Disprozij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, znak, število | disprozij, Dy, 66 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | lantanidi | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | _ , 6 , f | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 8551 kg/m3, ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izgled | srebrnkasto bel |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomska teža | 162,500(1) a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Polmer atoma (izračunan) | 175 (228) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Xe]6s²4f10 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 28, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | 3 (šibko bazičen) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zgradba mreže | heksagonalna | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno (feromagnetik) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 1680 K (2565 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 2840 K (4653 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Molarna prostornina | 19,01 ×10-6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 230 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 11,06 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 2170 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 1,22 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 170 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | 1,08 106/m ohm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 10,7 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 573,0 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1130 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 2200 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 3990 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Vsebina |
[uredi] Pomembne lastnosti
Disprozij je redkozemeljski element s kovinskim, svetlo srebrnim leskom. Na zraku je pri sobni temperaturi relativno stabilen, a se hitro raztopi v raztopinah ali koncentriranih mineralnih kislinah, kjer odda vodik. Je dovolj mehak, da ga lahko režemo z nožem, obdelujemo ga lahko brez iskrenja, če se izognemo pregrevanja. Lastnosti disprozija se lahko zelo spremenijo celo pri malih količinah nečistoč.
[uredi] Zgodovina
Disprozij je leta 1886 v Parizu kot prvi prepoznal francoski kemik Paul Émile Lecoq de Boisbaudran; samega elementa pa niso izolirali v relativno čisti obliki, dokler v 50. letih 20. stoletja niso izpopolnili tehnike izmenjave ionov in metalografske redukcije. Ime disprozij izhaja iz grške besede dysprositos, ki pomeni "nedostopen".
[uredi] Najdišča
Disprozija nikoli ne najdemo kot prosti element, vendar ga najdemo v številnih mineralih, vključno s ksenotimom, fergusonitom, gadolinitom, euksenitom, polikrazom, blomstrandinom, monazitom in bastnazitom, pogosto z erbijem in holmijem ali drugimi redkozemeljskimi elementi.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

