Sveti Janez Kasijan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sveti Janez Kasijan Janez Kasijan, menih in ustanovitelj moškega in ženskega samostana v Marseillu, * okrog 360, † 430/35.

Bil je učitelj zahodnega meništva. Po rodu je bil Skit, se pravi Romun. Prejel je trdno klasično izobrazbo. Kot mladenič je odšel v Betlehem, kjer je postal menih. Nato je deset let živel v puščavi med egiptovskimi očeti. Od njih se loči v času origenističnih sporov in odide k Janezu Krizostomu (znan tudi kot Janez Zlatousti)[[1]] v Carigrad[[2]], kjer je posvečen v diakona. Nato odide v Rim[[3]] in nekaj časa biva tam. Okrog leta 461 se naseli v Marseillu, kjer ustanovi moški samostan svetega Viktorja in ženski samostan.

Dvoje njegovih del, napisanih v klasičnem jeziku, Uredbe in Pogovori, ki so jim sledili, predstavlja temeljno listino meniškega življenja in duhovnosti. Obe deli sta veliko prispevali k organizaciji in razvoju meništva na Zahodu.