Evropa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Evropa (razločitev).
Evrópa je celina, katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.
Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.
[uredi] Geografija
|
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
DELITEV EVROPE Evropo delimo na Vzhodno in Zahodno Evropo, vendar pa je to zelo nenatancna delitev. Bolj podrobno jo lahko razdelimo na podlagi: - narodne sestave -političnih razmerji - gospodarskega razvoja -lege----> Glede na lego drzav, Evropo delimo na Južno EVropo, Jugovzhodno Evropo, Srednjo Evropo, Zahodno Evropo, Severno Evropo in Vzhodno Evropo. Države---> Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monaco, Andora, Španija, Portugalska, Grčija in Malta. Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna Gora, BOsna in HErcegovina, Hrvaška, Albanija in Makedonija. Srednje Evrope so: Nečija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Slovenija. Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksembrurg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija Vzhodne Evrope so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija
PODNEBJA EVROPE Dejavniki, ki vplivajo na podnebja so: Lega: Nadmorska višina Geografska širina Oddaljenost od Ekvatorja Oddaljenost od morja Morski Tokovi: Hladni in Topli Cikloni in Anticikloni: NA evropsko podnebje vplivajo Islandski ciklon, Azorski Antisciklon in Siberski anticiklon Islandski ciklon prinaša deževeje in deluje celoletno Azorski antciklon prinaša sušo in vročino, deluje samo poleti Siberski anticiklon prinaša veter, sneg in mraz deluje pozimi
NAČILNOSTI PODNEBJA V EVROPI
1. Atlantsko ali ocenasko klimatsko območje: -značilnosti ocenaskega podnebja: Prevladujejo močni zahodni vetrovi Veliko nihanje zračnega pritiska Vetrovi na celino prinašajo blag zrak pozimi iz JZ smeri poleti pa hladen zrak iz SZ Relativna vlažnost vseskozi visoka Pozimi pogoste megle Mejhna letna temperaturna amplituda (9-12) Poletja prijetno topla, zime blage, mraz redek Letni časi neizraziti pomlad je hladnješa od jeseni padavine v vseh letnih časih
2. Srednjeevropsko prehodno klimatsko obmčje -Značilnosti prehodnega podnebja Jasno izraženi letni časi letna temp. amplituda he ba z okol 14 na V pa tudi 24 Padavine v seh letnih časih, najbols mokri so poletni meseci Zime so snežene, bolj ko gremo proti V so tudi ostrrejše Pomlad je hladnejša od jeseni najviša povp. temp. je julija 20, in januarja 0
3. Srednozmesko klimatsko območje -Sredozemsko podnebje poletja so pod vplivom visokega zračnega tlaka pozimo preko sredozemskega morja potujejo depresije poletja so vroča, jasno vreme, suša letna amplituda zaša med 15-20 najtoplejši mesec je julij najhladnjepia pa januar j subtropsko podnejbenje
4. Območje mrzlega podnebja -Zmerno hladno podnjebje poletje so topla, julija je povprečna temperatura okoli 15 zime so mrzle, januarja je povp. temp pod -10 celotno obnmočje ima razmeroma malo podavin nizka stopnja izhlapevanja več kot pol leta povp temp pod 0
5. Kontinentalno klimatsko območje -celinskjo podnebje zelo malo padavin, vsega okol 500mm najbolj moker mesec junij velika letna ampllituda
6. ostala podnebja - gorsko podnebje -subpolarno podnebje
RASTJE V EVROPI - pas tundere -pas tajge - listnati in mešani gozd - pas stepe -sredozmesko rastje
PRST V EVROPI - tundrska tla -podzoli -rjave in stive stpske prsti -črnozjom -črne in rjave stepske prsti -gorksa tla -rendzine -terra rosa -zamočvirjena tla -obrečna tla
[uredi] Seznam evropskih držav
- Albanija
- Andora
- Avstrija
- Belgija
- Belorusija
- Bolgarija
- Bosna in Hercegovina
- Ciper
- Češka
- Danska
- Estonija
- Finska
- Francija
- Grčija
- Hrvaška
- Irska
- Islandija
- Italija
- Latvija
- Lihtenštajn
- Litva
- Luksemburg
- Madžarska
- Makedonija
- Malta
- Moldavija
- Monako
- Nemčija
- Nizozemska
- Norveška
- Poljska
- Portugalska
- Romunija
- Rusija
- San Marino
- Slovaška
- Slovenija
- Srbija, Črna Gora
- Španija
- Švedska
- Švica
- Turčija
- Ukrajina
- Vatikan
- Združeno kraljestvo
[uredi] Zunanje povezave
Albanija | Andora | Avstrija | Belorusija | Belgija | Bosna in Hercegovina | Bolgarija | Ciper | Češka | Črna gora | Danska | Estonija | Finska | Francija | Grčija | Hrvaška | Islandija | Irska | Italija | Latvija | Lihtenštajn | Litva | Luksemburg | Madžarska | Makedonija | Malta | Moldavija | Monako | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Poljska | Portugalska | Romunija | Rusija | San Marino | Srbija | Slovaška | Slovenija | Španija | Švedska | Švica | Turčija | Ukrajina | Vatikan | Združeno kraljestvo
| Celine sveta | ||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Afrika-Evrazija |
Ameriki |
Evrazija |
Avstralija |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Afrika |
Antarktika |
Azija |
Avstralija |
Evropa |
Severna Amerika |
Južna Amerika |
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
| Geološki superkontinenti : Kolumbija · Gondvana · Lavrazija · Pangea · Rodinija | ||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

