Opus Dei

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prelatura svetega križa in Opusa Dei, splošno znana kot Opus Dei, (latinsko za božje delo) je organizacija rimskokatoliške Cerkve. 2. oktobra 1928 jo je ustanovil španski duhovnik Josemaría Escrivá de Balaguer, ki ga je kasneje papež Janez Pavel II. proglasil za svetnika.

Sveti Josemaría, ustanovitelj
Povečaj
Sveti Josemaría, ustanovitelj

Cilj organizacije naj bi bil »prispevati k Cerkvenem poslanstvu oznanjanja katoliške vere s širjenjem splošnega klica k svetosti«. Kristjane vseh družbenih razredov spodbuja k vsakdanjemu življenju v trdni veri, posebej s posvečevanjem dela. Pri tem mnogo ljudi vidi povezavo s sklepom drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

Opus Dei ima približno 85.000 članov v 60 državah. Njegov sedež s prelatsko cerkvijo je v Rimu. Papež Janez Pavel II. je organizacijo leta 1982 povzdignil v svojo osebno prelaturo.

Organizacija izjavlja, da so njene dejavnosti ponujanje duhovne ureditve in skrbi svojim članom in mnogim drugim. Člani se ukvarjajo tudi s številnimi socialnimi dejavnostmi: Opus Dei upravlja nekatere bolnišnice, šole in izobraževalne centre. Te ustanove se med drugim nahajajo v ZDA, Španiji, Mehiki, na Portugalskem, na Filipinih in v Venezueli.

Drugi vatikanski koncil je spomnil, da so vsi, ki so krščeni, poklicani k temu, da hodijo za Kristusom, da živijo evangelij in ga dajo spoznati drugim. Opus Dei ima za cilj prispevati k temu evangelizacijskemu poslanstvu Cerkve, tako da med vernimi kristjani vseh stanov spodbuja življenjski slog, ki je popolnoma skladen z vero v vsakdanjih okoliščinah, še posebej ob posvečevanju dela.

Za dosego tega cilja nudi Prelatura dejavnosti duhovnega izobraževanja in pastoralno skrb predvsem lastnim vernikom, pa tudi mnogim drugim ljudem.

Takšna pastoralna skrb spodbuja k življenju evangeljskega nauka s pomočjo krščanskih kreposti in posvečevanja dela. Posvečevati delo za vernike Prelature pomeni, da delajo v skladu s Kristusovim duhom: da popolnoma opravljajo svoje dolžnosti, da bi tako dajali slavo Bogu in služili drugim, in da s tem prispevajo k posvečevanju sveta in omogočajo, da je duh Evangelija navzoč v vseh časnih dejavnostih.

Kritiki Opus Dei opisujejo kot skrivnostno avtoritativno organizacijo, ki meji na versko ločino oziroma kult, povezan z desničarsko politiko po vsem svetu. V preteklosti naj bi sodelovala s politiko generala Franca, saj je bilo nekaj njegovih ministrov članov Opusa Dei. Pridih kulta ji dajejo tudi določene zahteve do nekaterih članov, ki se morajo redno telesno kaznovati. Opus Dei povezujejo tudi z naglo smrtjo papeža Janeza Pavla I., predhodnika Janeza Pavla II. Zaradi prikrivanja identitete članov se je pojavilo tudi prepričanje, da je Opus Dei tajna združba. Italijanska skupščina je leta 1986 o tem uvedla celo preiskavo, po kateri so razsodili, da Opus Dei to ni. Po mnenju nekaterih naj bi bila organizacija tudi preveč konzervativna, posebej zaradi domnevnega podrejenega položaja žensk.

Verniki Prelature opravljajo svoje delo evangelizacije v različnih okoljih družbe, v kateri delujejo. Zato se njihovo delovanje ne omejuje na kakšno posebno področje, denimo na izobraževanje, pomoč bolnikom ali invalidom. Poslanstvo Prelature je spomniti vse kristjane, da morajo – ne glede na to, kakšni dejavnosti se posvečajo – sodelovati v iskanju krščanskih rešitev za probleme družbe in stalno pričevati za svojo vero.

