Wikipedija:Arhiv izbranih šahovskih postavitev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Albert Einstein - Robert Oppenheimer

Na šahovnici je postavitev iz igre Albert Einstein - Robert Oppenheimer, kjer je Einstein dokazal, da se ni zaman družil z Laskerjem. V njegovi igri lahko vidimo dobro teoretično šahovsko podkovanost in njegov iskriv um. Gotovo bi Einstein uspel tudi kot šahist, če bi se temu posvetil. Einstein je v partiji odlično izkoristil vsako Oppenheimerjevo naprevidnost in ga kmalu prisilil k predaji. Po Oppenheimerjevi zadnji potezi 11...f6?! je Einstein odigral: 12.Dh5+ g6 13.Sxg6 hg6?! 14.Dxh8, tako je Oppenheimer izgubil trdnjavo in kmalu tudi partijo.


Petrosjan - Pachman

Na šahovnici je postavitev iz igre Petrosjan - Pachman, Bled 1961. Čeprav je Petrosjan slovel kot pozicijski igralec, se je tukaj izkazal tudi kot odličen taktik. Z odlično taktično žrtvijo je črnega v nekaj potezah prisilil k predaji pred matom. Ali najdete poteze, ki vodijo k matiranju? Beli na potezi. Odgovor lahko napišete tukaj.


Bernstein - Capablanca

Na šahovnici je postavitev iz igre Ossip Bernstein - José Capablanca iz leta 1914, kjer je beli z zadnjo potezo 29.Txc3 računal na odgovor črnega: 29... Db1+ 30.Df1 Dxa2, nakar bi nastala pozicija z rahlo prednostjo črnega (=/+). Po nepričakovanem odgovoru Capablance je Bernstein igro takoj predal. Ali najdete pravilno potezo? Odgovor lahko napišete tukaj.


Kdo lahko rokira?

Retroanalitični šahovski problemi se ukvarjajo s preteklostjo določene pozicije. Diagram na levi postavlja pred vas naslednjo nalogo: Beli lahko rokira na kraljevo stran (0-0). Ali lahko tudi črni rokira? Rokada je mogoča, če se niti kralj niti ustrezna trdnjava še nista premikala. Pri retroanalitičnih problemih predpostavljamo, da je pozicija legalna, to je, da se da do nje priti iz začetne pozicije z običajnimi šahovskimi pravili. Rešitev lahko zapišete tukaj!


Šah-mat v dveh potezah

Na šahovnici je zanimiv šahovski problem. Beli na potezi izvede šah-mat v dveh potezah. Čeprav je rešitev možna v samo dveh potezah, povzroča povprečnemu šahistu precejšne težave pri iskanju pravilnega zaporedja potez. Dvopotezniki imajo zaradi svoje »enostavnosti« poseben čar. Rešitev tokratnega problema lahko zapišete tukaj


De Legal - Saint Brie

Na šahovnici je končna pozicija iz igre De Legal - Saint Brie iz leta 1750, znane tudi kot Legalov mat, kjer je De Legal z žrtvijo kraljice dosegel šah-mat v sedmih potezah in služi kot odličen primer šahovske taktike in izkoriščanja šahovskega tempa.


Predloga:Izbranapostavitev