Arhit
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arhít, grški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št., Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št..
Arhit je bil Mnesagorov ali Histiejev sin. Nekaj časa ga naj bi učil tudi Filolaj. Bil je Evdoksov učitelj matematike, Platonov učitelj geometrije in učitelj v Atenah. Bil je pitagorejec in Platonov prijatelj. Njegov in Evdoksov učenec je bil Dejnostratov brat Menehmo.
Včasih Arhit velja za utemeljitelja matematične mehanike.
Kakor je poročal Evtocij je Arhit na svoj način rešil problem podvojitve kocke z geometrijsko konstrukcijo v prostoru. Hipokrat je pred njim skrčil problem na iskanje srednjih sorazmerij. Arhitova teorija razmerij je obdelana v VIII. knjigi Evklidovih Elementov.
Krivulja, ki jo je uporabil pri problemu podvojitve kocke se imenuje po njem Arhitova krivulja.
Dokazal je, da zmnožek dveh zaporednih števil nikoli ni kvadratno število.
Pisal je o zvoku.
[uredi] Glej tudi
- seznam starogrških filozofov
- seznam starogrških matematikov
- seznam starogrških astronomov
| Članek je del niza o predsokratskih filozofih
|
| Tales | Anaksimander | Anaksimen | Pitagora | Ksenofan | Heraklit Mračni | Ferekid | Parmenid | Anaksagora | Zenon Elejski | Empedoklej | Levkip | Gorgij | Protagora | Filolaj | Demokrit | Melis | Prodik | Arhit | Hipij |