Prejšnji papež, Janez Pavel II., naj bi bil velik podpornik organizacije. Njegov predstavnik za odnose z javnostjo, Joaquin Navarro-Valls, je eden najbolj znanih članov Opusa Dei.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Kratek pregled zgodovine Opus Dei

Črka Wiki

Ta članek (oz. del članka) je zaradi pisano v sedanjiku namesto v pretekliku, notranje povezave slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti
Po končanem delu sporočilo odstranite.


1928. 2. oktober: Sveti Jožefmarija Escrivá na duhovnih vajah v Madridu po božjem navdihu ustanovi Opus Dei kot pot svetosti za vsakovrstne ljudi v poklicnem delu in v izvrševanju rednih dolžnosti kristjana. Ime »Opus Dei« je nastalo pozneje; ustanovitelj ga ni začel uporabljati pred začetkom tridesetih let, četudi je že od samega začetka v govoru in v svojih spisih, ki so govorili o tem, kar je od njega zahteval Gospod, govoril o Božjem delu.

1930. 14. februar: v Madridu med obhajanjem svete maše Bog razodene svetemu Jožefmariju, da je Opus Dei namenjen tudi ženskam.

1933. Odpre se prvi center Opus Dei, Akademija DYA za univerzitetne študente, kjer predavajo pravo in arhitekturo.

1934. DYA postane študentski dom. Od tam ustanovitelj in prvi člani organizirajo dejavnosti krščanske izobrazbe in širijo sporočilo Opus Dei med mladimi. Pomemben del tega prizadevanja je kateheza in pomoč ubogim in bolnim na obrobju Madrida. Jožefmarija Escrivá o svoji dejavnosti vedno obvešča škofa v Madridu in lahko že od prvega trenutka računa na njegovo podporo in blagoslov. V kraju Cuenca izide njegova knjiga Consideraciones espirituales, ki je predhodnik Poti.

1936. Španska državljanska vojna: razbesni se preganjanje kristjanov in Jožefmarija Escrivá se je prisiljen zateči v različne kraje. Prisilna prekinitev apostolske dejavnosti ustanovitelja primora, da začasno prekine načrt širjenja apostolskega dela Opus Dei v tujino.

1937. Ustanovitelj in nekaj članov Opus Dei prečkajo Pireneje čez prelaz v Andorri in pridejo na področje, kjer Cerkev ni preganjana.

1938. Iz Burgosa se nadaljuje apostolsko delovanje.

1939. Jožefmarija Escrivá se vrne v Madrid. Širjenje Opus Dei v druga mesta v Španiji. Začetek Druge svetovne vojne prepreči širjenje v druge države.

1941. 19. marec: Škof v Madridu, msgr. Leopoldo Eijo y Garay, podeli Opus Dei prvo škofijsko odobritev.

1943. 14. februar: Tudi v tem primeru Bog Jožefmariju Escriváju med mašo pokaže pravno rešitev, ki bi omogočila posvetitev duhovnikov Opus Dei, to je Duhovniško družbo Svetega Križa.

1944. 25. junij: Madridski škof posveti v duhovnike tri vernike Opus Dei: Álvara del Portilla, Joséja María Hernándeza de Garnica in Joséja Luisa Múzquiza.

1946. Ustanovitelj Opus Dei se preseli v Rim. Iz tega mesta v naslednjih letih potuje po vsej Evropi ter postavlja temelje za delo Opus Dei v različnih deželah.

1947. 24. februar: Sveti sedež podeli Opus Dei prvo papeško odobritev.

1948. 29. junij: Ustanovitev Rimskega kolegija Svetega Križa, skozi katerega je od takrat naprej šlo veliko vernikov Opus Dei, da bi bili deležni globoke osebne in pastoralne izobrazbe, hkrati pa so dovršili svoje študije na različnih papeških univerzah v Rimu.

