Violina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Violina (tudi gosli) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz instrumenta, imenovanega viola. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).
Vsebina |
[uredi] Sestavni deli in igranje
Violina je sestavljena iz glave, trupa in vratu. Glavo sestavljajo zaključek violine ti. polž in vijaki za uglaševanje, trup pa lesena kobilica, ki podpira strune, podbradnik, ubiralka, dve luknji zvočnici (v obliki črke f) in mali vijaki za uglaševanje. Na spodnji del telega violine se namesti mostiček, ki podpira ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi.
Na violino igramo z lokom ali v slogu pizzicato, kjer po strunah brenkamo. Lok je posebna palica, preko katere je nameščena žima (konjska griva), ki jo vlečemo po strunah. Deli loka so žabica (spodnji del) in špica (zgornji del).
[uredi] Zgodovina in goslarstvo
V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi. Violino poznamo že dobrih 400 let, preden pa se je dokončno izoblikovala, so poznali še dva inštrumenta – predhodnika violine. To sta rebec in pošet.
Ljudje, ki znajo izdelovati vsa godala, se imenujejo goslarji. Goslarstvo je cvetelo v 16. stoletju predvsem po zaslugi beneških trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse evropske pokrajine, najbolj pa so bili uspešni italijanski goslarji.
Najpomembnejši izdelovalci violin so bili Antonio Stradivari, družina Amati in drugi. V Sloveniji je znan goslar Demšar, ki izdeluje zelo kvalitetne violine.
Najstarejša je violina goslarja Andree Amatija iz leta 1564. Njena oblika in mere se uporabljajo še danes, zato ga upravičeno štejemo za izumitelja današnje oblike violine. Svoje znanje je prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Njegova najboljša učenca sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. S Stradivarijem se je začela doba mojstrskih izdelovalcev violin. Najslavnejše delavnice so bile v Cermoni v severni Italiji kjer so od srede 16. stoletja slavni izdelovalci kar dve stoletji izdelovali violine. Njihovi inštrumenti so med najboljšimi in najdražjimi inštrumenti na svetu. Skoraj neverjetno je, da se violina v svojih 400 letih ni skoraj nič spremenila. Vendar pa do danes niso ugotovili skrivnosti izdelovanja violine s takšnim zvokom, kot jih dosegajo violine starih mojstrov Amatija, Stradivarija in Guarnerija.
Znani slovenski izdelovalci godal so Maksimilijan Skalar, Vilim Demšar, Jože Kantušer in Jože Šobar.
[uredi] Glej tudi
- seznam violinistov
mozart

