočajo delovanje bakterijskih toksinov.

[uredi] Kako bakterije okvarijo tkivo

Nekatere bakterije se prilepijo na tkivne celice in prodro vanje, npr. Shigella, ki povzroča drisko. Druge ustvarjajo strupe, imenovane toksine. Nekateri toksini so zelo nevarni: 3 kg toksina botulina bi ubilo vse človeštvo.

[uredi] Zunanje povezave

Bakterija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Ta biološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.