1950. 16. junij: Pij XII. podeli Opus Dei dokončno odobritev. Ta odobritev omogoči sprejem poročenih ljudi v Opus Dei in pridruženje škofijskih duhovnikov Duhovniški družbi Svetega Križa.

1952. V Pamploni v Španiji je ustanovljen Splošni študijski center v Navarri, ki pozneje postane Univerza v Navarri.

1953. 12. december: Ustanovljen je Rimski kolegij svete Marije, center, namenjen intenzivnemu duhovnemu, teološkemu in apostolskemu izobraževanju žensk Opus Dei z vsega sveta.

1957. Sveti Sedež zaupa Opus Dei prelaturo Yauyos v Peruju.

1965. 21. november: Pavel VI. v četrti Tiburtino v Rimu odpre Center Elis, središče, namenjeno strokovnemu izobraževanju mladih, in zaupa Opus Dei v upravljanje bližnjo župnijo.

1969. Sklican je izredni generalni kongres Opus Dei v Rimu z namenom preučiti preoblikovanje v osebno prelaturo, pravno osebo, ki jo je predvidel Drugi vatikanski koncil in ki se je zdela primerna za pastoralni pojav Opus Dei.

1970. Ustanovitelj Opus Dei odpotuje v Mehiko, da bi opravil molitveno devetdnevnico pred Marijo v Guadalupeju. Opravi več srečanj s tisoči ljudi, med katerimi vrši učinkovito delo krščanske kateheze.

1972. Ustanovitelj na dvomesečnem katehetskem potovanju obišče Španijo in Portugalsko.

1974. Katehetsko potovanje ustanovitelja Opus Dei v šest latinskoameriških držav: Brazilijo, Argentino, Čile, Peru, Ekvador in Venezuelo.

1975. Katehetsko potovanje ustanovitelja v Venezuelo in Guatemalo.

26. junij: Jožefmarija Escrivá umre v Rimu; na ta dan pripada Opus Dei približno 60.000 oseb. 7. julij: postavitev Marijinega svetišča v Torreciudadu v pokrajini Huesca (Španija). 15. september: Generalni volilni kongres, sklican posebej s tem namenom v skladu s Statuti, za naslednika ustanovitelja Opus Dei izvoli Álvara del Portilla.

1982. 28. november: Janez Pavel II. postavi Opus Dei za osebno prelaturo, pravno osebo, primerno njegovi teološki in pastoralni naravi, in imenuje za prelata Álvara del Portilla.

1983. 19. marec: Formalna izdaja papeške bule, s katero je bil Opus Dei postavljen za osebno prelaturo.

1985. V Rimu je ustanovljen Rimski akademski center Svetega Križa, ki leta 1998 postane Papeška univerza Svetega Križa.

1991. 6. januar: Janez Pavel II. posveti za škofa msgr. del Portilla, prelata Opus Dei.

1992. 17. maj: Razglasitev Jožefmarija Escrivája za blaženega na Trgu svetega Petra v Rimu.

1994. 23. marec: V Rimu nekaj ur po svoji vrnitvi z romanja v Sveto deželo umre Álvaro del Portillo.

20. april: Janez Pavel II. imenuje Javierja Echevarría za prelata Opus Dei in tako potrdi njegovo izvolitev na Generalnem volilnem kongresu Opus Dei v Rimu.

1995. 6. januar: Msgr. Echevarría prejme od Janeza Pavla II. škofovsko posvečenje.

2002. 6. oktober: Papež Janez Pavel II. na Trgu sv. Petra v Rimu razglasi Jožefmarija Escrivája za svetnika.

[uredi] Ustanovitelj

Jožefmarija Escrivá se je rodil v Barbastru (pokrajina Huesca, Španija) 9. januarja leta 1902.

