Starogrška književnost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Starogrška književnost je književnost, ki je nastajala v Grčiji od 15. stoletja pr. nš. š. vse do 6. stoletja, ko se je zlila z Bizantinsko književnostjo.
[uredi] Kratek pregled starogrške književnosti
|
|
Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti. Po končanem delu sporočilo odstranite. |
Najstarejši starogrški zapisi so glinaste tablice v linearni B-pisavi iz obdobja med 15 in 13. st. pr. n. š., najdene so bile na Kreti, Tebah, Pilosu in Mikenah. Vsebujejo ekonomske spise, popise, kupne pogodbe ipd.
Po večstoletnem razvoju ustne ljudske junaške pesmi doseže grška književnost v 8. st. pr. n. š. svoj prvi vrh v Homerjevih epih Iliada in Odiseja. Na temeljih ljudske kozmološke epike in pregovorne modrosti zasnuje Heziod okoli 700 pr. n. š. svoje didaktične pesnitve.
Za 7. in 6. st. pr. n. š. značilna izgradnja obrednezborske pesmi (Alkman, Stezihor) in oblikovna dovršenost individualne lirike (Sapfo, Alkaj, Anakreon), od srede 6. st. dalje ohranjeni odlomki prvih filozofskih (Anaksimander, Heraklit), od 500 pr. n. š. dalje prvi zgodovinski teksti (Hekataj).
V 5. st. pr. n. š. doseže grška književnost nov vrh v tragediji (Ajshil, Sofokles, Evripid), komediji (Aristofan), zborski pesmi (Pindar, Bakhilid).
Proti koncu 5. st. se tragedija in komedija umakneta prozi. Razmakne se zgodovinopisje (Herodot, Tukidid), Govorništvo (Izokrat, Demosten), filozofski dialog (Platon) in pragmatija (Aristotel).
Obdobje po 300 pr. n. š. označujemo kot helenistično književnost. Tu je značilna prevlada znanstvene proze (Polibiij - zgodovinar; Strabon - geograf; Teofrast, Epikur, Panajtij, Pozejdonij, Epiktet - filozofi; Galen - zdravnik; Aristarh, Eratosten, Aristofan - filologi). Sočasno se začne razvijati roman (Helidor, Longos). Satira najde najbolj duhovitega predstavnika v Lukianu, umetniško zasnovana biografija v Plutarhu.
Zadnji veliki mojster filozofske proze je Plotin, Zadnji veliki grški pesnik Nonnos iz Panapolisa v Egiptu. Justinijanov zgodovinar Prokopij iz Cazareje (6. st. n. š.) zaključuje staro grško književnost in uvaja bizantinsko književnost.
Ta članek o književnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

