Martin Heidegger

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slika:Martin Heidegger.jpg
Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meβkirch, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg.

Heidegger je eden najpomembnejših sodobnih nemških in evropskih filozofov. Študiral je na univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, izumitelja filozofske smeri fenomenologije. Tam je leta 1928 postal profesor. Imel je neizmeren vpliv na številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so prišle za njim. Nekateri izmed njegovih študentov so bili Hans-Georg Gadamer, Hans Jonas, Emmanuel Levinas, Hannah Arendt, Leo Strauss, Xavier Zubiri in Karl Löwith. Po drugi strani je seznam tistih, ki so njegovo filozofijo študirali in jo vključevali v svoja dela še daljši, med njimi so tako zveneča imena kot je Maurice Merleau-Ponty, Jean-Paul Sartre, Jacques Derrida, Michel Foucault, Jean-Luc Nancy in Philippe Lacoue-Labarthe, če jih naštejemo samo nekaj.

Ne glede na njegovo navezanost na fenomenologijo velja Heidegger in njegova filozofija za temelj naslednjih filozofskih smeri: eksistencializem, dekonstruktivizem, hermenevtika in postmodernizem. Poskušal je preusmeriti zahodno filozofijo stran od metafizičnih in epistemoloških vprašanj in bolj poudarjati ontološka vprašanja, kot je recimo vprašanje »biti« oziroma ultimativnega pomena obstoja. Rezultat, ki ga je Heidegger ustvaril, je filozofija, v kateri trdi, da narava človekovega obstoja vključuje njegovo aktivno delovanje v svetu. Črna epizoda njegovega življenja se nanaša na sodelovanje z nacistično stranko, v kateri je bil prav on ena od pomembnejših akademskih osebnosti. Njegovo najbolj znano in cenjeno je epsko delo z naslovom Bit in čas (Sein und Zeit) iz leta 1927, ob tem pa je izdal še: Gelassenheit (1959); Identität und Differenz (1955-57); Kant und das Problem der Metaphysik (1929); Der Satz vom Grund (1955-56); Unterwegs zur Sprache (1959) itd.

[uredi] Glej tudi