Njegovima staršema je bilo ime José in Dolores. Imel je pet bratov in sester: Carmen (1899-1957), Santiaga (1991-1994) in druge tri sestre, ki so bile mlajše od njega in so mlade umrle. Zakonca Escrivá sta svoje otroke globoko krščansko vzgojila.

Njegov oče, ki je bil trgovec s tkaninami, se je moral leta 1915 preseliti v Logroño, kjer si je našel drugo delo. V tem mestu je Jožefmarija prvič zaznal svojo poklicanost. Potem ko je na snegu opazil sledi golih nog nekega redovnika, je začutil, da Bog želi nekaj od njega, ne da bi prav vedel kaj. Mislil je, da bi to mogel lažje odkriti, če bi postal duhovnik, in začel se je pripravljati na duhovništvo, najprej v Logroñu, pozneje pa še v semenišču v Zaragozi. Upošteval je nasvet svojega očeta in se lotil tudi študija civilnega prava ter se kot zasebni študent vpisal na univerzo v Zaragozi. José Escrivá je umrl leta 1924 in Jožefmarija je postal glava družine. V duhovnika je bil posvečen 28. marca leta 1925 in začel svojo službo najprej v neki podeželski župniji, potem pa v Zaragozi.

Leta 1927 se je z dovoljenjem svojega škofa preselil v Madrid, da bi dosegel doktorat iz prava. Tam mu je 2. oktobra leta 1928 Bog pokazal poklicanost, ki ga je že več let navdihovala, in ustanovil je Opus Dei. Od takrat dalje si je z vso svojo močjo začel prizadevati za razvoj tega, kar mu je Bog naročil, naj ustanovi, hkrati pa je še naprej opravljal pastoralno službo, ki mu je bila zaupana; ob njej je bil vsak dan v stiku z boleznijo in revščino v bolnišnicah in v revnejših četrtih Madrida.

Ko je leta 1936 izbruhnila državljanska vojna, je bil Jožefmarija v Madridu. Preganjanje kristjanov ga je prisililo, da se je zatekel v različne kraje. Na skrivaj je opravljal duhovniško službo, dokler se mu ni posrečilo, da je zapustil Madrid. Potem ko je prečkal Pireneje in se zatekel na jug Francije, se je naselil v Burgosu. Ob koncu vojne leta 1939 se je vrnil v Madrid. V naslednjih letih je vodil veliko duhovnih vaj za laike, duhovnike in redovnike. Leta 1939 je dokončal študij za doktorat iz prava.

Leta 1946 se je naselil v Rimu. Na Lateranski univerzi je dosegel doktorat iz teologije. Imenovan je bil za svetovalca dveh vatikanskih kongregacij, postal je častni član Papeške teološke akademije in častni papeški prelat. Pozorno je spremljal priprave in srečanja Drugega vatikanskega koncila (1962-1965) in gojil tesne stike z različnimi koncilskimi očeti. Iz Rima se je večkrat odpravil v različne evropske države, kjer je spodbudil začetek in utrditev dejavnosti Opus Dei. Iz istega razloga je v letih 1970-1975 opravil dolga potovanja v Mehiko, na Iberski polotok, v Južno Ameriko in v Gvatemalo, kjer je vodil srečanja in kateheze z nadvse številnimi skupinami ljudi.

Umrl je v Rimu 26. junija leta 1975. Tisoči ljudi, med njimi številni škofje iz različnih držav – skupaj ena tretjina škofov z vsega sveta – so prosili Sveti sedež za začetek postopka za kanonizacijo.

