Arhit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predlagano je, da se ta članek oziroma razdelek združi s člankom Artihas Tarentski. (Pogovor)
Arhít
Povečaj
Arhít
Arhít
Povečaj
Arhít

Arhít, grški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št., Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št..

Arhit je bil Mnesagorov ali Histiejev sin. Nekaj časa ga naj bi učil tudi Filolaj. Bil je Evdoksov učitelj matematike, Platonov učitelj geometrije in učitelj v Atenah. Bil je pitagorejec in Platonov prijatelj. Njegov in Evdoksov učenec je bil Dejnostratov brat Menehmo.

Včasih Arhit velja za utemeljitelja matematične mehanike.

Kakor je poročal Evtocij je Arhit na svoj način rešil problem podvojitve kocke z geometrijsko konstrukcijo v prostoru. Hipokrat je pred njim skrčil problem na iskanje srednjih sorazmerij. Arhitova teorija razmerij je obdelana v VIII. knjigi Evklidovih Elementov.

Krivulja, ki jo je uporabil pri problemu podvojitve kocke se imenuje po njem Arhitova krivulja.

Dokazal je, da zmnožek dveh zaporednih števil nikoli ni kvadratno število.

Pisal je o zvoku.

[uredi] Glej tudi


Članek je del niza o predsokratskih filozofih

 

Tales | Anaksimander | Anaksimen | Pitagora | Ksenofan | Heraklit Mračni | Ferekid | Parmenid | Anaksagora | Zenon Elejski | Empedoklej | Levkip | Gorgij | Protagora | Filolaj | Demokrit | Melis | Prodik | Arhit | Hipij