Peronospora
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|
Članku manjka ustrezna taksonomka. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da mu jo dodate. |
Peronospora (latinsko Plasmopara viticola) je gliva, ki napada predstavnike družine Vitiaceae (vinikovke ali po domače trte).
V Evropi so bolezen prvič zasledili okoli leta 1800, od takrat se je hitro razširila po vseh vinorodnih deželah. Pri nas so jo prvič opazili po letu 1880.
Gliva (njeni trosi prezimijo v zgornjih plasteh zemlje) napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode. Je poleg oidija ena najbolj pogostih bolezni vinske trte. Bolezen se v začetni fazi pokaže kot oljni madež na listih, ki ob povišani zračni vlagi preide v drugo fazo, ki se kaže kot plesniva prevleka na spodnji strani listov. To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni na ostale dele trte. Pri pojavu »zgodnje peronospore« postanejo rastni vršički zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni simptomi se pojavijo na poganjkih, viticah in listnih pecljih. Gliva napada grozdje do pojava oprha, ki zapre pore v povrhnjici jagod, s čimer prepreči dostop glive v notranjost. Še vedno pa s tem grozdje ni dokončno zaščiteno, saj ta oblika bolezni lahko prodre v jagode preko pecljev. Napadene jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
Pozno v jeseni se lahko gliva zopet pojavi vendar ta, tako imenovana »pozna peronospora«, zaradi nizkih temperatur in s tem manjše možnosti hitrega razvoja bolezni, ni več tako nevarna.
Najbolj nevarna je bolezen, kadar napade cvetove vinske trte, ki se po okužbi posušijo in odpadejo. Ob takem napadu lahko vinogradnik izgubi večino pridelka, še preden se razvijejo grozdi.
Proti peronospori se uporabljajo sredstva na osnovi bakra (modra galica) in razni organski fungicidi.