17. maja leta 1992 je Janez Pavel II. razglasil Jožefmarija Escrivája za blaženega na Trgu svetega Petra v Rimu ob navzočnosti 300.000 ljudi. »Z nadnaravnim uvidom,« je dejal papež v pridigi, »je blaženi Jožefmarija neutrudno oznanjal vsesplošno poklicanost k svetosti in k apostolatu.« 

Deset let pozneje, 6. oktobra leta 2002, ga je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. V nagovoru zbrani množici je dejal: »Sveti Jožefmarija je bil poklican, da bi oznanil vsesplošno poklicanost k svetosti in pokazal, da so vsakdanje življenje in običajna opravila pot posvečenja. Lahko bi rekli, da je bil svetnik vsakdanjosti.«

[uredi] Članstvo

Po vatikanskem letopisu naj bi Opus Dei vključeval 1.800 duhovnikov, ostali člani pa so laiki. Približno četrtino vsega članstva predstavljajo numerari. Numerari so najvišji razred članov Opusa Dei. Zavezani so k celibatu in življenju v centrih organizacije, ves svoj prosti čas in denar pa posvečajo Opusu Dei. Deležni so posebnega izobraževanja o filozofiji in teologiji rimskokatoliške cerkve. Večina jih opravlja posvetne poklice, nekateri pa poklicno usmerjajo apostolske dejavnosti Opusa Dei ali pa zasedajo položaje v upravi prelature. Take zadolžitve so zanje navadno le začasne. Numerari so glavni duhovni usmerjevalci ostalih članov in so na razpolago prelaturi, pripravljeni na preselitev po njenem ukazu. Prav tako vodstvo iz njihovih vrst navadno izbira kandidate za duhovnike. Pomembno je, da član ne postane numerar samo zato, da bi kasneje postal duhovnik.

Pas za telesno kaznovanje, cilis
Povečaj
Pas za telesno kaznovanje, cilis

Numerari izvajajo tudi telesno samokaznovanje, med drugim s posebnimi pasovi, cilisi, ki se ovijejo okrog stegna. Na njih so nameščene bodice, ki se zadirajo v meso in povzročajo bolečine. Tudi to je osnova mnogih kritičnih napadov na Opus Dei in primerjanj z verskimi ločinami. Zagovorniki Opusa Dei napade odbijajo s trditvami, da je telesno kaznovanje tradicionalni katoliški postopek, ki je sicer res običajen tudi za verske ločine, vendar te od Opusa Dei ločuje njegova posvetna miselnost in poudarek na življenju po zapovedih katoliške vere.

Od numerarov nižja stopnja so pridruženi člani, aggregati. Prav tako so zavezani k celibatu, vendar navadno ne živijo znotraj ustanov organizacije ter tej niso na voljo za preselitev, ker morajo, denimo, skrbeti za člana družine ali pa upravljati podjetje. Ostale obveze so dokaj podobne kot pri numerarih.

Supernumerari so najmanj zavezani organizaciji. Lahko so poročeni in lahko živijo, kjerkoli hočejo. Predstavljajo večino članstva in organizaciji pomagajo v mejah okoliščin, v katerih živijo. Kljub temu niso drugorazredni člani.

Tako ženska in moška veja organizacije imata takšno razdelitev članstva. Čeprav ženske, četudi so numerari, ne morejo biti posvečene v duhovniški stan, prejemajo enako filozofsko in teološko izobrazbo kot moški člani.

V ženski veji obstajajo še pomočnice numerarov. Te skrbijo za hišna opravila v centrih Opusa Dei.

[uredi] Zanimivosti

V priljubljenem romanu Dana Browna Da Vincijeva šifra je Opus Dei prikazan negativno, po mnenju organizacije tudi napačno, zato je oblikovala odziv na roman, dosegljiv na uradni spletni strani [1].

Pomoč ljudem, ki želijo izstopiti iz te sekte ali so pod psihičnim ali kakršnim koli pritiskom in so izstopili, ali želijo izstopiti,kakor tudi njihovim družinskim članom (staršem predvsem), nudi nevladna organizacija ODAN (Opus Dei Awareness Network - http://www.odan.org/)

[uredi] Literatura

  • Robert Hutchison: Opus Dei (v slovenščino prevedel Andrej Poznič), 2002, Ljubljana, COBISS.SI-ID: 121031168

[uredi] Zunanje povezave