Dvoživke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dvoživke
Fosilni razpon: karbon - nedavno
Zlata kostariška krastača (Bufo periglenes)
Zlata kostariška krastača (Bufo periglenes)
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Linnaeus, 1758
Podrazredi in redovi

Red Temnospondyli - izumrl
Podrazred Lepospondyli - izumrl
Podrazred Lissamphibia
  Anura
  Caudata oz. Urodela
  Gymnophiona

Dvožívke (znanstveno ime Amphibia) so razred v deblu strunarjev iz poddebla vretenčarjev. Pripada jim 3-4 tisoč vrst, v Sloveniji jih od tega živi 19.

Ti vretenčarji so ekotermni ali hladnokrvni (z nestalno telesno temperaturo). Življenjski krog večine dvoživk poteka od vodne ličinke, ki diha s škrgami, do odrasle kopenske živali, ki diha s pljuči. Večina dvoživk živi ob vodah v tropskem in zmernem podnebju, nekatere pa so prilagojene na mraz in sušo.

[uredi] Razvoj dvoživk

Dvoživke so se pojavile v devonu (približno pred 370 milijoni let). Predvidoma so se razvile iz rib iz reda resoplavutaric (Crossopterygii). Prve dvoživke uvrščamo v skupino zavitozobcev (Labyrinthodonthia). So prehodna oblika med popolnoma vodnimi (ribe) in kopenskimi organizmi (plazilci). Podobno kot plazilci so dihale s pljuči, imele pa so več ribjih značilnosti (npr. luskasto kožo in plavutast rep). Dvoživke so bili prvi vretenčarji prilagojeni kopenskemu načinu življenja. Najpomembnejša značilnost so bile štiri noge, ki so se razvile iz plavuti. Pri dvoživkah so se tudi prvič razvile veke, ki vlažijo oko, imele pa so tudi razvit voh in jezik.

[uredi] Zgradba telesa

Večina današnjih dvoživk ima dva para okončin. Spredaj ima noge s po 4 prsti in zadaj s po 5 prsti.

Koža je tanka, sluzasta (veliko sluznih žlez) in vlažna, saj opravlja tudi nalogo dihala. Je brez varovalnih lusk ali dlak. Prepušča vodo, in čeprav številne sluzne žleze skrbijo, da je stalno vlažna, se večina dvoživk v suhem okolju hitro izsuši. Pri nekaterih vrstah so prisotne tudi strupna žleza, mnoge izmed njih pa tudi izločke, ki so za plenilce neokusni. Pri strupenih vrstah pozornost vzbujajoča obarvanost služi kot opozorilo. Mnoge vrste skozi kožo tudi dihajo, zato mora biti ta stalno vlažna. V krvni obtok sprejemajo kisik in izločajo ogljikov dioksid. Koža je zelo tanka in le nekaj plasti celic pod površjem je prepredenih s krvnimi žilami, kar omogoča izmenjavo plinov.

[uredi] Življenjski krog

Pri sleporilih in repatih krkonih je oploditev notranja, pri žabah pa zunanja. Mladiči se razvijejo iz jajčec, odloženih v vodo. Sprva dihajo s škrgami in imajo rep, med preobrazbo v odrasle organizme pa preidejo na pljučni in kožni način dihanja. Pri nekaterih dvoživkah poteka razvoj v

Riba Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.