Čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Čás je v fiziki količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o vzročnosti.

Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, Gaussovo leto, desetletje, stoletje, Platonovo leto, kozmično leto, Hubblov čas.

Vsebina

[uredi] Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe

[uredi] Aristotelov čas

Aristotel je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji knjigi Fizika (Φυσικα). Čas je bil zanj množica sedanjih (trenutkov) (νυν). To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na druge νυν. Zaradi tega je lahko med dvema νυν poljubno število drugih νυν. Njegova definicija časa se glasi:

"Čas je samo število gibanj (arithmos) glede na preteklost in prihodnost."

Νυν je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.

[uredi] Newtonov absolutni čas

[uredi] Einsteinov čas

[uredi] Topologija prostor-časa Hawking-Wheelerjeve pene

[uredi] Model stohastične delitve prostor-časa

[uredi] Barbourjev čas

[uredi] Čas v filozofiji

Pojmovanje časa se je v filozofiji skozi zgodovino precej spreminjalo.

Antični Grki so čas pojmovali kot nekaj cikličnega, ponavljajočega se. V srednjem veku je v Evropi prevladoval krščanski pogled na svet, ki je čas obravnaval kot nekaj linearnega, njegov začetek pa je videl v stvarjenju sveta. V novem veku je prevladalo obravnavanje časa kot absolutne količine, saj je človek z izumom ure pridobil zmožnost enotnega merjenja časa.

[uredi] Zaznavanje časa

[uredi] Glej tudi

[uredi] Fizika

[uredi] Mitologija

[uredi] Filozofija

[uredi] Kronologija, astronomija

[uredi] Zunanje povezave

Čas je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.